421 VLADNA ODPOVED - VOJNA NAPOVED časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 16. oktobra 1992, št. 42, letnik 51, cena 90 SIT VSI MOSTOVI V ZRAK LETIJO Vlada je z odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo in pet panožnih podrla vse mostove za socialni sporazum. Ne gre le za plače, delavcem je vzela vse pravice, kar jim jih je še ostalo in katerih edino jamstvo so bile prav kolektivne pogodbe. Vojna napoved torej in med prvimi jo je sprejel ROS državnih in družbenih organov - članstvo poziva k odporu do politike Drnovškove vlade in hkrati navija za Peterleta. Do volitev! Drnovšek je potemtakem potegnil tigra za brke in sindikatom ne ostane drugega, kot da mu dokažejo, kako se je uštel. To pa pomeni dokaz organizacijske in akcijske moči, solidarnosti in pripravljenosti iti do konca. Za politiko, kaj šele politikantstvo, ni več možnosti! O tem pišemo na 4. strani, v Sindikalnem zaupniku in hkrati postavljamo JAVNO VPRAŠANJE VIKTORJU ŽAKLJU Kako se kot socialist počuti v vladi, ki je porušila vse mostove s sindikati? Vlada se je odpovedala podpisu pod kolektivnimi pogodbami. Svobodni sindikati so dolgo svarili, da ob še tolikšni strpnosti in razumevanju za težave mlade države vlada vojno lahko ima, če si jo na vsak način želi. »Kolektivne pogodbe vlada meče proč menda zaradi plač - s tem pa uničuje še vrsto drugih stvari, ki niso sporne in ki zaposlenim še edine jamčijo nekaj osnovnih pravic,« pravi Gregor Miklič. »To neodgovorno dejanje vlade pomeni resno grožnjo za gmotni in socialni položaj delavcev in korak k temu, pred čemer svobodni sindikati že lep čas utemeljeno svarimo - pred Slovenijo kot rezervatom poceni delovne sile. Tudi sama trditev o previsokih plačah je na kaj majavih nogah. Vemo namreč, da je navidezna višina, izražena v markah, zgolj slepilo oziroma posledica politike tečaja. Stvarna vrednost plač neprestano pada in za povrh bruto plače rastejo hitreje od neto plač. VLADA SE ZNA TOREJ VZDRŽEVATI IN REDITI ZGOLJ NA ROVAŠ REDNIH PLAČ ZAPOSLENIH! Razvrednotila je delo sindikatov v zadnjih treh letih in s tem tudi svoje sodelovanje z njimi. Ustvarja anarhijo ter s tem prevzema odgovornost za vse radikalne poteze sindikatov, ki jih sili v vojno.« Na današnji tiskovni konferenci sindikatov negospodarskih dejavnosti so novinarji vprašali gospo ALENKO OREL - sekretarko nekaterih sindikatov - zakaj so svoj čas le-ti vladi predlagali, naj odpove kolektivno pogodbo za negospodarstvo, danes pa prav ti nekateri sindikati vlado Iz vsebine VELIKI ZLOBEC, VELIKI BRAT 3. stran DRŽAVLJANSKA POBUDA Dr. Matjaž Kmecl jo razlaga na 3. strani DE PROSI DELAVCE MTTZA POMOČ na 15. strani v Havbarkomandi, ki se širi na 6. stran pod naslov KDO JE KOMU PRODAL KRASMETAL obsojajo, ker je pravzaprav sprejela njihov predlog. Odgovora kajpak ni bilo. Mimogrede - o problemu vladine odpovedi kolektivne pogodbe bo razpravljal tudi parlament. Zanimivo, na pobudo Sonje Lokar. MARIBOR NA RAZPOTJU 10 let mižanja pred krizo, feljton začenjamo na 11. strani Kupčija a MM Med sindikalisti že tri dni vrši kot v panju. Drnovškova vlada je dregnila v tisto zanje najbolj sveto. S sklepom je enostavno odpovedala kolektivno pogodbo za negospodarstvo in pet panožnih. Se počuti tako trdno v sedlu ali pa je njena ocena sindikalne moči tako uničujoča? Poteza vlade je res šokantna. Že sama po sebi, tik pred volitvami pa je popolnoma nelogična. Prav zato sili v ugiba-nja. Kaj ima Drnovšek pravzaprav lahko za bregom? Če še tako podcenjuje sindi-kate, bi si zvit politik, kakršen je, pred volitvami vendarle ne drznil nakopati srda številnega volilnega telesa. Razen če tehta, denimo, takole: Piše: Ciril Brajer Politikantsko vsiljeni#, in spontani pluralizem, igrice okoli reprezentativnosti, taktiziranje med sindikati za predstavnike v državnem svetu in poigravanje vlade s sindikati pri pogajanjih o socialnem sporazumu so sindikalne vrste menda dovolj razrahljali. Močnega protiudarca po italijanskem vzorcu se torej ni bati. Kar pa se volilnih glasov tiče, jih je treba kupiti kako drugače. Recimo s 300.000 tolarji