m 199
<? tjahlloni, g ponedeljek, dne 31. avgusta 1908.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
u telo leto naprej	K 26'—
pol leta „	„ 131—
m tetrt leta „	„ 6 50
ua en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
2* celo leto naprej K
pol leta „	„
~u» tetrt leta „	„
*» en mesec „	„
22 40
11-20 5 60 1-90

h
la polllj. na dom 20 h na mesec.
Fssamezne Stev, 10 h,
Uredništvo le " Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ei
-----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr
me vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega teletona štev. 74.

w
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst? a 26 h. Pri vefkratnem ob. javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemli nedelj« in praznike, ob pol 6. urt popoldne.
t m slovenski narod
Upravništvo J'e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate lev
reklamacije. CJpravnlškega telefona štev, 188.
J*1" Današnja številka obsega 6 strani. "*C
Mladina — naprej!
Nazarje v Sav. dolini, 30 avg.
Nismo se zmotili! Mladeniško in dekliško gibanje potom samostojne organizacije se je izkazalo za najvspešnejše, in kadar pride za naš narod kdaj čas kulturnega boja, moremo že danes z gotovostjo trditi, da bo ta ognjeni krst najbolj prestala naša mladinska organizacija!
Južna Štajerska je zadnji čas pokazala jasno, da še vedno ona načeljuje in predrijači slovenskim deželam, kar se tiče mladinskega pokreta. Nedeljo za nedeljo se vrste mladeniški in dekliški shodi po prelepih dolinah prelepe zemlje in vsak je v velikem obsegu prirejen. Nekaj moramo prav posebno povdarjati! Te zavedne mladeniče in dekleta so večinoma vzgojile Marijine družbe! S tem so si stekle nevenljivo zaslugo tudi za politiški, narodni razvoj Slovenstva v južnem Štajerju in dejansko dokazale, da mladeniško in dekliško gibanje v neodvisni zvezi in posebna Marijina organizacija nujno delujeta sporazumno, roka v roko!
Včeraj, dne 30. t. m., se je vršil mladeniški zbor za mladeniče krasne savinjske doline v Nazarjah pri Mozirju. Mladeniči so se zbrali na prijaznem grjču. kjer stoji frančiškanski samostan.M.Nazareški posvečen. Nismo vstauu navajati, odkod vse so prihiteli na ličnih s trobojnicami okrašenih vozovih — naj zadostuje, če povemo, da jih je bilo do 800, vštevši tudi dekleta in može. Ni čuda! Samostan očetov frančiškanov je odnekdaj bil v tej dolini prosvetno središče bodisi v narodnem, bodisi v krščansko-izobraževalnem oziru.
Mladeniči •spjjrišli v slavnostnem iz-prevodu z zastavami in med pokanjem to-pičev v cerkev. Ob pol 11. uri je imel cerkveni govor gosp. dr. Hohnjec, ki je v jedrnatem govoru naslikal podobo pravega vernega slovenskega mladeniča, podobo čednostnega mladeniča. Na to je bila sv. maša. Ob pol 2. uri večernice, takoj potem se napolni zborovalni prostor. P. An-zeltn otvori zborovanje in povdarja, da kar stoji ta samostan, ru videl zbranih toliko mladeničev. Na to se izvoli dr. Hohnjec za predsednika, župan Očja'k, mladenič Čulk za podpredsednika, Arnšek, v,i-sokošolec, za zapisnikarja. Prvi govori dr. Hohnjec o naši organizaciji. G. Rakun pozdravlja v imenu katol. akademikov, 2li-čar iz Št. Jurja ob južni železnici pozdravlja v imenu mladeniške zveze.
Na to govori, prisrčno pozdravljen oa navzočih, g. Terseglav, povabljen kot slavnostni govornik od »Zveze slovenskih mladeničev« na Spodnjem Štajerju. Njegova izvajanja zamorerno podati le v glavnih obrisih: Staropisemksi judovski zakon je predpisoval vsako sedmo leto jubilejno, slavnostno. Namen tej sodalno-politiški odredbi, kakor bi to danes imenovali, je bil, da se spočije zemlja, ta toliko trpeča mati, da bi vedno lepše in sočnejše sadove rodila. Toda ta smoter je bil le predpedoba višjega: zbrati duha kmečkega ljudstva izraelskega, da bi se zavedlo, da človek ni samo žival, ki pridobiva za svoje vsakdanje potrebe, da ni njega namen čim več vžiti in naslad okusiti, ampak da je bitje, ki bodi kvas zemlji, preporod najvišjega zemeljskega stvora, človeštva k bogapodobnosti. Štajerska slovenska mladina letos tudi obhaja jubilejno leto, zlato leto svojega gibanja z neštetimi shodi. Dočim nialj del našega naroda obhaja jubilej v znamenju Trubarjevem, ga katoliška slovenska tnladež v znamenju tistega, ki je bil včeraj, je danes in bo vekomaj (viharno odobravanje). Leto 1908. jc ponovitev leta 1600. — je obnovitev proti reformacijskega gibanja, zopetnega pokatoličanjenja slovenskih dežela. Toda razlika jc velika, ker se zgodovina ne po-
navlja: Danes ima to gibanje na sebi pravzaprav znak samostojnega, zavednega preobrata, ki pohaja iz mladine same, iz ljudstva, ki se je v izobraževalnih, gospodarskih in nabožnih organizacijah za to gibanje pripravilo! To ni ljudstvo, ki se obeša za duhovski talar, kakor očitajo nasprotniki, ampak ljudstvo, ki je samo samosebi postavilo svoje cilje. (Pritrjevanje.) Od judovskega jubilejnega leta se naše v tem razlikuje, da ni mirovno leto, ampak bojno leto, ki naj našo mladino iz,-uri in oboroži za kulturni boj. Kulturni boj je boj med onimi, ki se imajo za bogapo-dobne, stvore osebnega, vsetunnega duhovnega bitja in onimi, ki se imajo za slepi proizvod slepe natore, ki jih je bog-vekdaj porodila in jih drvi bogvekam. Kulturnega boja si ne želimo; vsiljen nam je od tistih, ki bi radi, da bi se človeštvo odvrnilo od svojih socialnih potreb in nalog in zato razburkajo v njem najsilnejši nagon, najmočnejše čustvo, versko čustvo. V tem polomu, v tem valovanju najmogočnejših čustev, upajo, da bodo ribarili v kalnem. To bomo preprečili z bojno organizacijo. V prvi vrsti pride tu zdaj v poštev telovadska. Stari Grki so v svojih telovadcih vzgojili narodno vojsko in gojili čut za lepoto. Za nas obstoja lepota v dobroti. Zato ima naša telovadna organizacija namen potom telesnih vzbuditi duševne, nravne sile. Na telesni in nravni izobrazbi se snuje umska. Govornik nato opisuje, v čem obstoja umska izobrazba in preide nato na liberalno učiteljstvo, ki hoče uveljaviti v narodu načelo bogo-mrzke prosvete. Seveda, zdaj še razširja nekako akonfesionelno izobrazbo, pogreva nekak humanizem, podoben onemu iz 18. in 19. stoletja. Nujno se bo iz tega razvila ateistiška kultura. Kar se nas tiče, ne samo, da proti učiteljstvu ne hujskamo, nasprotno smo ravno mi. ki neprestano po-vdarjamo, da je naš ideal čim najožji stik med učiteljstvom in ljudstvom. (Odobravanje.) Zlasti učiteljice naj bi se zavzele za kmečka dekleta, postale važen činitelj v njihovi organizaciji, poeenši posebno pri gospodinjski. Na ta način bi izginil oni brezplodni sentimentalizem, svetobolje, tista izgubljenost, ki jo opažamo zlasti pri trški inteligenci. »Ljudstvo nas ne razume« — pravijo — pa je ravno nasprotno: Oni ljudstva ne! Kajti ljudstvo ljubi inteligentnega človeka in ga celo povzdiguje nad sebe — ne zavida' mu ne znanja, ne večjih dohodkov, ne lepše obleke in drugih zunanjosti. (Viharno odobravanje.) Liberalno učiteljstvo se ne bo izpremenilo, zasloni so taka pričakovanja. Nasprotno, vedno boljinbolj leze v socialno demokracijo. Dobro bi bilo, če bi ta preobrat šel tako daleč, da bi bil omogočen pošten, načelen boj (Odobravanje), žalibog, obstoja ves socializem svobodomiselnega učiteljstva v razvnemanju konfesionalne-ga, kulturnega boja. Tu se jim bomo po-. stavili po robu: v prvi vrsti naša mladina! | (Gromovito pritrjevanje.) Tako bomo sovražnika zadeli ravno tam, kjer je njegovo torišče, zadeli bomo v črno! (Vihar odobravanja). Oni niso za nas. Dobro. Nas ne umejejo — prepojiti hočejo narodovo deblo s sestavinami, ki so mu tuje, proti katerim sc bojuje vsled svoje življenjske moči. Ce nas ne umejejo, naj ne iščejo naše družbe, naj ne iščejo mladine. Razvije naj se torej čisto dosledno proti liberalnemu učiteljstvu od strani naše mladine družabni bojkot! Odgovornost za to nosijo sami! (Pritrjevanje, ploskanje, ki se dolgo ne poleže.)
Nato govore še vrli mladeniči Franc Jošt (Gornjigrad), Zličar. Anton Kržišnik iz Št. Jurija, Jernej Slemnik iz Slovenjega Gradca, Lekše iz Mozirija, Štefan Sedmi-nek iz Št. Petra v Savinjski dolini. Kos iz Zgornje Ponikve, župan iz Rečice Franc Rakun, Bcršnjak iz Braslovč, Blaž Perbil iz Skal v Šaleški dolini, iu v slovo vrli, neumorni organizator P. Anzelm od naza-
reškega samostana, dr. Hohnjec ter F. Terseglav. Med odmori so svirali tambu-raši od mozirskega s. k. s. izobraževalnega društva ter so grmeli topiči.
Ti pa, slovenska krščanska štajerska mladina: Naprej neupogljiva in neomajna, neizprosna in neodjenijiva, kjer se gre za narodno pravdo in za versko probujo ljudstva!
nemško prodiranje.
Ustanovitev posebnega »Siidmark - Gau« za južni Štajer.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Celje, 30. t. m.
Včeraj, 30. t. m. se je zbrala moška Siidmarkina podružnica v Celju v »Nemškem Domu« v restavracijskih prostorih k važnemu posvetovanju. Slučaj in sreča sta hotela, da smo mi prvi list, ki je vsta-nii prinesti o tem sestanku čisto izvirno poročilo." Zbrali so se vsi celjski nemški bogovi; ob četrt na 12. uro dopoldne se je vzdignil dr. Arnbroschitsch in povdarjal važnost in pomembnost sestanka. Navzoči so mu skozinskozi pritrjevali. Dejal je. da južni Štajer z osrednjim vodstvom »Siid-marke« ne more biti čisto zadovoljen, 7. t. m. se bo v Beljaku pri 19. glavni skupščini moralo nesporazumljenje odpraviti, oziroma glavnemu vodstvu povedati v brk, da nacionalnih nalog na Spodnjem Štajerju ne umeva, kakor bi moralo. Dr. Arnbroschitsch opozarja posebno na Ga-brje — to je tako pripraven kraj. da tu nemštvo izpodrine slovenstvo, da le kaj; iz Gabrij nameravamo mi — tako jc dejal — napraviti »nemško pristanišče« — od koder bomo prodirali dalje v slovensko ozemlje in šli dalje po poti nacionalne osvaiaine politike. Osrednja zveza pa ne umeva tega osvajalnega boja in hoče »nacionalno reč« na južnem Štajerju reševati po šabloni — zdai se je intenzivno lotila naseljevanja, pozablja pa pri tem na trge iri mesta »Unterlanda«, ki je veliko bolj važna kot kolonizacija v kmečkih krajiii. V prvi vrsti gre za to, da se v trgih spodnjega Štajeria okrepi nemško trgovstvo in obrtništvo, dalje da ne bo realna posest iz nemških rok prešla ' v slovenske itd. Osrednje vodstvo misli, da bo v Gabrjah z »grajzlarijo« pospeševalo »nacionalno stvar« (ironični smeli pri navzočih), pa je treba velike obsežnejše ekonomske akcije. Mi Celjani bi radi denarja za Gabrje, bogatejših finančnih sredstev ■— je toži! dr. Arnbroschitsch — vodstvo pa nima smisla za to. Zato je potreba, da se od osrednjega vodstva nekoliko emancipira-mo in ustanovimo prepotrebni posebni »Gau«. Ta je nekako avtonomen, oziroma ima več iniciative. Tako bode nacionalna stvar na južnem Štajerju vsa v rokah kor-poracije ,ki pozna razmere in bo poživila vse gibanje. Mariborčani itak nič ne delajo — Celjani so najbolj pripravni in vneti. Po tem govoru se je soglasno sklenilo, da se ustanovi »Gau« za celi južni Štajer, za predsednika so izvolili delavnega dr. Ambroschitscha. V odbor so izvolili seveda več zastopnikov iz celega spodnjega Štajerja, med njimi tudi dr. Ja-nuseha in zastopnico nemškega ženstva. Nato je dr. Arnbroschitsch poročal o drugi, istotako važni stvari, kakor je povdarjal. Po smrti dr. Negrijevi namreč v osrednjem vodstvu »Siidmarke« ni bil več zastopan noben južnoštajerski Nemec, kar pa ni prav. Večinoma je Gradec zastopan, iz južnih mest pa ni nihče. Neki drugi gospod predlaga, da se zahtevata vsaj dva zastopnika za »Kampfgebiet«, kar pa ni obveljalo. Sprejel se je dr. Ambroschit-scliev predlog, naj se zahteva enega. Iz pogovorov je bilo tudi razvideti, da gospodje za »Eroberungspolitiko« nimajo bogvekaj preveč denarja; zato zadnji čas nekaj tuhtajo o velikem finančnem načrtu.