vrednimi deleži družbene lastnine. Vlada je namreč hkrati z odpovedjo kolektivnih pogodb blagoslovila predlog mešane družbe poslancev o lastninskem preoblikovanju podjetij. S tem deli, kar je po božjih in naših zakonih že last zaposlenih in upokojenih delavcev. Pravijo, da gre za ravnotežje lastnikov in hkrati tudi za pravičnost, saj naj bi sodeloval vsak, ki je soustvarjal družbeni kapital. No ja, po tej logiki si res tudi osemnajstletniki zaslužijo tistih 300 tisočakov v delnicah, saj so končno Slovenci in to je vendar velikanska zasluga. Tokrat ne bomo tehtali, ali je pravično, da dobi mladenič toliko kot njegov oče, ki je desetletja dobesedno iz svojega žepa gradil tovarno, da dobi monopolist oziroma od države vzdrževan toliko kot dober gospodar. Tudi za metje rok nad strahom ravbarkomandirjev, ki so kradli kot srake, pa jim bodo zdaj končno prešteli rebra, bo še priložnost. Recimo le, da je Drnovšek morda le skoval uspešno kupčijo, pa čeprav kravjo. Vprašanje je le, če mu je ne bodo sindikati razdrli. Če mu je ne bodo, je pač pravilno računal. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje -količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ......izvod(ov) ROKOVNIKA-PRIROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ............................... Ulica, poštna št., kraj: ................................... Ime in priimek podpisnika:.................................. Naročeno, dne:.............................................. Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju Poizvedbe o avtorju članka Zastopam Borisa Mastna iz Preserij pri Komnu, št. 2 a, pošta Komen. V vašem časopisu je bil dne 4. 9. 1992 na strani 11 objavljen članek »Špekulanti ropajo delavce«. Avtor med drugim trdi, da je Boris Masten brez razpisa in brez utemeljitve prodal podjetje v stečaju, da ga je prodal samemu sebi, da kupec za Krasmetal ni plačal niti tolarja itd. Te trditve so neresnične in žaljive, kar avtor v DE, številka 38 še stopnjuje. V DE, št. 38 je bil dne 18. 9.1992 objavljen članek z naslovom: »Krasmetalovci zahtevajo ukradeno tovarno«. V članku je med drugim trditev, da je stečajni upravitelj Boris Masten tovarno prodal oz. podaril samu sebi in skupini ljudi, ki naj bi si prilastila tovarno. Trditev je neresnična. TKM - Tovarna Krasmetal - v stečaju je bila prodana po zbiranju ponudb v stečajnem postopku, ki je tekel pri Temeljnem sodišču v Kopru, enoti v Kopru. Prodaja je bila opravljena na pobudo upniškega odbora, v skladu z zakonom in odločitvami stečajnega senata, ki je s sklepom opr. št. St 1/89 z dne 5. 3. 1991 potrdil pogodbo o prodaji in ustavil stečajni postopek. Pogodbo je res podpisal Boris Masten, vendar kot stečajni upravitelj in za stečajnega dolžnika. Kupec je bilo družbeno podjetje Fi-nor. Boris Masten je kasneje (1. 6. 1992) res postal direktor novonastalega podjetja. V času sklepanja pogodbe o prodaji s Finorjem ni bil v nikakršnem razmerju. Podjetje Finor je družbeno podjetje in ustanovitelj novonastalega podjetja. Podjetje TKM je tako tudi po prodaji v celoti ostalo v družbeni lasti. Trditev, da je Boris Masten tovarno prodal ali podaril sebi ali neki skupini, je neresnična in žaljiva. Avtor članka v nadaljevanju pod podnaslovom: »Prišli so črni možje« ob uokvirjenem delu teksta s poudarjenim naslovom: »Na delu je mafija«, raznaša neresnične in žaljive trditve, ki naj bi jih izrekel razpravljalec Albin Krecembaher. Gre za trditve o nesposobnosti in o tem, kaj vse naj bi moj klient uničil. Smiselno z njim povezuje tudi nadaljnjo trditev, da delitvena bilanca s Sikom ni bila narejena in tudi ne bo, ker da so v Sežani po kriminalni napaki ostali brez arhiva. Ni videti razloga, zakaj naj bi bila sploh narejena delitvena bilanca s Sikom. Res pa je, da stečajni postopek, položaj stečajnega dolžnika in v tej posledici stečajnega upravitelja, močno otežuje dejstvo, da ni bila narejena delitvena bilanca s takratnim TOZD, SIP Šempeter (do razdružitve je prišlo kak mesec pred uvedbo stečaja) in tudi, da ni bilo arhiva. Vendar gre pri tem za stvari pred uvedbo stečajnega postopka, ko moj klient s tem ni imel nič, pač je to stanje našel, ko je postal stečajni upravitelj. Pripisovati v tekstu to napako mojemu klientu in ji ob ostalih trditvah dodati pridevnik »kriminalno«, je neresnično, žaljivo in škodljivo. Sledijo še druga podobna raznašanja za mojega klienta žaljivih trditev. Avtor članka je s takim svojim ravnanjem uresničil znake kaznivih dejanj obrekovanja iz 1. v zvezi z 2 odst. 107. člena KZ RS in k. d. žaljive obdolžitve iz 1. v zvezi z 2. odst. 108. člena KZ RS, in ker bom začel kazenski pregon, vas prosim, da mi v roku 8 dni sporočite naslov (stalno bivališče) avtorja Frančka Kavčiča, če pa avtor ni naveden s pravim imenom, pa tudi njegovo pravo ime, priimek in naslov, ker bom sicer v skladu z določbo člena 27. KZ SFRJ prisiljen začeti postopek zo- per vas, kot odgovornega urednika. Dovoljujem si dodati, da bi bilo v izogib nadaljnji kampanji in tovrstnim postopkom vsekakor koristno, glede na nivo, najti odgovor na vprašanje, ali je v ozadju morda ne podpihujejo tisti, ki so želeli izpeljati privatizacijo, morda skozi by-pass, pa jim to ni uspelo, in da bi kateri od vaših novinarjev, ki z »vročo temo« ni enostransko obremenjen, o poteku stečajnega postopka poizvedel pri sodišču v Kopru, pri kakem sorodnem kovinskopredelovalnem podjetju, ki proizvaja kmetijsko mehanizacijo pa raziskal, v kakšnih razmerah so se ta podjetja znašla po izpadu jugoslovanskega trga. Igor Trebeč, odvetnik Pripis uredništva Dvome o verodostojnosti pisca si lahko razpršite v kolofonu DE. Stavkali le na Vrhniki V DE z dne 2. 10. 1992 ste na strani 5 objavili informacijo z naslovom »Stavkali le na Vrhniki«. Informacija je groba in žaljiva laž, zato zahtevamo, da na istem mestu v prvi naslednji številki DE objavite tale odgovor. Če bi novinar imel tako odgovoren odnos do dela, kot ga imajo elektromonterji na Vrhniki, ne bi objavljali takih laži. Dragomer je bil res v torek, dne 29. 9. 1992 nekaj ur brez električne energije. Razlog za to pa ni bila stavka, ki je bila preložena. Do izpada 20 KV daljnovoda Vrhnika-Črnuče je prišlo zaradi atmosferske prena- Za delavce prihajajo črni oblaki BOLNI IN ŠKRBASTI - MINISTRU ZA ZDRAVSTVO V PREMISLEK Osemintrideset let plačujem za zdravstveno zavarovanje. Zdravstvena knjižica skoraj prazna - hvala bogu in prejšnjemu zavarovanju. Mnogo denarja sem porabil za preventivo. S starostjo pa prihaja obdobje, ko bom potrebo- petosti, ki jo je povzročila nevihta. Delavci nadzorništva Vrhnika so v najtežjih vremenskih razmerah odpravili okvaro. Uredništvo DE bi se moralo zamisliti nad odgovornostjo novinarja, ki si služi kruh s tem, da neupravičeno blati delavce, ki svoje delo zelo dobro opravljajo. Obenem zahtevamo, da nam sporočite ime in priimek avtorja lažne informacije. Franc Kokalj, direktor splošnega sektorja Javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana, p. o. Pripis uredništva Kdor je prebral besedilo pod spornim naslovom, seveda dobro ve, da nikakor ne gre za »neupravičeno blatenje delavcev, ki svoje delo zelo dobro opravljajo«. Če leti niso razumeli poigravanja z naključjem, se jim iskreno opravičujemo. Kako živeti s 6.000 tolarji! Odločil sem se vam pisati še enkrat, saj s prvim pismom nisem imel te sreče, da bi se me nekdo usmilil in mi odgovoril. Ne da bi napisal, se že iz samega pisma da razbrati, da sem zaposlen v Iskri, tovarni orodja. Glede na objavo pisma g. Jožeta Bizjaka v DE, dne 27. 9. v 37. številki sem na lastne oči videl, kako lahko pomagate delavcu, če to le želite (z objavo le-tega). Povedati vam hočem namreč, da je naše vodstvo gospodu Bizjaku problem rešilo v enem dnevu, ko je bilo njegovo pismo val storitve - ne bo denarja, ki sem ga vlagal v zdravstvo, skratka bankrot. Hvala tudi zavarovalnicam, ki ponujajo storitve za dopolnilno zavarovanje. Saj vsi poznamo pregovor: če imaš denar, se kopaš v morju, če ga pa nimaš, pa se kopaš v banji, s pripombo, da tudi kopalnice nimajo vsi. Najhujše za delavca še ni, če se ne more kopati v morju, hujše je in tudi sramota za državo, če delavec nima denarja za zdravljenje, če