Kar se pa drugače tiče gospodov, ni nihče napadal ali zabavljal proti Slovencem, videti pa je bilo, da imajo trden namen in čutijo v sebi moč izvesti svoje načrte. Ni dvoma, da so zelo marljivi, zlasti dr. Arnbroschitsch, katerega so tudi izvolili za zastopnika za osrednje vodstvo. Za Slovence je to zanimivo — stara stvar sicer, ki jo že vsi zdavna, zdavna vemo — da se Nemci pač ne bodo mogli več izgovarjati, da ne zasledujejo osva-jalne politike, da se jim torej ne gre toliko za ohranitev kot za propagando nem-štva v ozemlju, katerega sami priznavajo za slovenskega. To so poudarjali zlasti glede na Gabrje, ko so bili lepo medseboj med štirimi stenami, ki so pa imele včeraj slučajno — dve ušesi.
Vprašati se je samo treba, kaj dela g. Roblek in njegova stranka, da se Nemci upajo tako samozavestno in računajoč na zmago lotiti celjkega okoliša?...
NainouelSa politično poročila.
Jesensko zasedanje moravskega deželnega zbora.
Brno, 31. avgusta. Poletno zasedanje moravskega deželnega zbora jc bilo zaradi obstrukcije naprednih, mladočeških in soeialnodeniokraških poslancev predčasno zaključeno. V jesenskem zasedanju navedene stranke ne nameravajo obstru-irati. pač pa zahtevajo od deželnozborske večine več reform, in sicer odpravo šolnine, izpremembo občinskega volivnega redla itd. Opoziicija se bo zadovoljila z opozicijo. Socialna demokraeflja priredi 13. septembra v vseh večjih krajih demonstracijske shode, na katerih bo zahtevala odpravo šolnine in pa reformo občinskega volivnega reda. V Brnu se vrši zato 15. septembra demonstracijski izprevod.
Dobava praških cevi in mestni svetnik Bastyf.
Praga, 31. avgusta. Praški mestni svet objavlja, da izjavlja bolni svetnik Ba-styr, da se pridružuje sklepu mestnega sveta glede na dobavo cevi in izjavlja, sklicevaje se na svojo častno besedo, da ni še nikdar govoril s centralnim ravnateljem Kestranekom.
Praške cevi dobavijo Francozi.
Praga, 31. avgusta. Zdaj je gotovo, da dobavi praške cevi francoska tvrd-ka Pont a Mousson, ker je danes spre-jela vse pogoje dobave.
Beg iz Prage.
Praga, 31. avgusta. Češki provin-cialni listi poročajo, da sta pobegnila iz Prage neki praški poslanec in pa neki ugledni češki industrijec glede na odkritja ravnatelja Kestraneka.
Najnovejša Kestranekova izjava.
Praga, 31. avgusta. Ker Kestranek popolnoma ignorira zahtevo praškega mestnega sveta, se vloži tožba proti njemu in se naznani tudi državnemu pravd-ništvu. Sodijo, da Kestranek že pri prvem zaslišanju po preiskovalnem sodniku pove imena obdolženih oseb, nakar mestni svet umakne tožbo.
Mladočeški klub in Kestranekova izjava.
Praga, 31. avgusta. Kestranekova zadnja izjava, objavljena v »Prager Tag-blattu«, vzbuja veliko senzacijo ined politiki, ker se razvija iz gospodarske zadeve politiško vprašanje. Kestranek očita Spaceku, da agitira proti nemškemu kapitalu, potem se pa pritožuje, da se ne dopusti ogledovanje tvornic učencem čeških šol. Kramaru očita, da je izjavil, da bo nasprotovala njegova stranka kartelu. če bo germaniziral in da se bo govorilo tudi o carinah na železo. Nadalje očita Kestranek budjeviškemu poslancu Brdliku, da je prosil za ugodne pogoje pri dobavi železa za neko svojo tvornico. Ker se mu
ni ugodilo z ozirom na starejše odjemalce, se je obrnil na češkega trgovskega ministra, naj pritisne na Kestraneka. Trgovinski minister je naročil sekčneinu načelniku Rosslerju, naj pritisne na Kestraneka, kar je ta tudi storil in čelo grozil, da se bo delalo na znižanje carine na železo. Mla-dočeški in češki agrarni klub se bosta pečala z napadi. Kratnara, ki se zdaj mudi na svojih krimskih posestvih, so brzojavno obvestili o napadih. Brdlik objavi proti-javo.
Socialni demokrati in dobava praških cevi.
Praga, 31. avgusta. Socialni demokrati so priredili včeraj shod, na katerem so se pečali z dobavo cevi po francoski tvrdkj in pa s Kestranekovimi odkritji. Zborovalci so pred vsem naglašali, da izgubi zato veliko čeških delavcev delo.
Nemški svobodomisleci proti shodu nemških katoličanov na Češkem.
Rumburg, 31. avgusta. Dne 6. septembra se vrši v Rumburgu shod nemških katoličanov na Češkem. Nemški svobodomiselni krogi napovedujejo isti dan v Rumburgu shod svobodomislecev.
Skupni finančni minister v Išlu.
Išl, 31. avgusta. Skupnega finančnega ministra je zaslišal včeraj cesar v avdijenci.
Vlom v temeljni kamen.
Išl, 31. avg. V v soboto blagoslovljeni temeljni kamen Elizabetine bolnišnice je bilo vlomljeno. Vlomilci so odnesli kaseto s po cesarju podpisanim spisom in denar, vreden 36 K. Vlomilce zasledujejo. Išlska občina je razpisala lOOOkron-sko nagrado onemu, ki eruira vlomilce.
Mednarodni arheološki kongres v Kairu.
Atene, 31. avgusta. Grški prestolonaslednik odpotuje v Kairo, da se udeleži mednarodnega arheološkega kongresa.
Belgrad, 31. avgusta. Uradni list objavlja sankcionirano trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko in kraljev ukaz, ki določa, da se 1. septembra uveljavi pro-vizorično trgovinska pogodba.
B u d i m p e š t a , 31. avgusta. Uradni list objavlja odlok ogrskega ministrstva, po katerem se uveljavi trgovinska pogodba s Srbijo od 1. septembra do 31. decembra t. 1.
Vojske med Brazilijo in Argentinijo ne bo.
London, 31. avgusta. Brazilsko poslaništvo objavlja, da so razmere med Brazilijo in Argentinijo prijateljske. Poročila evropskih listov o vojski med Brazilijo in Argentinijo so izmišljena.
Finančni načrt japonske vlade.
Tokio, 31. avgusta. Finančni program japonske vlade znižuje izdatke za 20 milijonov funtov.
Maroko.
Pariz, 31. avgusta. »Matin« poroča, da namerava Mtuci s številno armado napasti Marakeš.
STESELJ PROSI ZA POMILOŠCENJE.
Iz Peterburga poročajo, da je povodom rojstnega dne prestolonaslenika Ale-ksija vročila Steseljeva soproga v dvorni pisarni prošnjo za pomiloščenje njenega soproga. Ker do danes ni došlo nikake rešitve, zato se sodi, da prošnja sploh ne bo uslišana.
DIKTATURA NA FINSKEM.
Dne 10. septembra je sklican kronski svet, ki se bo pečal z suspendiranjem finske ustave, z odpoklicanjem generalnega gubernatorja in z imenovanjem carskega diktatorja v Helsingforsu.
Glavna stavka papirnega delavstva.
Včerajšnji dan je imelo kranjsko papirno delavstvo tri shode. Položaj je neiz-premenjen. Delavstvo stavka tako, kakor je stavkalo začetkoma. V Vevčah se trudi ravnatelj, da zlomi stavko. Leta od delavca do delavca in jih nagovarja na delo. Na Sorškem polju pa to poizkuša Kopp in pa pazniki. Pričakujemo, da se delavci ne vsedejo na vabljjva vabila fabriške gospode.
Shod v Sostrem.
V nedeljo, dne 30. t. m. je sklicalo »Slov. katol. delavsko društvo« v Ljubljani shod v Sostrem in sicer ob pol 8. uri zjutraj. Shod je bil dobro obiskan. Govoril je Iv. Nep. Gostinčar o štrajku. Delavstvo se dobro drži v boju in jc popolnoma solidarno. Hoče si priboriti neustrašeno in nezlomljivo zmago.
Shod v Vevčah.
mu«. Govoril je drž. poslanec Gostinčar o stavki in da mora biti delavstvo solidarno.
Na Sorškem polju.
Delavstvo goričanske in medvoške tvornice je zborovalo včeraj popoldne tia Preski. Tvornica je poslala na shod nekega svojega pisarja, ki je hotel vsekakor na shod, dasi ni bil vabljen nanj. Mož se je precej oblastno obnašal, delavstvo je minila potrpežljivost in ga je zapodilo, da je tekel kakor zajec. Dobil je tudi nekaj bunk, ki naj jih pripiše svoji trmi. Na shodu se je delavstvo navdušeno izjavilo, da se ne uda in ne usede na vabe fabriške gospode. Ogorčeno se je obsodilo imperti-nentno norčevanje »Slovenskega Naroda« iz stavkajočega delavstva.
Demonstracija medvoškega in goričan-skega papirnega delavstva.
Po shodu na Preski so se uvrstili delavci in delavke v impozanten izprevod, ki je odkorakal mimo goričanske tvornice na Soro, potem nazaj mimo goričanske tvornice pred medvoško tvornico, od koder je korakalo delavstvo pred kolodvor, kjer se je razšlo. Demonstracija se je vršila v najlepšem redu. Delavstvo je prepevalo in klicalo »Zivio štrajk!«. Priredilo je delavstvo demonstracijo, da pokaže labtiški gospodi svojo nezlomljeno moč.
Dnevne novice.