niti za doplačilo recepta nima, kaj šele za popravilo zob, ki stane od 100 do 150 DM. In tu se začenja tragedija. Ker pa se bližajo volitve - moramo delavci volivci podpreti stranko, ki bo za delavce in malega človeka imela v programu boljši jutri in socialo. Na koncu še grafit, ki pa ni grafit, ki trenutno kroži med delavci: objavljeno. Pred to objavo pa jih je pol leta prosil brez uspeha. Tovariš direktor in sekretar partije sta ga prosila, naj že enkrat pove, kaj želi, in želja se bo uresničila. Seveda pa sta mu tudi povedala, da ni bilo potrebe pisariti naokoli, da sta sedaj zaradi tega na slabem glasu in da se lahko vsi problemi rešijo doma, le počakati je treba. Tudi jaz imam enake težave in pisal sem vam že pred njim, seveda brez uspeha. Odgovora nisem dobil niti od našega internega sindikata kot tudi ne od ZSSS niti ne od DS. Mogoče nimam toliko uspeha, ker nisem bil nikoli član ZK ali pa zato, ker nisem pismu priložil potrdilo o plači. Verjemite mi, da sem za potrdilo o plači lepo prosil sekretarja partije (eno uro za tem, ko ga je dobil g. Bizjak), pa mi je odgovoril, da se takšna potrdila ne izdajajo več in kaj si sploh predstavljam, da hočem to potrdilo. Ne vem, kako in koliko časa bom lahko še živel z manjšo plačo kot g. Bizjak in z večjimi potnimi stroški, povrhu pa še z veliko starejšim avtomobilom. Zanima me, kako hitro me bo sekretar partije poklical na razgovor, ko bo objavljeno to pismo. S spoštovanjem! Roman Vodenik, C.K.S. 16, Litija Pripis uredništva Le v pojasnilo - to je prvo pismo Romana Vodenika, ki je prišlo v uredništvo DE. Veseli nas, da je objava v časopisu slovenskih delavcev lahko tako učinkovita, in upamo, da bo tako tudi v tem primeru. - Ivek, ali veš, kateri sistem je dražji? Prejšnji komunistični ali sedaj strankarski - demokratičen? VSE SKUPAJ ISTO SRANJE. Prej je v Nevo York peljalo eno letalo, polno komunistov, sedaj pa se vsak gospod minister pelje s svojim letalom. Pa brez zamere. Ivan Ojsteršek, Šoštanj V čem je razlika med komunizmom in »našo« demokracijo Vsi smo imeli delo, vsi smo se lahko šolali, otroci vseh staršev, ki so to želeli, so se lahko šolali, zdravje smo imeli zastonj, za socialo je bilo poskrbljeno, pokojninska doba je bila krajša in nenazadnje tudi v cerkev je lahko hodil, kdor je seveda to želel. In prišla je DEMOKRACIJA! Ka je to? Je to armada lačnih, bolnih, brezposelnih, drogiranih in brezperspektivnih državljanov, ne glede na leta, spol in starost? Je morda to pornografija, ki smo ji odprli vrata? Je morda to kriminal, ki se dogaja tu pred nami vsak dan in na vsakem koraku, začenši v parlamentu in se konča v vežah najbolj mračnih ulic? Je morda to ropanje tovarn, ustanov, zavodov, toplic itd., ki smo jih zgradili delavci s samoprispevki in takšnimi in drugačnimi odrekanji? Je morda to cirkuška arena, ki se ji reče parlament? Mi lahko kdo na tem ljubem svetu pove, s čim smo se Slovenci ljubemu Bogu tako zamerili, da nas je »kaznoval« s takšno demokracijo, vlado in parlamentom, ki to demokracijo kroji. In kakšne kroje uporabljajo ti naši predstavniki v vladi in parlamentu? Vprašanje je odveč, saj je odgovor na dlani. Dokaze o tem imamo servirane. Eden zadnjih je zakon o poslancih! In kam ta demokracija pelje? V lepšo prihodnost vsaj za večino nas gotovo ne! In komu naj človek nazadnje še verjame in zaupa? Nikomur! Še zase ne vem, če sem to res še jaz. Rešitev je morda v tem, da se vsi razočarani in ogoljufani 6. decembra na veliko izognemo volitev. In kdo bo naposled še ostal? Obupani Ptujčan SE OSEL GRE LE ENKRAT NA LED Predvolilni čas se naglo izteka: zdaj zdaj bo tu 6. december, praznična nedelja in Miklavževo, ko bomo Slovenci (državljani Republike Slovenije) volili svojega predsednika, poslance v državni zbor, člane državnega sveta in predstavnike lokalnih interesov. Le štiri dni kasneje, v četrtek 10. decembra, pa še predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev oz. predstavnike negospodarskih dejavnosti. Volilni boj se je torej že začel; politično ozračje na Slovenskem postaja vse bolj razgreto. Kaj bodo stranke tokrat ponudile v svojih programih svojim volilcem? Zadnje volitve še niso tako odmaknjene, da bi se ne mogli več spomniti njihovih obljub. Kaj vse so ljudem obetale, predvsem Demosove, uresničile pa le malo ali nič. Namesto boljšega življenja, ki so ga napovedovale, je danes na cesti več kot 100.000 delavcev, upokojenci živijo iz dneva v dan teže itd. itd. Vendar: stranke imajo že nove teme, ob katerih naj bi lovile glasove: meja s Hrvaško in premoženje, ki ga imajo Slovenci tam čez, državljanstvo (beri priseljenci), begunci, odnos do domobranstva ipd. Skratka: same vroče teme. Ob tem pa se vse po vrsti zavzemajo za socialno varnost, čisto okolje, višjo kakovost življenja itd., itd. - kar naj volilce spet privablja, (n)jim daje glasove. Ni skrivnost, da v sedanjem slovenskem parlamentu ni ne delavcev ne upokojencev, čeprav sta ti kategoriji slovenskega prebivalstva najbolj upravičeni do udeležbe v oblasti, do svojih predstavnikov v našem najvišjem zakonodajnem telesu. Demosu je uspelo na koščke razbiti tako sindikate - z obljubami, da se jim bo pod njegovim varstvom bolje godilo - kot upokojence (nasedli so jim predvsem mariborski Sivi panterji). Trdoživi ostanki »razpadlega« Demosa, ki pa še kako živahno deluje, se zavedajo, da njihovo početje lahko najbolj učinkovito razgalja prav odkrita beseda delavcev. Zato so poskrbeli, da je nova volilna zakonodaja manjšim zunajparlamentarnim strankam (a takšni združujeta tudi delavce in upokojence) dokončno zaloputnila skupščinska vrata če bi na volitvah kandidirale same. Delavski stranki Sloveniji in Demokratični stranki upokojencev tako ni preostalo drugega, kot da se ozreta po predvolilnem mecenu, saj brez predvolilne kampanje, ki stane (takšni so zdaj časi), ni možno v parlament. Socialisti niso kazali kakšnega posebnega zanimanja za njuni težnji (saj že imajo v vladi svoje predstavnike); zato pa jima je sklenila, kot vemo, pomagati Stranka demokratične prenove. Prišlo je tako do podpisa sporazuma med Delavsko stranko Slovenije, Demokratsko stranko upokojencev in prenovitelji - za skupen nastop na volitvah, za sestavo skupne kandidatne liste poslancev teh strank (in še Socialdemokratske unije, ki se je omenjenim trem strankam pridružila kasneje). Ob podpisu tega dogovora je Vlado Rančigaj, predsednik Delavske stranke Slovenije, poudaril, da se je s tem pričel proces združevanja slovenske levice in da je »treba vrniti delavcu njegov ponos«. Doklej na kolenih za delo in kruh Po javnomnenjskih raziskavah imata (za zdaj) največ možnosti za ugoden izid na volitvah Liberalno-demokrat-ska stranka (11,9% naključno izbranih telefonskih naročnikov) in Socialdemokratska prenova (10,1%). Največ, kar 47,8% naključno vprašanih, pa je na vprašanje, katero bi volili, odgovorilo: »Ne vem«. Samo kot primer naj omenimo, da je Delavska stranka Slovenije sicer dobila le 0,1% glasov - vendar so se morali vprašani sami spomniti na imena političnih strank, te zunajparlamentarne pa javnost ne pozna, kot pozna druge. Primerjajmo ta podatek s tistimi strankami, ki so najbolj »kričave«: Narodnodemokrat-ska stranka - če bi bile volitve zdaj - bi dobila le 0,5% Slovenska ljudska stranka 1%, Liberalna stranka 0,5% socialisti 0,6% itd. Zakaj se večina volilcev še ni odločila za posamezne stranke, je jasno že samo iz branja dnevnega tiska: nekaterim strankam ne zaupajo več, saj so se njihovi predstavniki okoristili z dvoletno oblastjo; ukvarjajo se s pridobitnimi dejavnostmi (nekateri so zabredli celo v kriminal), v javnosti nastopajo necivilizacijsko in nekultivirano, spletkarijo čez vsako mero dobrega okusa, skrbijo predvsem za svoje koristi (poskus ljubljanskega Demosa, da bi dokupil svojim funkcionarjem na državne stroške leta za upokojitev, Bastlovo--Slovinovo kramarstvo z družbenim premoženjem, posebna »pokojninska zakonodaja« za odslužene poslance itd.). Nič čudnega, če takšna »nova demokratska praksa« vladajočih elit sproža zlasti med mladimi ostre proteste in odpor. Predstavniki tistih strank, ki se zavzemajo za ponižnost pred oblastjo oz. obetajo delavcem v stiski pomoč