+ Liberalna »zveza«. Kakor smo napovedali: Liberalna zveza, ki je reklame silno potrebna, in zato porabi vsako priliko, da se kod oglasi, ali prilično ali ne-prilično, pošilja sledeči popravek, ki ka-rakterizira čisto do kosti to »zvezo«. Ta »zveza« namreč se drzne trditi: Ni res, da je Zveza slovenskih zadrug objavila v »Narodu« nekaj številk, s katerimi hoče javnost slepiti — kajti visoke številke, ki jih izkazuje promet raznih mestnih hranilnic, vendar ne gredo v račun liberalne zveze —, res pa je, da zveza ni objavila v »Narodu« nobenih številk in da pri njej ni včlanjena nobena mestna hranilnica; tudi ni res, da se zveza ni upala povedati, kako ogromno izgubo dela vsako leto njena uprava in je zamolčala svoj veliki deficit, temveč je res, da zveza posluje šele prvo leto, za katero bo računski zaključek pravočasno predložila svojemu občnemu zboru in ga objavila. Ni res, da se vkljub temu, da je popolnoma nesposobna za velik blagoven promet, hoče uriniti pri dobavi sena, res je pa, da se njen blagoven promet izvršuje popolnoma pravilno in zveza posreduje pri dobavi sena vsled razglasa c. kr. dež. vlade v Ljubljani. Ni res, da se zveza, kakor nadležni judovski agent, usiljuje vsem županstvom, kakor bj bila ona vladni organ, po katerem se dele državne podpore. Ni res, da so celo vse kočevske občine od zveze dobile nemška pistna, v katerih se jim kot edino zveličavna priporoča liberalna zveza, res pa je, da Zveza slovenskih zadrug dopisuje vsem kranjskim občinam edinole v slovenskem jeziku. Ni res, da Zveze slovenskih zadrug ni sprejela niti splošna avstrijska zadružna zveza v svoje članstvo, ker jo smatra kot konkurenco Zadružni zvezi kot škodljivo in nepotrebno, res je pa, da bode o sprejemu zveze Splošna avstrijska zadružna zveza še-le sklepala. Ni res, da je tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo iz istih razlogov odreklo subvencijo, res pa je, da Zveza slovenskih zadrug do sedaj c. kr. poljedelskega ministrstva še ni prosila za kako subvencijo. — Ljubljana, dne 19. avgusta 1908. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, reg. zadruga z omej. zavezo. J. Knez. Dr. Žerjav.
Proti temu pa pribijemo, da je »popravek«, podpisan od trgovca Ivana Kneza in jurista dr. Žerjava vseskozi neresničen. Res je namreč, da so številke o tej »zvezi«, priobčene v »Narodu«, samo na papirju, ker je večinoma njenih »zadrug« samo na papirju. Res je, da je zamolčala liberalna »zveza« svoj velikanski deficit, za katerega nima pokritja in ga bo imela vedno manj, ako tako napreduje kakor v nesrečnih Ricmanjih. Njena nesposobnost za blagovni promet je notorič-na in deželna vlada se bo varovala s tako iluzorično organizacijo imeti stike. Res je, da so šla pisma s priporočili liberalne zveze na vsa županstva in da so zlasti kočevska županstva dobila nemška priporočilna pisma za liberalno zvezo, ki so izšla potom Kajfeževe posojilnice, kar odkrito povedo tudi včerajšnje »Deutsche Stim-tnen«. Res je, da liberalne zveze ni sprejela Splošna zveza avstrijskih zadrug v svoje članstvo, dasi- je za to prosila, in res je, da so liberalci vedno najprej prišli pred vlado s svojo fehtarijo, kadar so kaj »ustanovili«, pa so bili odbiti. Ko je Lenarčič ustanovil liberalno Mlekarsko zvezo, je bil celo tako drzen, da je poljedelskemu ministrstvu trdil, da je to tista zveza, ki
jo želi vlada v razglasu natisnjenem v »Narodnem gospodarju« in prva stvar je bila, da je vlado »fehtal« za podporo, ki je seveda ni dobil, ko so videli na Dunaju, kako delajo liberalci. Zdaj pa vsakdo še enkrat prečitaj »popravek« liberalne zveze, ki ima po Hribarju namen liberalcem pri prihodnjih volitvah pomagati do zmage, in si naredi svojo sodbo o nji.
+ Cesarjevo zdravje je zopet najboljše. Cesar odpotuje 7. septembra preko Dunaja naravnost v Budimpešto.
+ Iz deželne bolnice. Gospod pri-marij dr. šlajmer je odložil vodstvo deželne bolnice in bo vodil kirurgični oddelek. Dokler deželni zbor ne sklepa de-finitivno, se poveri začasno vodstvo deželne bolnice g. primariju dr. Vinku Gre-goriču.
+ Šolstvo. Šola na Viču se razširi v petrazrednico z dvema paralelkama. V Poljanah nad Škofjo Loko se dvorazred-nica razširi v trirazrednico.
+ Idrija. Deželni odbor je kaznoval idrijskega župana Šepetavca z globo 200 kron zaradi nepokornosti proti odloku deželnega odbora, ki z ozirom na silno slabo finančno stanje idrijske mestne občine prepoveduje zidati društveno hišo na mestne stroške.
-!- Nov župan v Novem mestu. V soboto večer je novomeški novoizvoljeni odbor je imel sejo, pri kateri je izvolil iz svoje srede župana g. Josipa Ogoreutza, posestnika in trgovca, za prvega svetovalca pa g. Karola Rosmana ob njegovi nenavzočnosti.
< Mlekarski tečaj na Vrhniki. V so-soboto se je zaključil petmesečni mlekarski tečaj na Vrhniki z javno izkušnjo, ki ji je predsedoval v imenu šolskega ku-ratorija gosp. prelat Kalan. Bili so navzoči še: od dežel, odbora dr. Lampe, vladni svetnik Friihauf iz Trsta, ki si je prišel ogledat mlekarno, župan Marolt, revizor Splošne zveze avstrijskih zadrug gospod Rilia, načelnik mlekarne gosp. Teršar in razni drugi gospodje, ki se zanimajo za napredek mlekarstva. Učenci so izvrstno odgovarjali. Vseh devetnajst je naredilo izkušnjo z dobrim uspehom in bodo gotovo mnogo pripomogli k gospodarskemu napredku našega ljudstva. Z izvrstnim uspehom tega tečaja so pa obsojeni tudi oni mračni elementi, ki so hoteli iz zgolj zavisti mlekarski tečaj zatreti. Gosp. mlekarski nadzornik Legvart z vsemi gospodi, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri tečaju, pa imajo najlepše zadoščenje v uspehu in v hvaležnosti učencev in mlekarskih interesentov. Podrobno o tem tečaju, ki je tudi nekak vzgled za take prireditve, še sporočimo.
+ Za gimnazijskega ravnatelja v Gorici se je imenoval Andrej Gabršček. Tako bi sklepali iz »Soče«, v kateri piše Andrej Gabršček zapovedovavne članke, koga naj gimnazijski ravnatelj nastavi za učitelja na goriški gimnaziji. Kak bo neki konec ubogega Andreja, ki si je sedaj v »Soči« kar nadel oblast gimnazijskega ravnatelja.
-r Duhovniške vesti z Goriškega. Za voditelja na deškem semenišču v Gorici je imenovan gosp. dr. Jožef S r e b e r -n i č , dosedanji knjižničar in prefekt v osrednjem semenišču. Na njegovo mesto pride gosp. Ivan Rejec, pomožni profesor verouka na c. kr. gimnaziji. Za pre-fekta v deško semenišče pride novomaš-nik gosp. Alojzij F o g a r.
—	Prestavljen je davčni pra!ktikant g. Ciril Pezdič iz Kranja v Žužemberk.
—	Imenovanje. Računski svetnik gospod Alojzij Furlan je imenovan za višjega računskega svetnika.
—	Zopet nesreča na dolenjski železnici. Dne 30. avgusta je večerni vlak št. 2215 povozil na državni cesti pod Višnjo-goro 34-letnega moža, po domače Pavli-liata iz Oble gorice, fara Primskovo. Mož je peljal s konjem breskve na vozu v Ljubljano. Konj je nepoškodovan. Voz in moža je vlak rinil po progi 65 metrov daleč, kjer je vlak obstal. Čakal je pol ure, da je g. kapelan podelil ponesrečencu sv. poslednje olje. Umirajočega je potem vlak odpeljal proti Zatični. Po progi leži razmetan razbiti voz. Mož je umrl med potjo.
—	Grozna železniškega nesreča pri Varaždinu. Iz Zagreba se nam poroča: Med Zaprešičem in Trgovištem je skočil iz tira kopališki vlak. Lokomotiva je razbita, strojevodja povožen in popolnoma zmečkan. Vozovi so deloma razbiti. Neko damo v drugem razredu je stisnilo in je mrtva. Potniki so skakali skozi okno. Kotel lokomotive je eksplodiral. Dozidaj je znano, da sta dve osebi mrtvi, trije nevarno, dvajset pa lahko ranjenih. V Zagrebu je vzbudilo poročilo veliko razburjenje, ker se je peljalo veliko Zagrebčanov v Varaždin. Pred bolnišnico je čakala velika množica na ranjence. Na lice mesta so takoj odposlali rešilni vlak z zdravniki, z osobjem in z zdravili. S ponesrečenim vlakom se je peljal tudi poslanec dr.
Frank in neki častnik korneuburškega železniškega polka.
—	Smrtna nezgoda v škedenjskih plavžih. Kovhč Ivan Vondraček, star 35 let, je v škedenjskih plavžih popravljal cev nekega kotla. Nakrat je zašvignil iz cevi vodeni par z neznansko močjo in obdal delavca, ki je hudo oparjen padel na tla, par pa se je venomer spuščal iz cevi. To je grozno oparilo nesrečneža in ga zadušilo.
—	Poročil se bode dne 2. septembra v Ljubljani g. Gašper Frantar iz Kranja, sedaj uradnik tržaške hranilnice, z gdčno. Pavlo Rakove iz Ljubljane.*
—	Bojkot piva na Koroškem vpliva tako, da se pivovarni Fischer in Kern že pripravljata na izstop iz kartela, ker delavski sloji pijo le vino.
—	Krogle od 27. polka? Socialno-demokraškim listom poročajo, da sta med vajami medOpatjim Selom in Doberdobom na Krasu bila od krogel ranjena dva bosanska vojaka, in sicer od strani 27. polka iz Ljubljane, iz katerega vrst so prišli baje nekateri ostri streli. Poveljnik je vajo takoj ustavil in med petkom ter soboto tudi ni bilo napovedane ponočne vaje. Koliko je resnice na tem, treba še preiskati, kajti v teh stvareh sodrugarski listi ponavadi niso nič kaj vestni.
—	Grozna nesreča. Med Sternber-gom in Wernbergom pri Beljaku je vadil pri brigadnih vajah gorski artiljerijski polk št. 3. Nenadoma se je sprožil z eksecirno patrono nabit top. Pred topom je stal proti predpisu artiljerist Kovačič, ki mu je odtrgalo glavo.
—	Nastič je na poti na Cetinje došel v Kotor. Nekateri Listi poročajo, da je nekaj ljudi ondi na Nastiča pljuvalo.
—	Proti cirilici na Hrvaškem. Hrvaška vlada je izdala naredbo na vse žu-panijske oblasti, da se v vseh uradih prepove uporaba cirilice. Pravično bi bilo izdati tudi naredbo proti mažarskim napisom!
—	Za izboljšanje osebnega prometa na progi Zidani most-Zagreb. Ustrezajoč v dejanski prometni potrebi utemeljeni želji lokalnih interesentov na progi Zidani most-Zagreb ter upoštevajoč splošne interese potujočega občinstva glede daljnega prometa sta trgovski in obrtniški zbornici v Gradcu in Ljubljani zaprosilj prometno ravnateljstvo južne železnice, da uvede na progi Zidani most-Zagreb in obratno po en nov vlak. Vozni red novih vlakov naj bi bil v smeri Zagreb-Zidani most: odhod iz Zagreba ob 8. uri 15 minut zvečer, prihod na Zidani most ob 10. uri 30 minut. V nasprotni smeri: odhod iz Zidanega mosta ob 11. uri 10 minut ponoči, prihod v Zagreb ob 1. uri 25 minut ponoči. Vlak, odhajajoč ob navedenem času iz Zagreba, bi nudil v Zagrebu zvezo z vlakom, ki prihaja ob 7. uri 24 minut na ogrski državni kolodvor iz Zemuna, Broda, Siska ter bi imel na Zidanem mostu ugodno zvezo z osebnim vlakom proti Trstu ter z brzovlakom številka. 4 proti Dunaju. Novi vlak pa, kateri bi odhajal iz Zidanega mosta ob 11. uri 10 minut ponoči, bi dajal zopet ugodno zvezo tako potnikom, prihajajočim z omenjenima vlakoma v smeri od Trsta kakor onim z Dunaja.
—	Zobozdravnlški atelje v Kranju. V Kranju bode otvoril dne 15. septembra ondotni okrožni zdravnik dr. Globočnik svoj zobozdravniški atelje ter bo s tem ustregel splošni želji mestnega in zunanjega prebivalstva. Od sedaj naprej bode-ta zobozdravnik in zobotehnik ne samo ob nedeljah, kakor do sedaj, temveč vedno na razpolago. Popolnoma naravna potreba je že bila, da se ustanovi stalni zobozdravniški atelje v Kranju. — Mi pozdravljamo z veseljem to novo podjetje, katero bode ljudstvu gotovo v korist.