le, če bodo zanjo prosili (npr. pri Karitasu), se ne zavedajo, da si s takšnim početjem delajo kaj slabo reklamo za volitve. Časi so res takšni, da je treba biti ubogljiv in priden, če hočeš ostati v službi, oziroma se ne zameriti direktorju (poslovodnim strukturam), ki imajo zdaj vso pravico, da mečejo ljudi na cesto (menda v imenu smotrne izrabe »proizvodnih faktorjev«) in so pozabili na človečnost. Toda: ali se ta nov »menedžment« zaveda, da brez soustvarjalne volje zaposlenih, brez jasnih ciljev, kako razvijati slovensko gospodarstvo, ne bo mogel računati na delavce. Slepa poslušnost, dosežena s silo, nikoli v zgodovini ni obrodila koristnih sadov: ljudje so se razmeram, ki jih je sprožila, ustvarila, še vselej postavili po robu. Demosu je res uspelo vsaj za nekaj časa delavce utišati. V naših tovarnah vlada zdaj molk (zaradi strahu pred izgubo službe), vendar to ni navaden molk, temveč molk pred viharjem - če delavci v »novi demokraciji« ne bodo dosegli tistega, kar so si v dosedanjem razvoju delavskega gibanja v Sloveniji že pridobili - pravico do soodločanja tako v ožjih delovnih skupnostih kot (še neuresničen cilj) v celotni družbi. Z usodo hlapca, s katerim gospodar ravna, kakor se mu zljubi, mu odmerja plačilo izključno po svoji presoji, se ne more in se ne bo sprijaznil noben pokončen človek. Vinko Blatnik Oblastne skušnjave so najslajše lizike za odrasle. r Sladkosnedi se jim preprosto ne morejo upreti, požrešni jih preprosto goltajo. Revolucionarni časi so prekrasna priložnost za vzpon na oblast. Tedaj se po oblasti mnogim cedijo sline, konkurenca je velika in do lizik pridejo samo tisti z najtršimi komolci. In seveda z najdebelejšo kožo, da o tistem, kar je pod njo, sploh ne tečnarimo. V revolucionarnih časih se dajo politične kariere skovati na hitro. Da običajno niso kaj prida, vemo iz naše, kako se ji že reče, polpretekle zgodovine. V naši slovnici sicer nič ne piše o polpreteklem času, mogoče pa gre za polprekleti čas. Kdo ve, kaj vse si bo še izmislila današnja besedna ikonografija. In ko politohitreci pridejo na oblast, morajo tam seveda ne- kaj početi' Najpreprosteje, J Jj*" najlepse in najslajse je, ce se f A..J11§ gredo oblast. Vladati je na- .ll||P^ mreč super. Toda če hočeš 5 ^^7. vladati, moraš vedeti, kaj misli 'Ul raja in kaj mislijo in delajo pri-jatelji in sovražniki. Čim bolj trdno si na oblasti, manj je , 1.. „ ^ J l| treba skrivati oblastništvo. ' W jglS Tako denimo, kot to počne |' naš oblastnik Janez Janša. fj Njemu je priznano herojstvo, v starem Rimu bi mu najbrž Lepo je bilo na oblasti, ni pa bilo lahko, bo morda nekoč napisal Ciril Zlobec. Problem oblasti je namreč tudi to, da si druščine ni mogoče vedno izbirati po svoji volji. Za tiste, ki niso željni oblasti, je pravzaprav že sama oblast zadosten problem. Prav zato se na oblasti najbolje počutijo oblastiželjni in najslabše tisti, ki so nanjo prišli, da še sami ne vedo zakaj, vsekakor pa ne zato, ker so se zanjo metali ob tla. Oblast je večkrat umazana in zato primerna hrana za debelo-kožce in imune na pokvarjen želodec. Škoda je, da le redki poštenjaki dolgo zdržijo na oblasti. Običajno se jim želodec kmalu obrne, ker za svoje ambicije in ||p Veliki brat rekli kar božanski Janez, in ker božanstva lahko počno vse, kar se jim zljubi, si naš heroj Janša pač sme dovoliti nastavljati svoja ušesa tudi tam, kjer bi mu jih po vseh pravilih lepega obnašanja morali odrezati. Toda kje pa, lepo vas prosim. Janša si svojih ušes niti naviti ne dovoli. Zakaj le, ko pa je heroj in herojem je vse dovoljeno in vnaprej odpuščeno. Seveda pri tem ni jasno, ali Veliki Zlobec življenjske cilje pač ne potrebujejo oblasti. In da je paradoks še večji, prav takšni so na oblasti največ vredni in prav takšne vsaka pametna oblast najbolj potrebuje. Takšni ljudje navadno niso heroji, ker sicer ne bi bili na oblasti. Vedo namreč za vse pasti herojstva na oblasti in jih je groza Velike bratovščine. Takšni ljudje pač ne znajo tuliti z volkovi, in ker niso v tropu, so vedno v nevarnosti, da jih bo trop snedei za malo južino. Takšnim ljudem