— Rapidna križarka »Admiral Spaun«. Čez kakih 14 mesecev spustijo v Pulju v morje rapidno križarko »Admiral Spauiu, ki bo prva ladja avstrijske mornarice, katero bodo gnale turbine. Križarka bo imela izredno hitrost. Ladja bo dolga 125 in, široka 12 8 m, globoka 4 5 m. Deplacement znaša 3500 ton; stroj bo gonilo 16 kotlov, ki bo razvijal 20.000 konjskih močij. Na uro bo preletela ladja 26 morskih milj, nekaj ur celo 28. To bo sploh jedna najhitrejših bojnih ladij. Delo je vseskozi domače.
—	Civilni pogreb. V Dobravljah na Vipavskem so civilno pokopali mesarja Staniča iz Rojana, ki je umrl zadet od kapi. Pogrebcem ni bil povolji neki pater, ki ga je prišel pokopat, zato so sami priredili umrlemu civilen pogreb.
—	Na vseučilišču v Zagrebu je imenovan dosedanji zasebni docent dr. Josip Florschiitz izrednim profesorjem za indo-evropsko in primerjajoče jezikoslovje.
—	Malarija v Dalmaciji. Leta 1906 so zdravili v Dalmaciji 28.836 na malariji zbolelih oseb. Cela Dalmacija je razdeljena v 19 inalarijskih okrajev, ki ima vsak
po 1 zdravnika. Zdravnike podpira 292 pomočnikov. Stroški -zatiranja malarije so znašali 116.837 K, t. j. povprečno K 4-05 za osebo. Porabilo se je proti malariji 310.022 gramov kinina. Umrljivost je vsled državne akcije znatno padla.
—	V spanju je bil okraden potnik Mile Blanuša iz Bogovolja v čakalnici drž. kolodvora v Zagrebu, kjer je na neki klopi zaspal. Neznan lopov mu je vzel iz hlačnega žepa 27 dolarjev.
—	Prepovedano srbsko učiteljsko društvo. V Slunju so hoteli ustanoviti srbsko učiteljsko društvo. Hrvaška deželna vlada pa ni odobrila pravil.
—	Most se je podrl. Solinski most pri Spljetu se je podrl. Prebivalstvo je veselo, da se je to zgodilo, ker je bil starinski most iz turških časov pravzaprav ovira prometu.
—	Ruski gost v Sarajevu. Znani voditelj kadetov Miljukov je te dni prispel v Sarajevo, odkoder pride v Ljubljano.
—	Nesreča ali samoumor? V Cepinu so našli v nekem vodnjaku truplo 70 let starega kmeta Marka Cariča. Ni znano, aH je starec sam rad skočil v vodnjak, ali ponesrečil.
Obstrelil je uslužbenec državne železnice Šandor Tancer v Zagrebu, ko se je neprevidno igral s samokresom, hi-šinjo Amalija Talas. Zadel jo je v levo stran prsi, toda ne smrtnonevarno. Ra-
njenko so prepeljali v bolnišnico. * » »
* Cenik slovenskih muzikalij, cerkvenih in svetnih, za vse potrebe je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cenik je vsakemu brezplačno na razpolago.
izpred sofllifa.
Tatu vse prav pride, tako bi se smelo trditi o 21 let starem Francetu Poženelu, delavcu, rojenemu v Lipljah pri Planini. Nič manj kot štiirikrat je bil zaradi tatvine občutno kaznovan, za resno delo mu ni bilo mar, najraje se je potepal in kradel. Že decembra 1907. si je izvolil za svojo operacijsko podlago Gartnerjevo prodajalno v Planini. Tam so mu bile razmere prav dobro znane, zato se je čutil popolno sigurnega. Zvečer si je napravil pred kletjo ležišče in od tod je prihajal v prodajalno, dokler ga niso letos 10. junija zasačili. Gotovine je odnesel najmanj 600 kron, vrh tega pa nekaj obleke, perila in rut, tri pare šolnjev in en vijak; prilastil si je tudi dvanajst steklenic piva in dve denarnici. Meseca majnika je pa iz Rothenhauserjeve delavnice si prisvojil tri svedre, restavraterju Albinu Zakotni-ku je pa izmaknil 3 K gotovine, več vrst smodk in cigaret, eno kračo in daljnogled. Tudi se je vtihotapil v zaklenjeno sobo Barbare Šebenik in ji odnesel 4 K gotovine. Obdolženec ničesar ne taji. Bil je hudodelstva tatvine krivim spoznan, ter je bil kot tat iz navade obsojen v 18 mesecev težko ječo.
Nad 30 let v ječi je prebil nepoboljšljivi tat Andrej Anderberg, 63 let star, bivši kočijaž v Dornbergu brez stalnega bivališča. Kakor obdolženec sam priznava, ukradel je leta 1906. koncem meseca avgusta iz pašnika na planini Porezno posestniku Janezu Frohlichu iz Gor. Sorice vola, vrednega 400 K. Na čisto enak način je pa začetkom julija lanskega leta iz iste planine odpeljal Francetu Lotriču konja, vrednega 500 K. Vola je gnal skozi Dol. Novake, okraj Cerkno na Goriškem, konja pa skozi Kopačnico proti Medvodam in Ljubljani. Tu je sled ponehal. V Ko-pačnici je govoril z Lorencom Kristanom, ki ga je moral takrat peljati do Škofje Loke. Do 15. julija 1. 1. je pa videl Kristan obdolženca prihajati po cesti; hitro je obvestil orožnike, kateri so ga areto-vali. V njegovi posesti so našli dve vrvi, in sicer take, kakor se rabijo za gonjo živine. Anderberg je bil pa tudi delomržen človek, ki se je zlasti v zadnjem času potepal po Primorskem in od beračenja živel.
Dobro jo je skupil. Komaj 18 let stari Silvester Zaje je bil že štirikrat zaradi tatvine kaznovan. Zadnjo kazen je prestal dne 2. julija t. 1. in se vrnil še isti dan k starišem, ki bivajo v Vidmu pri Dolu. Spotoma je vlomil v hišo Janeza Kadivca v Dolu in prebrskal vse omare, da bi dobil kaj denarja, a tega je imel Kad,ivc v drugi zaklenjeni skrinji, katere pa Zaje ni mogel odpreti. Premetal je tudi obleko dekle, a tudi tu ni druzega dobil, kot prazno listnico. Kadivčevi so takoj Zajca sumničili poskušene tatvine, kar ga je tako razjezilo, da se je proti Poloni Moder izrazil, da bo Kadivcu vse požgal, kar je slednjemu napravilo opravičen strah. Obdolženec je na to kmalu izginil od doma, in se obrnil proti Ljubljani. Med potjo je vlomil v Prustiikovo hišo v Zgor. Zado-
bravi in mu naredil škode za 69 K 80 v. Sedaj bo dal nekaj časa mir, kajti sedel bo dve leti v težki ječi.
Tatinski potepuh. Aleksander Zgavc, 37 let star delavec, brez stalnega bivališča, se je delj časa po Kranjskem brez dela potepal, od hiše do hiše beračil ter kradel. Nekemu dosedaj še neznanemu lastniku je vzel blizu Vrhnike žepno uro z verižico. V Ravniku se je vtihatapil v zaklenjeno Nagodetovo hišo, izmaknil tolar za pet kron, žepno uro z verižico in nekaj obleke, tako da znaša skupna škoda 51 K ^40 v. Takoj potem je vlomil v hišo Ane Štonta in ji pobral 10 K 30 v. gotovine. Vse te tatvine Zgavc priznava. Ker je bil že opetovano zaradi tatvine kaznovan, pokoril se bo sedaj iznova poldrugo leto v težki ječi, potem se bode pa oddal v prisilno delavnico.
Star grešnik. Janez Knafelj, 71 let star čevljar v Doslavčah, je bil že dvakrat zaradi nenravnih činov kaznovan, vendar ga to vzlic njegovi starosti ni poboljšalo. Enako hudelstvo oskrumbe je zopet letos izvršil na neki 8 let stari deklici. Za kazen mu je sodišče odmerilo poldrugo leto težke ječe.
Napad z nožem. Anton Polanšek, 25 let star usnjar iz Tržiča, je brez povoda v Cavalah pri Slapu z nožem napadel Janeza Zonta, in ga sunil v ramo, nato je mahnil proti glavi, ker je pa z levo roko Zonta hotel prestreči sunek, zadel ga je v dlan. Obdolženec vse priznava, zagovarja se le s polno pijanostjo. Priče temu zagovoru oporekajo. Obsojen je bil na pol leta ječe.
Štajerske novice.
š Umrla je na angeljsko nedeljo zjutraj Katarina Slavič v Bucečovcih, v župniji Sv. Križ pri Ljutomeru, mati gosp. P. Franca Slavič, jezuitskega rektorja v Sa-rajevem in Matija Slavič, posestnika na domačiji ter stara mati dr. Matija Slavič, pridigarja v Celju. N. p. v m.!
š Umrl je v Kočah mesar Karol Ste-flič, star 47 let. — V Studenicah pri Mariboru je umrl županov sin, 19 let stari re-alec Jožef Schmuckenschlag.
š Štajerčljanci so zmagali pri občinskih volitvah v Peklu.
š Suša na Štajerskem je napravila kmetom škode le pri živinoreji do 25 milijonov kron; s Škpdo v sadjarstvu in vino-reji bo skupne škode do 100 milijonov kron.
š Frani pri Mariboru. Izredno in sijajno slovesnost smo obhajali preteklo soboto in nedeljo; kaj takega Fram še ni gledal. Imeli smo omenjena dneva v svoji sredini prevzvišenega nadpastirja, ki so nam posvetili nove zvonove, blagoslovili novo pokopališče, velik kip sv. Družine in mladeniško zastavo Marijine družbe. V velikanski procesiji smo v soboto spremljali nove zvonove s kolodvora k župni cerkvi. Štirje iskri konji so vlekli bogato okinčani voz z dragocenimi venci oplete-nimi zvonovi. Tudi konji so bili vsi v vencih. Konje sta vodila dva v huzarsko uniformo oblečena mladeniča. Ob vsakj strani voza je korakala požarna bramba fram-ska, pomnožena z ono iz Hotinje vasi. 150 belo oblečenih deklet je dajalo čarobni sijaj veličastnemu sprevodu, godba pa nas je razveseljevala in navduševala — tako smo šli v nepregledni vrsti proti Framu moleč in pojoč. Fram nas je pozdravil s stoterimi streli in nas sprejel z nepopisnim veseljem. Veselo so doneli stari zvonovi novim tovarišem nasproti. Vse je plavalo v veselju, ki se popisati ne da. Skoro večjo pozornost, kakor zvonovi, je vzbujal stotnik požarne brambe g. Krajnc, ki je bil s konjem vred ves v vencih ter je vzdrževal red pri zares velikanski procesiji tisočero in tisočero ljudi. Jahači, konji, voz itd., vse je bilo v slovenskih barvali. Ravno tako je bil ves Fram večinoma v slovenskih zastavah, na zvoniku sta poleg papeževe in cesarske plapolali dve slovenski, ravno tako je že teden dni poprej s starega gradu slovenska trobojnica oznanjala izredno slovesnost. Ob 6. uri smo sprejeli Prevzvišenega kar najbolj sijajno. Družbenica Marijine družbe jih je pozdravila in izročila dragocen šopek. Prednik Mladeniške družbe jih tudi pozdravi in poprosi blagoslova novi zastavi. Po bla-goslovljenju se zberejo mladeniči pod novo zastavo in skupno korakamo v cerkev, kjer smo prejeli sv. blagoslov. Drugi dan, v nedeljo, so Prevzvišeni najprej blagoslovili velik kip sv. Družine, delo slovenskega kiparja L. Perko, zares pravega umetnika: kajti kip je mojstrsko delo in kaj lepo krasi veliko cerkev. Po škofovi sv. maši smo se podali na novo pokopališče, ki meri čez pol orala in je še enkrat toliko, kot staro. Obdano je z močnim, kamenitim zidom iu leži nad cerkvijo na vzvišenem kraju. Tako krasne lege nima kmalu kako pokopališče. Stane okoli 4000 K. Obredi so ganljivi in spodbudljivi. Nešteta mno-
žica ljudstva je pazlj/vo sledila obredom. Stiska je bila velikanska. Tolike množice še Fram ni gledal. Ne rečemo preveč, da je bilo ljudstva okoli 10.000. V neki sosednji veliki župniji je bilo pri opravilu samo 58 oseb. Po toli ganljivih obredih pri posvečevanju zvonov so Prevzvišeni s svojim krasnim govorom, — ki bo tiskan, — kar elektrizirali ogromno množico. Radosti in navdušenosti smo se vsi solzili in pozabili vsako žrtev, in pri darovanju je ljudstvo položilo na oltar 350 K za zvonove. Prevzvišeni so darovali 50 K. Od 8. ure do 2. popoldne so trajala sv. opravila, in ob 2. zadoni vesela godba, vse se tare in riva, med množico zašumi, zadonijo veseli klici: »zdaj ga vlečejo«. In res, plaval je že veliki zvon v zraku in počasi se je dvigal kvišku — ganljiv prizor! Ljudstvo se je solzilo radosti. Godba venomer svira in navdušenje raste. Vse je srečno končano, zvonovi so spravljeni v zvonik iri ob pol šesti uri zadoni prvikrat veliki zvon in zapoje Framčanom vesel pozdrav. Ah, ta trenotek! Kdo naj popiše blaženost, ki nas je navdajala? Ob pol 7. so že vsi zvonovi veselo spremljali Prevzvišenega nadpastirja proti Mariboru. To je bil dan, ki ga je Gospod naredili zato smo se tako veselili in radovali.
š Umrl je v Celju hišni posestnik J. T e k a u t z.
Ljubljanske novice.
lj Izpremeinba pri tukajšnji finančni prokuraturi. Finančni prokurator gosp. dr. Adolf pl. \Venko pride v Gradec in dr. Viktor Pessiak, c. kr. finančni prokura-turni svetnik, je postal finančni prokurator v Ljubljani.
lj Čevljarski mojster gosp. Karol Hin-terlchner umrl. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani žaluje ob mrtvaškem odru svojega najstarejšega častnega člana gosp. čevljarskega mojstra Karola Hinterlechnerja, ki je umrl 29. t. m. po dolgem bolehanju. Pokojnik je pristopil k društvu meseca novembra leta 1855 in je bil blizu 54 let vzoren član društva, preje kot vrl pomočnik, pozneje kot občespoštovan mojster. Pri nobeni društveni prireditvi ga ni manjkalo. Skupnih društvenih sv. obhajil se je vedno udeleževal do svoje bolezni in bil v vsakem oziru zgled vsem članom. L. 1905. je dobil kot 50-letni član kat. društva rokodel. pomočnikov od Nj. eminencije kard. A. Gruscha, ki je vrhovni predsednik rokodelskih društev, srebrno spominjsko svetinjo. Svojo dolgo bolezen je prenašal z udanostjo, ki je vredna kristjana. »Gospod je dal, Gospod je vzel. Kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo. Njegovo ime bodi češčeno!« — te svetopisemske besede je večkrat ponavljal v svoji bolezni. — Katol. društvo rokodelskih pomočnikov je položilo na mrtvaški oder svojega zvestega člana venec in se udeleži danes ob pol 6. uri njegovega pogreba. Društveni pevski zbor bo pel ža-Iostinke.
+ Osebne vesti. G. Martin Petelin, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, je na lastno prošnjo začasno vpoko-jen. Učiteljska kandidatinja gdčna. Alojzija Trampuš je imenovanaza provizori-čno učiteljico na ljudski šoli v Vrbovem.
lj Liberalna veselica pri Štajnerju v Trnovem je bila včeraj jako slabo obiskana. Pravijo, da je domačinov v Trstenja-kovi »Prosveti« vedno manj.
lj Zadruga ključavničarjev. Deželna vlada je potrdila pravila nove zadruge ključavničarjev v Ljubljani.
lj Kap je zadela v soboto na Zavrteli št. 1 bivšega trgovca gosp. Venceslava Pissega, katerega truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Roparskega morilca Samardžiča so včeraj v velikem orožniškem spremstvu prepeljali v Gradiško.
lj Dve nesreči v tovarni. Prst sredinec je odrezal v soboto v tovarni TOnnies stroj za obdelovanje lesa Francu Marje-ku. V tej tovarni se je v soboto lahko poškodoval tudi Fr. Vrhunc.
lj Ker je cvetlice trgala na pokopališču pri sv. Krištofu, je bila obsojena F. Dimnik iz Most, na dva dni zapora z enim postom.
lj Stanger je bil obsojen samo na v soboto omenjene denarne globe in ne tudi na štirinajst dni zapora, kakor se nam je napačno poročalo.
lj Žganjarna v ognju. V soboto zvečer ob 6. uri pričela je goreti žganjarna v Vodmatu, last posestnika Em. Pauerja. Na lice požara je došla požarna bramba iz Most in oddelek vojakov sanitetcev, kateri so ogenj hrtro omejili, da ni bilo večje škode, kakor da je samo podstrešje pogorelo in oprava neke v hiši stanujoče stranke.
lj Lastnici ljubljanskega hotela o katere obsodbi smo nedavno poročali, je bila od sodišča kazen odpuščena.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri od pol 6. do pol 10. ure v Švicariji, Vstop prost.
Razne stvari
Samoumor z ruboritno patrono. V
Rehavu se je usmrtil 421etni 'kamnosek Grieshammer v stranišču neke gostilne z ruboritno patrono. Posledica je bila grozna. Razneslo mu je glavo in razmesarilo telo. Šipe so se ubile.
Povodnji v Severni Ameriki. Škodo, povzročeno po povodnjih v Severni Ameriki v južnih državah, osobito v Ge-orgiji, cenijo na 25 milijonov kron. Več mest je še pod vodo. Boje se, da izbruhne epidemija.
Telefonska In brzojavna poročila.
zupan mazelle v preiskavi.
Črnomelj, 31. avgusta. Zupan Julij Mazelle v Gradacu je v preiskavi radi zlorabe uradne oblasti. Kljub temu še vedno nastopa kot župan. Zahtevamo, da se županu Mazelletu, ki je v preiskavi radi zlorabe uradne oblasti, za dobo preiskave takoj vzame uradna oblast.
Češki katoliški shod.
Praga, 31. avgusta. Češkega katoliškega shoda se udeležuje na tisoče ljudstva. Dvorane v Sofijinem otoku so bile natlačeno polne, ljudstvo je moralo stati v parku. Moravski Slovaki so došli s posebnim vlakom. Včeraj je bil slovesen izprevod v cerkev sv. Vaclava.
češko narodno gledališče in katoliški shod.
Praga, 27. avgusta. Na čast udelež-nikorn češkega katoliškega shoda je češko »Narodno divadlo« priredilo včeraj zvečer sijajno slavnostno predstavo. Peli so opero »Psoglavci«.
praške vodovodne cevi in provizije.
Praga, 31. avgusta. Cuje se, da je poslanec. ki je obljubil, da bo deloval za oddajo vodovodnih cevi avstrijskemu žel. kartelu, poslanec in mestni zastopnik C e r n o h o r s k y, ki je nastopal v družbi s svojim bratom. Vesti, da bi bil Cer-nohorskv izvršil samoumor, niso resnične. Cernohorsky biva sedaj v celovški okolici.
naucni minister marchet odstopi ?
Dunaj, 31. avgusta. V poslaniški zbornici so bile danes razširjene vesti, da je Marcliet cesarju v Išlu podal demisijo.
trgovinska pogodba s srbijo.
Dunaj, 31. avgusta. Nemška agrarna stranka je sprejela resolucijo, ki napoveduje trgovinski pogodbi s Srbijo najhujši boj v deželnih zborih in delegaciji, češ, da koristi, ki jih ima od te pogodbe industrija, ne odvagajo škode kmetijstvu. Stranka protestira, da se je pogodba uveljavila potom pooblastilnega zakona.
strankarski davek »poljske ljudske stranke«.
Krakovo, 31. avgusta. Finančna komisija »Poljske Ljudske Stranke« je določila strankarski davek .Državni poslanci plačajo 100 K, deželni poslanci 25 K na leto, drugi člani plačujejo poljubne svote, le za člane izvrševalnega odbora se določi gotova svota.
podrazenje mleka na dunaju.
Dunaj, 31. avgusta. Tu se je mleko podražilo za 2 vinarja pri litru.
sarajevo prepovedano fotografirati.
Sarajevo, 31. avgusta. Odslej je prepovedano vsako fotografiranje Sarajeva in okolice od pet do osem kilometrov na okolu.
nenavaden samoumor.
Trst, 31. avgusta. Inženir Tudor Rjedl tvrdke Siemens in Schuckert v Trstu, se jc prošli petek ustrelil na robu več sto metrov globoke jame pri Lokvi ter se zvrnil v njo. Klobuk je prerezal z nožem ter nasadil kot znamenje na bližnje drevo. Zapustil je pismo, naslovljeno na svojo mater. Vzrok samoumora ni znan.
izgnana princezinja.
Berolin, 31. avgusta. Princezinja Lu-jiza Koburška je izgnana iz Aachena.
tatovo maščevanje.
Nlmes, 31. avgusta. Tu je ustrelil neki tat pobočnika mestne straže iz maščevanja, ker ga je presenetil pri neki tatvini in ga izročil sodišču.
brata umoril zaradi 72 frankov.
šega brata, ker se je ž njim spri zaradi dedščine v visočini 72 frankov.
RtVOLUCIJA V PERZIJI NARAŠČA.
(Glej poročilo na prilogi.)
Berolin, 31. avgusta. Iz Perzije prihajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. Re-volucijonarji niso gospodarji samo severa dežele, ampak so tudi na jugu ustanovili provizorično vlado. V Taebrjsu so se re-volucijonarji utaborili ter so dali šahu rok petili dni. da se uda. Revolucionarji so izročili šahu naslednje zahteve: Ministrstvo se sestavi iz revolucijonarjev, preženo se iz Teherana vsi reakcijonarji, popolno po-miloščenje, vsi guvernerji morajo biti pristaši revolucijonarjev.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Daroul.
II. izkaz darov za pogorelce na Bledu, poslanih župniku J. Oblaku: Zbirka Moša-nov pri Trbojah 10K, IvankaCegnar, učit., Vrhpolje 17 K, zbirke: Kor. Bela 48 K 27 vin., Zabnica 28 K 70 vin., St. Oselica I. Soukoup 20 K, Naklo pri Kranju 70 kron, Srednja vas v Bohinju 120 K, Besnica 25 kron, Rateče na Gorenjskem 73 K, Sv. Gregor 25 K, Unec 14 K, Polica 15 K, Go-riče pri Kranju 56 K 25 vin., Godovič 10 kron, Javorje 40 K, Velesovo 25 K, Stara Loka 74 K, Fr. Jezeršek, pek« Vodmat 10 K, J. Klemen, Špitalič 4 K, Kovor pri Tržiču 20 K, Dobovec 15 K, Lesce 40 K, Gorje 130 K 86 vin., Begunje na Gor. 95 kron 90 vin., Ribno 45 K, Zasip 50 K, Sv. Jakob ob Savi 10 K, Šmartin pri Litiji 37 kron. Ljubno 42 K. Horjulj in župnik Pri-stov 50 K, Slavina 18 K, Šenčur pri Kranju 46 K, Dol 12 K, Dobrava pri Kropi 38 K 64 vin., Podbrezje 25 K. Reteče pri Škof j i Loki 18 K, Polhov Gradec 56 K, Svibno 8 K, Križ nad Jesenicam 10 K 10 vin., Stara Oselica 19 K 20 v., Dobrepolje 22 K, Planina pri Rakeku 12 K, Cerklje 45 K, Smlednik 20 K, Msgr. Anton Jaklič, vojaški superior 20 K, Upravništvo »Slovenca« 12 K 12 vin., Jan. Kunava. župnik, Golo 10 K, M. Kralj, župnik, Tunice 5 K, Izidor Cankar ob novi maši v Sorici 46 kron 66 vin., Anton Lovšin, župnik. Radomlje 20 K. Fr. Pavlič, m. župnik v Ljubljani 10 K. dr. Jos. Dolenec, prof.. Liublia-na 10 K, dr. Jos. Jerše, prof., Ljublja-40 K. Ksaver Meško, župnik, Mar. Žila 2 K. M. Zelnik, župnik, Cemšenik 10 K, zbirka ob novi maši v Kovorju Fr. Gol-majer 41 K, Fr. Zorko, kaplan pri Sv. Petru li) K, Andrej Ranoves, nadžupnik 10 K. upravništvu »Slovenca« 2 K, kurat Greg. Flis v Ljubljani 39 K, upravništvo »Slovenca« 20 K,_ Ant. Notar, župnik, Sto-rije 5 K, zbirka Črni vrh nad Idrijo 18 K, Kresnice 10 K, Nova Oselica 20 K. Cemšenik 15 K, Stari trg. Kočevsko 50 K. Šentjanž 27 K 40 vin., Sora 24 K, Babno polje 7 K, Poljane pri Škofji Loki 65 K, Hrastje pri Kranju 30 K, Ribnica 57 K, Dražgoše 16 K, Ovsiše 12 K. Stjak pri Sežani 6 K, gosp. Alojzij Zajec, vinotržec 100 K. — V obleki, ozir. živilih so darovali po župniku J. Oblaku: Fr. Lenger v Zireh, Sini. Pogačar. Ljubljana, Anton Rihar, Meiigeš, I. S., Ljubljana, Jožef Regali, Šmarti:;, I. Vidmajer, Ljubljana, Konsum-no društvo, Stari trg, občina Ihan, Abram, župnik, Črni vrh, Fr. Krek, župnik, Vranja-peč, I. Vidic, čevljar, Ljubno, M. O., Mengeš, Ivana Schoff, Ljubljana, I. Prosen, Moravče, I. Benedik, nadučitelj, Planina, I. Lebar. Brdo, Mar. Meglic, Ljubljana, Iv. Fatur, Rakek, Jan. Bider, Rečica ob Savinji, Fr. Denkel, Ljubljana, Rosy pl. Blei-weis, Ljubljana, Anica Prešel, Ljubljana, Iv. Šusteršič, Vižmarje, Vrajec, Selo pri Ljubljani, Ažman Fliz., Kropa% Theuer-schuh, I. Zorman, trgovec, Sp. Šiška, Jož. Cepuder. mest. učitelj, Ljubljana, Gregor Carman, Škofja Loka, Marija Cik. Ljubljana, I. Šusteršič, Ljubljana, M. Ojstriš, Ljubljana, M. Petač, Ljubljana, Tom. Pav-šler, Kranj, Zupan Ros., Ljubljana, Berg-brenner, Celovec, I. Primožič, župnik, Goriče.
> a	Č>> opazovani«	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina 1 v 24 urah 1 v mm |
29	9. zveč.	735-9	19.8	sl. jug	jasno	
30	7. zjutr.	353	172	sl, jvzh.	oblačno	o-o
	2. pop.	335	27.4	sr. jzah.	del. obl.	
	Srednja včerajšnja temp. 21-50,,				norm. 173°	
30	9. zveč.	35-9	17 9	brezvetr.	jasno	
31	7. zjutr.	359	134	sl. svzh.	oblačno	00
	2. pop.	34-0	36-3	sr, jvzh.		
	Srednja včerajšnja temp. 21'5°, norm. 17-1°.					
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, sred. zračni tiak 736 0 mm.
t
2130 1-1
Oroslav Bernatovid naznanja v svojem in v imenu svoje soproge vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je ljubljeni sin, brat in vnuk, gospod
Payel Bernatovic
c. kr. nadporočnlk pri pešpolku št. 80 v Lvovu,
dne 30. avgusta popoldne po kratki toda mučni bolezni v 27. letu starosti mirno v Gospodu preminul.
Truplo dragega rajnika se pripelje jutri v Ljubljano, kjer se položi k večnemu počitku.
Opatija,31. avgusta 1908.
f
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, o smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Karla Hinterlechnerja
tivšega čevljarskega mojstra, meščana itd.
ki je dne 29. avgusta ob pol 12. uri ponoči, po dolgi, zelo mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 67 let mirno preminul.
Zemeljski ostanki predragega, nepozabnega pokojnika se prepeljejo dne 31. t. m. ob pol 6. uri iz hiše žalosti Pred Škofijo štev. 19., na pokopališče k sv. Križu.
Posmrtn:ce se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Prerano umrlega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 31, avgusta 1908.
Žalujoča rodbina.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega mnogoletni redni član, gospod
Vaclav Pissig
zasebnik
danes ob 6. uri popoldne po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 45. letu starosti umrl.
Pogreb bo v torek, dne 1. sept, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 30. avgusta 1908.
2126 1-1
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo. Mesta vsakega posebnega naznanila.
K\
aLi
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 31. avgusta.
Pšenica za oktober......11 09
Pšenica za april.......11 41
Rž za okt.......... 9-24
Oves za okt. .......9 09
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 24
Efektlv: 2 5 višje.
Kupujte vžigalice
,Slovenske krščanske socialne zveze'
z napisom:
J korist obmejnim Slovencem".
Zahtevajte jih povsodi!
Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost:
Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka:
Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je lipov cvet.
Druga stran pa je taka:
Slovenci, kuoulte vžigalice le v ikatljlcah, ki imajo tako zunanjost!
Vesten in marljiv mladenič star 23. let želi dobiti službo	2131 l-t
hišnika mi sluge
Naslov pove uprav.,,Slovenca".
(j) Jutri 1. septembra ob pol 6. popoldne
ij) koncert
0	društvene godbe v 2133
. — Švicariji. —
y Vstopnina prosta.
****************
*	^ 1 T, 1	*
1r.nl Unodpinonom *
ii.in	,u,ti *
*
*
*	ordlnlra zopet. *
i 2103 3-2	"
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy :: Ljubljana. ::		
0) 2 'r* r C	Primarlus dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska o o	t —i t (5
	ustna o	* M*
t* s	^/jdRL (Zakonito ^^^ zavarovan.) j^^apecialiteta / za kadilce, o	(S
t a i •m «H S! •N 0		¥ N X r s t
G i	10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. :::	M« A v*
	Cena 2 kroni.	
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 1898 21		
Zelo 111(11 pife!
Prodam prostovoljno eno uro od Ljubljane v jako prijaznem kraju, zaradi bo-lehnosti 2 hi&i skupaj stoječi, z gostilno in prodajalno, 2 kletima, skladiščem, hlevom, vrtom in travnikom za nizko ceno kron 18.000. Trgovina in gostilna brez konkurence. Plačilni pogoji jako ugodni, tudi se lahko prevzame ves inventar po dogovoru. 1999 3-3 Vprašanje pod šifro »D. R « poštno ležeče Spodnja Šiške pri Ljubljani.
Gospe
zaslužijo do 15 K na dan, ako hočejo delati za naše jako lukrativno podjetje.	2128 l-i
Ponudbe pismeno in ustno sprejema do srede zastopnik tvrdke A P. v Ljubljani , hotel »Južni kolodvor«, soba št. 1.
!!Potniki pozor!!
Do 15 K na dan si v=akdo lahko zasluži, ako hoče delati za naše lukrativno podjetje. Posebno priporočljivo za potnike ter zastopnike zavarovalnic v vsakem večjem okraju, penzioniste itd. — Ponudbe pimeno ali ustno sprejema do srede zastopnik tvrdke A. P. v Ljubljani, hotel »Južni kolodvor«, soba štev. 1	2129 1-1


Prostovoljno se proda.
Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesno trgovino, prodam vse svoje posestvo v Mojstrani (Dovje) hiš. štev. 20, namreč: enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem, dve žagi ob stanovitni vodi (ena na turbino) — vse v najboljšem stanu — in 170 oralov dobro zaraščenega gozda. Natančneje se izve pri last-_ niku Tomažu Zupan u.
S	2073 4-4
'S
i A
t
s s
A
K
5*3
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stritarj««* mic« ste«. 2		Podružnica i w Gelow«>i«
OalalAka glavnioa 1 1 1 K 2,000.000. 1 1	B** 4-1	2 10. ^ni	1 Hezarvai fan« i j 91 SOCLOOO
199. štev. »Slovenca" dne 31« avgusta 3908.
Pogozdovanje Krasa.
Komisija za pogozdovanje Krasa na Kranjskem je imela minolo soboto v dvorcu deželne vlade sejo, kateri je predsedoval g. O. pl. Detela. Seje so se udeležili poleg izvoljenih peterih članov tudi vladni svetnik pl. Laschan ter okrajna glavarja logaški g. Ekel in postojnski g. Scliitnik. Poročal je c. kr. dež. gozdni nadzornik g. Rubbia. Predsednik se je najprvo v toplih besedah spominjal bivšega člana komisije, g. dež. in drž. poslanca lJovšeta, ki je 12 let marljivo sodeloval v komisiji, ter predlaga, naj se mu izreče iskrena zalivala. Nato pozdravi novega zastopnika deželnega odbora, drž. in dež. poslanca dr. Žitnika.
Komisija vzame na znanje nekatere osebne izpremembe pri gozdnem nadzorstvu in rač. sklep za leto 1907.
Proračun.
Potrebščina za leto 1909 se proraču-nava na 36.500 kron, in sicer pridobitev zemljišč 300 kron, nasadi 25.000, naprava varnostnih zidov in jarkov 100U, podpore posestnikom 200, vzdrževanje drevesnic 9 bUO, nadzorstvo 4200, nasadili kataster 1200, komisijski stroški 1500, pisarniški stroški 1600, nagrade 400, razni stroški 300 kron.
Pokritje: Državni prispevek 30.000, prispevek dežele (>000, globe za gozdne prestopke 300, razni dohodki 200 k ron.
Pr: tej točki pripomni g. poročevalec, da dežela že nekaj let ni vplačala svojih prispevkov, ter dolguje že 24.000 kron. Vsled tega je prišla komisija v denarne stiske. Ako deželni odbor v kratkem ne vplača vsaj i;ekaj tisočakov, komisija od I. novembra dalje ne bode mogla plačevati gozdnega osobja. Komisija sklene, da ponovi prošnjo na deželni odbor za vplačilo zaostalih prispevkov.
Tniva v nasadih.
Doslej so morali lastniki pogozdene-ga sveta vlagati prošnje na komisijo za dovoljenje v r- sadili žeti travo. Vsled letošnjega pomanjkanja sena pa se je s posebnim razglasom olajšala dobava sena, trave itd. Lastnikom namreč ni treba pošiljati posebnih prošenj na komisijo, ampak se do preklica dovoli dobava trave na pogozdenem mestu pod sledečimi pogoji:
1.	Travo seči je dovoljeno od 1. avg. do 31. decembra. Dan sečnje se mora ustno ali pismeno naznaniti gozdnemu čuvaju kraških nasadov.
2.	Trava se sme žeti ie s srpom ali malo gozdno koso, da se ne poškodujejo sadike.
3.	Požeta trava se ne srne pustiti na sadikah, ampak še isti dan spraviti na ne-zasajene prostore ali na pota, odkoder se sme zvoziti.
4.	Živina pa se nikakor ne sme pasti po nasadih, dokler drevesa niso tako visoka, da jih živina več ne doseže z gobcem.
Razglasitve in nove naprave.
Južni železnici se je dovolilo, da je za razširjenje kolodvora v Št. Petru odkupila 710 nr' pogozdenega sveta, pri Falilijah pa kos zemljišča v varstvo proti iskram iz strojev. Južni železnici se tudi dovoli, da na petih krajih ob tiru med Postojno in Prestrankom napravi varnostne jarke proti požaru. Nad Košano napravi komisija 230 metrov varstvenega zjdu.
Brzojavno ravnateljstvo je po svojih uslužbencih v nasadih pri Petelinjali, Sel-cah in Kalil napravilo kar tri metre visoke preseke za brzojavno žico. Komisija sklene, ,da brzojavna uprava povrne škodo komisiji in lastnikom nasadov.
Predrugačijo sc trije okraji gozdnih čuvajev v postojnskem okraju.
Novi nasadi.
Za nove nasade je prepustilo deset posestnikov iz Trnovega 255 ha sveta, iz Budanj šest posestnikov 11 '6 ha, več posestnikov v Gor. in Dol. Logatcu 26 ha in štirje posestniki iz Vrhpolja.
Ker se posestniki v Gabrčah pri Senožečah upirajo pogozditvi, bode komisija bodoči mesec na licu mesta rešila to pre-porno vprašanje.
Davčna prostost nasadov.
Poročevalec sproži vprašanje, ali bi ne kazalo, da naši poslanci v državnem zboru ponove predlog, naj so novi nasadi toliko časa davka prosti, dokler lastnikom nc dona.šajo dohodkov. Navzoči drž. po- j slanec obljubi, da o prvi priliki ponovi dotični predlog v državnem zboru.
Vojaški streljišči.
ljubljanska vojaška posadka ima svoje večje strelišče pri Bezuljaku in Dobcu nad Cerknico. To strelišče hočejo ! še razširili, zato prosi poveljništvo tret- 1
jega vojnega kora, naj se ustavi ondi že pričeto pogozdovanje ter za vojake puste prehodi na ostalem svetu. Komisija ugodi tej prošnji. Posestnike pa opozarjamo pri tej priliki, da zahtevajo od vojne uprave primerno odškodnino za mogoče poškodbe.
Dalje naznanja poveljstvo 3. vojnega kora, da hoče pri Trnju na Notranjskem napraviti novo strelišče za topničarje. Član komisije, poslanec Žitnik, omeni, Ua jc že posredoval v Gradcu pri poveljstvu 3. vojnega kora glede na odškodnino. To jesen pride na lice mesta posebna komisija, ki z lastniki zemljišč napravi pogodbo. Ako se vojna upava odloči za to strelišče, potem mora zagotoviti tudi primemo odškodnino.
Poročilo za I. 1907.
Komisija je izdala tiskano poročilo o svojem delovanju 1. 1907. Iz poročila posnamemo nekaj podatkov:
I.	Pogozdovanje.
Pogozdovanju je jako škodoval spomladih sneg, ki je ležal skoro do konca marca, aprila iu maja meseca pa mnogi deževni dnevi. Koder se je delalo, je bilo ves čas pogozdovanja, ki je trajalo do konca maja meseca, nezadostno število delavcev.
Pomanjkanje delavcev je na Krasu sploh od leta do leta večje zlo, ki očitno obtežuje in draži nameravano delo.
Poleg novih nasadov in poprav so se v nekaterih nasadih, ki so se po zimi okle-stili, in v takem črnem borovju, ki ima že pripravna tla in primerno rast ali mu je sneg povzročil jase, napravili podsadi in vmesni nasadi z raznovrstnimi iglastimi sadikami, ter posadilo jelkovo [seme in želod.
Novi nasadi v I. 1907. obsegajo površino 104:4 ha. Porabilo se je 1,074.000 sadik, in sicer 828.000 črnih borov, 86.000 navadnih borov, 145.000 smrek in 15.000 macesnov.
Tega kulturnega dela so bile deležne nastopne davčne občine postojnskega političnega okraja: Trnje, Gabrče, Knežak, II. Bistrica, Koritnice, Košana, Nanos, Vipava, Col. Vsi stroški znašajo 8646 K ter stane zasaditev za hektar 82 K 42 h ali za tisoč sadik 8 K 5 h. Za popravo nasadov se je porabilo 968.660 sadik. Popravila so se izvršila v sledečih davčnih občinah: Postojna, Britof, Trnje, Famlje, 11. Bistrica, Jasen, Kal, Koritnice, Laže, Gornje Vreme, Petelinje, Selce, Senožeče. Za to delo se je porabilo 8431 K 18 h, ter znašajo stroški za tisoč sadik 8 K 70 h.
Za pogozdovanje Krasa se je torej 1. 1907 porabilo skupaj 2,118.740 sadik iu 450 kg semena, in sicer 1,558.500 črnih borov, 86.000 navadnih borov, 50.000 gladkih (Weymouthovih) borov, 35.880 jelk, 353.000 smrek, 25.000 macesnov, 7000 gabrov, 3000 jesenov, 260 javorov, 100 hrastov, dalje 50 kg jelkovega semena in 400 kg želoda.
Vsi stroški leta 1907. izvedenih po-gozditev, brez upravnih stroškov, so znašali 22.868 K 4 h.
II.	Dobava sadik.
Za pogozdovanje potrebne sadike so sc dobile večinoma iz državne gozdne drevesnice v Gradišču pri Ljubljani; kar jih je manjkalo, so se dokupile.
Iz državne gozdne drevesnice v Gradišču se je oddalo na Kras brezplačno, oziroma proti povračilu stroškov za izko-panje iu zavoj v znesku 1 K za 1000 sadik, 1,836.240 kosov, in sicer 1,336.000 črnih borov, 86.000 navadnih borov, 353.000 smrek, 35.880 jelk, 25.000 macesnov, 260 javorov in 100 hrastov.
Nadalje se je prejelo vsled nezadostne domače zaloge od c. kr. namestništva v Trstu iz državne drevesnice v Komnu 100.000 črnih borov proti plačilu 1 K za tisoč in od komisije za pogozdovanje Krasa za Gorico in Gradiško 146.800 črnih borov proti plačilu 2 K za tisoč. Vrhutega sc ie nakupilo iz drugih gozdnih drevesnic 50.000 gladkih (Weymouthovih) borov, 7000 gabrov iu 3000 jesenov.
Iz drevesnice na Osojnici pri Št. Petru. ki jo oskrbuje komisija za pogozdovanje Krasa, se ni dobilo leta 1907. nič sadik, ker jc popolnoma pošla zaloga v 1. 1906.
III. Poškodbe v nasadih.
a)	Požari v nasadih. Leta 1907. so bih štirje požari v nasadih s površino 7-38 ha ter so povzročili škode za 1296 K 56 h. in sicer v sledečih občinah: Razdrto, II. Bistrica, Jasen, Narin, Vipava.
b)	Poškodbe po žuželkah so bile jako neznatne, ker je bila zelo huda zima in ker jc bilo deževno vreme spomladi in v po-četku poletja.
Omeniti jc, da se jc nahajal povsod v mladih nasadih črnega bora na neugodnih tleli borov zavijač (Retinia buoliana W.
V.) ter pinijev prelec (Cnethocampa pity-ocainpa V.) v kraških nasadih v vipavski dolini.
c)	Poškodbe po divjačini so se le tu-paJam opazile na črnih borih in podsajenih iglastih in listnatih sadikah, dasi je bilo po /jmi veliko snega. Sploh gineva divjačina
| znatno, odkar prehajajo lovi v kmetske I roke.
d)	Poškodbe po vojaških vajah. Vojaške vaje v šentpeterskem okolišu niso povzročile nikake znatne škode po nasadili. Poškodovani so bili kajpada, koder so vojaki šli čez suhe zide. Bodi tu tudi
omenjeno z zadovoljstvom, da opozori vsako leto poveljstvo 28. infanterijske divizije podrejena poveljstva na prepoved o hoji po mladih nasadih in da se ta prepoved le v sili prestopi.
e)	Elementarni dogodki. Obili zameti v zimi 1906/1907. niso povzočili vobče ni-kakih velikih poškodb po nasadih kakor v zadnjih treh letih. Znatnejše poškodbe po snegu so bile samo pri nasadu na »Oj-strem vrhu« pri Postojni, kjer je polomilo iu vrglo na površini 14 ha 2400 črnih bjorov.
Suša, ki se pojavlja na kranjskem Krasu navadno meseca avgusta, ni pokončala nič več sadik kakor sicer v normalnih letih; posušilo se je okoli 25 odstotkov posajenih sadik.
IV. Naredbe za varstvo in negovanje nasadov.
Braniki (zidovi). Za bran proti pašni živini in proti požarom -v nasadih se je sezidal na objektu »Lubija«, pare. št. 173 davčne občine Volčje, suh zid, dolg 645 rn in visok 1 m. To, po dogovoru oddano delo je stalo 322 K 50 h. Nadalje so se popravili tupatam stari zid v dolžini 36U m in se je potrošilo za to 43 K.
Varstvena znamenja. Takoj po saditvi so se zložili ob mejah kupi kamenja in pobelili z apnico, da bi se preprečila pašnja in hoja po nasadih. Meje tako zaznamovanih nasadov, ki se obnove vsako tretje leto, so vidne že oddaleč razločno.
Naredbe proti požarom. Ob progi c. kr. priv. južne železnice so nasadi zavarovani zoper požare po letečih iskrah iz lokomotive razen z braniki tudi s požarnimi jarki, širokimi 1 m in globokimi 30 cm, na ta način, da ne more od letečih isker lokomotive vžgana suha trava na svetu med železnico in nasadom goreča seči v nasad. Obnovitev teh požarnih jarkov brez vegetacije med postajama Postojna in Prestranek, med Št. Petrom do prvega velikega predora v smeri proti Trstu in od zadnjega predora do primorske meje, ki so dolgi skupaj 5833 m, je stala 121 I< 15 h.
Vrluitega je dala južna železnica sama napraviti take požarne jarke na mnogih krajih ob prvi progi. Tudi so posestniki sami oklestili na ukaz ob imenovanih železniških progah 20 m na široko nasade, ki so bili za to že pripravni.
Trebljenje. Potrebilo se je prav previdno na površini 3 ha, da bi se bolje razvile dvanajstletne podsajene jelke v nasadu davčne občine Radohova vas in Petelinje nasproti železniške postaje v Št. Petru.
Porabe. L. 1907. je pokosilo 35 združb travo v njih lastnih nasadih z dovoljenjem komisije in pod nadzorstvom gozdnega osobja.
V. Gozdna drevesnica.
Za podsajanje in vmesno sajenje potrebne iglaste in listnate sadike se vzgajajo v nalašč za to pripravljeni drevesnici na »Osojnici« pri Št. Petru, katera meri 1240 kvadratnih metrov.
Drevesnica leži sredi kraških nasadov, 700 m nad morsko gladino. Zemljišče zanjo ie prepustila Kalska združba brezplačno.
V tej drevesnici so se posejala leta 1907. sledeča gozdna semena, in sicer na 143 kvadratnih metrih: 10 kg belega javora, 60 kg jelovca, 10 kg ameriškega rdečega hrasta in 25 kg žlahtnega kostanja. Nadalje se je zagreblo 10 kg garbovega semena, da bi se zakalilo.
Konec leta je bilo iz teh semen tole število semenščakov: 1100 javorov, 2800 jelovcev, 750 rdečih hrastov in 350 žlahtnih kostanjev, skupaj 5000 sadik.
Presadile so se na 462 kvadratnih metrov sledeče množine sadik: 15.300 hrastov, 3000 belili javorov, 5000 jesenov, 2000 gabrov in 20.000 jelk, skupaj 45.300 rastlin.
Za nasadno dobo 1908 je bilo na razpolago porabljivih sadik: 13.250 hrastov, 4600 jesenov, 2500 javorov, 600 gabrov in 350 žlahtnih kostanjev, skupaj 21.300 sadik.
Stroški za te naprave v drevesnici ter za nje oskrbovanje so znašali skupaj 996 K 64 h.
Stanje drevesnice je zadovoljivo, čeprav so nanjo neugodno vplivali suša in razni škodljivci.
VI.	Gozdno nadzorstvo.
V	službi ima komisija šest gozdnih čuvajev. Vsakemu je dodeljen en primeren varstven okraj.
36 priličnim čuvajem (železniškim čuvajem, cestarjem) se je izplačalo nagrade 300 K. Ti nadzorujejo nasade priLično zlasti tam, kjer se nahajajo ob železnicah in državnih cestah, kjer so izpostavljeni večji nevarnosti za ogenj in je treba hitre pomoči, da se ne razširijo požari po njih.
Gozdni čuvaji so naznanili 32 prestopkov proti določbam gozdnega zakona.
Teh prestopkov je bilo:
13 radi nedovoljene paše, 14 radi nedovoljene dobave gozdne trave, 5 radi nedovoljenega sekanja lesa.
Nasade varuje ljudstvo pohvalno. Malo je prestopkov, a še ti vsi neznatni. To je uspeli, ki je velike vrednosti in dokaz, da je ljudstvo docela spoznalo važnost nasadov ter gozda sploh.
VII.	Nasadni kataster.
Ta še ni popolnoma določen za delokrog pogozdovalne komisije. Površine, ki se naj pogozde, se doženejo od slučaja do slučaja in določijo z odločbami; izkazalo sc je namreč, da so postale mnoge vnaprej izrečene odločbe vsled izpremenje-nili razmer v teku časa nepraktične. Kljub temu je dosedaj vpisanih v nasadnem katastru na podlagi pravomočnih odločb 3773 ha kraškega sveta v postojnskem političnem okraju in okroglo 70 ha takega sveta v logaškem političnem okraju, skupaj 3843 ha. Te površine je v postojnskem političnem okraju pogozdene že 2483-06 ha po stanju do konca decembra 1907.
V	letu 1907. se je privzelo v kataster na podlagi pravomočnih odločb 146-8266 ha, in sicer: a) v postojnskem političnem okraju: v davčni občini Palčje 53-7854 ha, v davčni obe. Peteline 16-9730 ha, v davčni občini Šturja 6-3582 ha, skupaj 77-1166 ha; b) v logaškem političnem okraju: v davčni občini Begunje 697100 ha. Vsi stroški pogozdovanja so od 1. 1876 do 1908 iznašali 354.987 kron, sadik se je porabilo 38,738.510, semena pa 3074 kg.
MM nadškof dr. Sedel na Brezjah.
Včeraj, v nedeljo, dne 30. t. m., vršila se je slavnost obletnice kronanja Marije na Brezjah. K slavnosti se je pripeljal v soboto zvečer goriški nadškof dr. Se-dej. Cerkev, samostan in vse hiše so bile okrašene z raznimi zastavami. Zvečer je bila razsvetljava, umetalni ogenj in raketi so švigali v pozno noč. V soboto, zlasti pa v nedeljo je vrelo Vse polno ljudstva od vseh strani, da prisostvujejo slavnosti. Z nadškofom je prišel tudi profesor in kanclar Ličan iz Gorice. Slavnosti udeležili so se_ tudi prošt Sajovic in kanonika Karlin in Cekal iz Ljubljane, dalje gvardijan pater Orelij iz Ljubljane in gvardijan iz Novega mesta. Duhovščina je bila častno zastopana, zlasti radovljiška dekanija, z dekanom Novakom na čelu. Na Brezjah se je v nedeljo bralo d v ajset maš. Veliko opravilo ob 10. uri je opravil nadškof dr. Sedej ob obili asistenci. Domači pevski zbor pod vodstvom organista Boleta je izvršil popolnoma svojo nalogo. Pela se je Gruberjeva Missa Dom. I. Petje je podpiral instrumentalni orkester z Bleda, kateri je tudi častno rešil svojo nalogo. Vmes je nadomeščal na stranskem koru z orglami alojzijeviški prefekt Kimovec. Pri obedu je razložil ljubljanski gvardijan pater Orelij, kako je dosegel, da se danes nahaja nadškof dr. Sedej na Brezjah. Izrazil je željo, da bi nadškof še večkrat posetil Brezje. Nadškof dr. Sedej je napil našemu knezoškofu Antonu Bonaventuri kot vzor škofu. — Prošt Sajovic, kanonik Karlin iu dekan Novak napivali so nadškofu. Pri obedu zapeli so tudi vsi navzoči »Lepa naša domovina«.
Že dopoldne so vzbudili občno pozornost naši telovadci. Prikorakalo je namreč na Brezje okrog sto naših uniformiranih telovadcev pod vodstvom brata Je-ločnika. Ko je nadškof odšel iz cerkve, napravili so mu naši telovadci špalir. Popoldne pa so prikorakali na samostanski vrt. Na verandi zbrali so se vsi duhovniki, njim na čelu je pa z zanimanjem opazoval nadškof naše telovadce. Nadškofa je nagovoril imenom telovadnih odsekov dr. Pogačnik, ki je povdarjal, da se je spontano izvršil pohod telovadnih odsekov na ta najsvetejši kraj naše mile slovenske domovine. 1'ozdravlja nadškofa v prvi vrsti kot prvega zastopnika katoliške vere na slovenskih tleh, pozdravlja ga kot škofa demokratičnih idej. Te vrste
naših telovadcev navdajajo tri ideje, ki so naše tri zvezde vodnice; prva zvezda: duh vere katoliške, druga: ljubezen do slovenske domovine, ki hoče braniti našo domovino do zadnjega zdihljaja, in tretja: misel demokratična, ki nas vse Slovence druži v eno vrsto v boju za naše svetinje. Tem besedam so sledili krepki živio-klici. Nato je odgovoril nadškof, po-vdarjajoč, da ga veseli in da je iznenaden nad tem pozdravom naše nadebudne mladine, na kateri leži naša boljša bodočnost. Veseli ga, da veže v teh čvrstih vrstah ljubezen do vere, do Brezmadežne Device in da se zavedajo dolžnosti, da so katoličani. Veseli ga tudi, da tako gorko plapola ogenj navdušenja za ljubo materino besedo. In demokratična misel, pomagati drug drugemu, bo v zvezi s prvima dvema prinesla slovenskemu ljudstvu konečno zmago /pod zaščito pre-svete Device. V tem imenu Vas blagoslavljam in želim na Vaši začrtani poti obilo uspehov in da se to Vaše delovanje raztegne po celi slovenski domovini. Viharni živio-klici in ploskanje je sledilo tem nad-škofovim besedam. Telovadci so nato uprizorili nekaj prostih vaj pred nadškofom in veliko množico ljudstva. Nadškof sc je vrnil v nedeljo zvečer skozi Bled domov v Gorico. Veselo in zadovoljno se je včeraj vse vračalo iz Brezij. Lepa je bila slavnost. Naši telovadci pa so s svojim čvrstim nastopom si pridobili mnogo simpatij.
TURČIJA USTAVNA DRŽAVA.
V Turčiji uvedejo obvezno vojaško dolžnost. Zato se izvrši ljudsko štetje. Orožje bo moral nositi vsaki Osman od 25. do 45. leta. Službena doba bo znašala šest let, tri leta v aktivni, tri pa v rezervni službi.
Častniki prosijo kar po vrsti, naj jih degradirajo, češ, da so to, kar so, postali po protekciji.
Iz Amerike se namerava povrniti do 200.000 turških državljanov, večinoma Armencev.
PERZIJSKA VSTAJA.
Iz Perzije poročajo o novih vstajah. Uspehi tebriških vstašev so opogumili tudi drugod nezadovoijneže. V Dželfi so se uprli rodovi. Prijeli so uradnike, zasedli vladna poslopja iu razdrli guberna-torjevo poslopje. Gubernator je pobegnil. Vstaši zahtevajo, naj se skliče parlament. Uprlo se je tudi mesto Kernan. Vstaši so se polastili mestne hiše. Uradniki so zbežali. Vstaši so sestavili začasno vlado, dokler se ne snide druga zbornica.
Belokranjske nouice.
Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Glede na notico »Mazelle in podpora po suši«, priobčeno v štev. 181, z dne 8. t. m. Vašega lista zahteva podpisano županstvo, da priobčite v zakonitem roku in na zakonitem mestu sledeči popravek: 1. Ni res, da je prišlo do dne, ko se je vršil dogodek, katerega omenja Vaša notica, t. j. do 3. t. m., na gradaško županstvo vprašanje, koliko sena bi občina nujno potrebovala. Res pa je, da je prvi dopis v tej zadevi prejelo županstvo od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju dne 6. t. m. in da so bili poprej občjnarji opozorjeni na obljubljeno državno podporo le s prižnice od gosp. župnika in sicer dne 2. t. m. 2. Res je, da so se ljudje vsled tega že dne 3. t. m. hiteli zglašati pri županstvu, ni pa res, da sem jaz, župan Mazelle, rekel vsakemu, ki se je zglasil, ali sploh komu, naj se vpiše kot ud v posojilnico, češ, da drugače ne dobi ničesar, ker dobe podporo samo člani gradaške posojilnice. Res je le, da je župan Mazelle dotičnim kmetom zgolj pojasnil, da državna podpora š# ni nakazana, da si je pa pač gradaška posojilnica za svoje člane preskrbela sena in, da dobe to seno samo po-sojilnični člani. 3. Ni res, da je prišel po istem poslu k županstvu tudi odbornik rajfajznovke Martin Pent iz Vranovič. Res
pa je, da je bil v tej zadevi pri županstvu Martin Plut iz Vranovičev, kateremu je podal župan Mazelle isto pojasnilo, kakor vsem drugim. Ni res, da je rekel Plutu, da je i/posloval podporo Hribar, ne pa Jr. Susteršič ali pa celo dr. Lampe in res je le, da mu je pojasnil, da je prvo seno nabavila »Zveza slovenskih zadrug«, kuje član je tudi gosp. državni poslanec Ivan Hribar. -1. Ni res, da hoče župan Mazelle porabiti to priliko, da pridobi svoji posojilnici kar največ novih udov in ni r e s, da je zato silno r a z b u r j e nje i n zmešnjava med našim ljudstvo m. V Gradacu, dne 18. avgusta 1908. - Julij Mazelle, župan.
ta, naročajte »Slovenca"!
—mmmmmmmm IŠČe SC	m—
pri tukajšni zavarovalnici spreten
akviziter in organizator
za Kranjsko in Primorsko z fiksno plačo, dijete in povrnjenje potnih stroškov, Prednost imajo tisti, kateri so v tej stroki že delovali. Pismene ponudbe pod šifro 288 glavna pošta Ljubljana.	2106 3-2
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko dru&tvo v Vipavi.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v [AMERIKO
Vi
potovati, naj se	obrne na od visoke
c. kr. deželne vlade	potrjenega glavnega
zastopnika	1639 9
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani:
Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 „
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1l/s dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Pošteno dekle,
staro 30—40 let, katero zna kuhati (navadno) ter šivati na stroj, se ifiče za bližino Ljubljane. — Ponudbe pod »po&teno dekle« na upravo ..Slovenca". 2095 3-3
W Ravnokar Je izšel
III. venček belokranjskih = narodnih pesmi =
Harm. za mešan zbor Al. Nlihelčič. organist v Metliki.


Prodaja „Kat. bukvama" v Ljubljani.
Cena 50 vinarjev. 2005 3-3
= Ar et i len. = j
vaftM i
\
i <
I I
a i 1 i

Podpisani napeljuje najceneje
acetilenovo razsvetljavo
popravlja In predeluje stare aparate novejšem sistemu.
Slavnemu občinstvu se priporoča
po naj-1655 3
JOSIP OZINIEK
koncesijonirani plino in vodovodni instalater Dolenja vas pri Ribnici, Dolenjsko.
•MBP #VVWV	VBF
I I I
i I
i 1
Razpis
2122 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo zdravnika
na PP. Glavarjevem zavodu v Komendi pri Kamniku z letno plačo 2000 K in prostim stanovanjem.
V smislu ustanovnega pisma so s to službo spojene sledeče dolžnosti:
1.	zdravniško vodstvo in opravljanje zdravniških poslov v bolnici, katera se ima sezidati v Komendi z ustanovno glavnico in brezplačno zdravljenje bolnikov in hiralcev v obstoječi Glavarjevi hiralnici ravnotam.
2.	brezplačno zdravljenje obolelih ubogih v okolišu nekdanje fare Komenda;
3.	ureditev redne vsakdanje brezplačne ordinacije v stanovanju, oziroma — po njem dovršitvi v bolnici za ambulatorično zdravljenje omenjenih bolnih ubogih.
Vozni stroški, ki bi narasli vsled zdravljenja bolnih ubogih v imenovanem okolišu dalje stroški za odrejena zdravila in potrebne obveze ubogim, kakor tudi bolnikom in hiralcem v bolnici tn hiralnici, se zdravniku proti pravilnim računom povrnejo iz ustanovnega fonda.	'
Zdravnik je zavezan urediti si domačo lekarno.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do I. oktobra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanie slovenskega in nemškega jezika.
, , . Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani, dne 27. avgusta 1908.
prva boroveljska tovarna orožja
pefer Wernij
C. kr. dvorni Izdelovalec orožja.
Družbo 7, omejenim jamstvom.
Borovlje, Koroško.
Izumitelj in izdelovalec
triumpf-rifled pušk
Ceniki zastonj in franko.
in Wernig-universal pušk
• •
®
• *
• • . •• • • .
• • * • • •
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakor trooevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice(stuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Btichsenflinten), IHannlicherjeve aohon-auske risanice, kakor tudi Wernigove čveterooevke i. t d.
- Molka družba »ZDRUŽENIH PIVO VAREN" Žalec in Laški
2NBK pripereča svoje iibtPM |nvo. —- SpeciaHteta: ,Salvatorc (črao pivo a la moaakovske).
Zafega Spodnja Šiška (telefon št 187).
—	restam-ater „xJrcdn«ga *c«a" g. Krž4$a+k. (T«l*f*n 82.) ——_
Za šolsko mladino: »Angleško skladišče oblek"
jesenske in zimske obleke, površnike, dežne plašče in	Os BERNATOVIČ
suknje vnajvečji" izberi' in po čudovito nizkih cenah prodaja