je njihov razum nevarno prekletstvo. Veliki brat namreč ne trpi razumnikov, ker so mu nevarni, in jih zato prekolne in obsodi na pekel. Toda glej ga zlobca, ko se nenadoma neki Zlobec z veliko začetnico s svojim umom postavi po robu navadnemu Zlobcu, planejo na dan vse ukane, ki jih navadni zlobec počne zaradi svoje zagledanosti vase in zaradi utvare o večnosti Velikega brata. zato, ker so oboževani, ali pa, ker se jih vse boji. Herojev na oblasti se je bati. Posebej če tak heroj postane Veliki brat, tako močan, da se čuti odgovornega samo svojemu oblast-ništvu, ker mu pač ni treba povedati niti tega, kako je porabil denar davkoplačevalcev, kako se je vpisal med barantače z orožjem, saj poznate znamenito knjigo s takim naslovom, kako je vnovčil državne, pa menda celo zaupne dokumente in podobne reči. Takih herojev ni dobro imeti na oblasti. Najbolje bi jim bilo po hitrem postopku postaviti spomenik in jih upokojiti, pa čeprav na državne stroške. Heroj na oblasti se namreč sča- Zlobec je človek in pesnik z veliko začetnico tudi ali pa prav zato, ker ga oblast ni zasvojila in ne pokorila, četudi mu nalaga razne pokore. Veliki Zlobec je pokora za oblast, toda ni pokora za ljudstvo. Z malo začetnico pisani zlobci so pokora za ljudstvo, ker si skušajo pokoriti oblast. Mali zlobci so obsojeni na večno napenjanje mišic, ker je to usoda Velikega brata. Tako kot so veliki Zlobci-razumniki vedno obsojeni na nehvaležno vlogo, ki se ji reče izganjanje hudiča iz samega hudiča. Nehvaležno zato, ker zlobec z malo začetnico ostane še naprej zlobec z malo začetnico, pravzaprav nesrečnež, ki ga zlobec v njem neusmiljeno žre in se pri tem hoče hraniti še s povzročanjem nesreče drugim. soma požvižga na herojstvo in mu je mar samo oblasti. Seveda vedno večje in močnejše in, kajpak, vedno zavite v celofan demokracije. Kako veliki so apetiti nekaterih, ki so si politično kariero kovali za zidovi na Roški cesti v Ljubljani in pred njimi, smo pa tako že videli pri primeru Velikega prijatelja Velikega brata. Zato je vedno koristno imeti kakšnega Zlobca z veliko začetnico na oblasti. Najboljši oblastniki so, kot rečeno, pač vedno tisti, ki oblasti sploh ne potrebujejo, marveč oblast potrebuje njih. Da bi se lažje branila pred Velikimi brati. Boža Gloda DRŽAVLJANSKA POBUDA Obrazložitev Prepričani smo, da potrebuje današnja Slovenija predsednika, ki bo služil izključno skupni slovenski dobrobiti; potrebujemo predsednika z globljo človeško in politično modrostjo, takšnega, ki bo v sebi združeval odločnost in strpnost, daljnovidnost in posluh za vse vrste drobnih sprotnih težav ter se znal sleherni trenutek suvereno vzdigniti nad sleherno strankarstvo. Ker smo obenem prepričani, da imamo takšnega predsednika že sedaj, ne vidimo razloga, da bi ga bilo treba z novimi volitvami zamenjati. Zato skupina slovenskih dr- žavljank in državljanov predlaga da Slovenci ob razpisu volitev podpremo vnovično kandidaturo sedanjega predsednika Milana Kučana - na tako imenovani državljanski listi. Zanjo bomo zbrali potrebnih 5000 podpisov in vabimo vse, ki mislijo enako, da se nam pridružijo. Zbiranje podpisov in njihovo uradno potrjevanje bo vodil poseben odbor, ki smo ga ustanovili in se bo trudil, da bo podpisovanje kolikor mogoče enostavno. Pristanek Milana Kučana na takšno kandidaturo smo pridobili. Najbrž večine slovenske javnosti ni treba posebej prepričevati o utemeljenosti tega predloga; Milan Kučan je z leti postal pojem nepopustljivega demokratičnega refor-mizma; vodil je dokončni upor proti partijskemu samodr-štvu, kar je v začetku leta 1990 ustvarilo osnove za pluralno demokracijo in na koncu tudi za slovensko osamosvojitev. Vse to se je potem zgodilo skoraj brez žrtev in rušenj, brez dolgotrajne vojne in prebolečih pretresov, toda z jasnim videnjem tega, kar hočemo. Milan Kučan, ki je zbral večinsko zaupanje za predsednika že na prvih pluralnih volitvah, je znal ohranjati odločnost in hladnokrvnost v vseh težavnih položajih, ki so sledili; znal je v skupno in enotno dejanje združevati ves slovenski politični svet, ki je bil sicer nemalo razcepljen, in utirjati naš razvoj na pot nove, modeme in, prepričani smo, kmalu cvetoče državne skupnosti. Bistvena pri tem in pri nadaljnjem njegovem delovanju sta njegov neomajni demokratizem in izjemna sposobnost združevanja vizije s praktičnimi, vsakdanjimi odločitvami; vse to pa nam zagotavlja, da imamo z njim na pomembnem predsedniškem mestu najboljšega moža. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste se že doslej pridružili prvotni skupini pobudnikov, prav tako pa tudi vsem, ki se pridružujete sedaj in se nam boste pridružili v prihodnje! Za tak način kandidiranja smo se kljub neprimerno večji težavnosti postopka vsi skupaj odločili zato, ker je po našem prepričanju mnogo bolj demokratičen in neprimerno bližji slehernemu volilcu in njegovi opredelitvi, pa tudi statusu, ki si ga je doslej Milan Kučan v očeh slovenske javnosti pridobil s svojim delom. Naša predvolilna dejavnost bo zato, ker ne razpolagamo z nikakršnimi fondi, skromnejša, smo pa prepričani, da volitve tako in tako niso priložnost za razmetavanje. Zatorej vsem javno vabilo, da na volitvah kot državljani kandidiramo Milana Kučana za novega slovenskega predsednika. Dr. Matjaž Kmecl VLADA JE PODRLA MOST ZA SOCIALNI SPORAZUM Na redni tedenski tiskovni konferenci je vodstvo Svobodnih sindikatov razgrnilo svoje stališče do dogajanj v skupščini Republike Slovenije in do vladnih ukrepov, ki zadevajo gospodarski in socialni položaj delavcev. Svobodni sindikati menijo, da mora skupščina delati še naprej, in se ne strinjajo s predlogi, naj se poslanci in njihove stranke v prihodnjih dveh mesecih ukvarjajo le z volitvami. Svobodni sindikati protestirajo tudi zaradi vladne odpovedi kolektivne pogodbe za negospodarstvo in pet dejavnosti, saj se bojijo hudih posledic, ki lahko pripeljejo le do splošne stavke. Dušan Semolič je uvodoma dejal, da parlamentu grozi možnost predhodnega stečaja, ki ga želijo poslanci, da bi se zapodili v predvolilni boj. Drugače kot oni, Semolič misli, da mora parlament delo nadaljevati, saj je treba še letos sprejeti: - zakon o lastninjenju podjetij; - zakon o soupravljanju; - zakon o prisilni poravnavi in stečaju; - zakon o socialnem varstvu; - zakon o delovnih in socialnih sodiščih in - socialnovarstveni program. Zakon o socialnem varstvu bo omogočil subvencioniranje stanarin, saj jih številni de- lavci ne morejo več plačevati. Sprejet socialnovarstveni program pa pomeni uveljavitev univerzalnega otroškega dodatka, za katerega so se Svobodni sindikati zavzeli že na kongresu. Predsednik Svobodnih sindikatov misli, da se življnje ne začenja in končuje z volilnimi obljubami in da morajo poslanci sproti reševati probleme in sprejeti omenjene zakone. Semolič poziva poslance, naj preprečijo blokado skupščine za dva meseca. O posledicah vladne odpovedi kolektivne pogodbe za negospodarstvo in pogodb za posamezne dejavnosti je govoril član predsedstva Gregor Miklič. Gre za panožne pogodbe za: zdravstvo in soci- ZAHTEVAMO UMIK ODPOVEDI KP alno skrbstvo, raziskovalno dejavnost, elektrogospodarstvo, premogovništvo in železnico. Miklič se boji, da se bo položaj poslabšal, če bo ta vzorec odpovedi uporabljen tudi za gospodarstvo. Po njegovem mnenju je vlada z odpovedjo razveljavila ključne listine za uveljavljanje pravic delavcev in tako podrla most za sklenitev socialnega premirja. Če je vlada res morala odpovedati kolektivne pogodbe zaradi »visokih plač«, ne bi smela razveljaviti celotne vsebine teh pogodb. Vlada očitno misli, da Slovenija postaja rezervat cenene delovne sile. Podatki o plačah so po Mikličevem mnenju vprašljivi zaradi načina vodenja tečajne politike. Kljub temu, da danes dobivamo več, lahko za svoje tolarje kupimo vsak dan manj. Bruto plače rastejo hitreje kot neto prejemki in to je v največji meri posledica prevelikih obdavčitev, zlasti dohodnine. Miklič ugotavlja, da je s temi ukrepi vlada skoraj v celoti izničila dveletne rezultate sindikalnega dela. Kolektivna pogodba za negospodarstvo je bila po njegovem mnenju podpisana pred letom dni tudi zato, ker se je govorilo o presežkih delavcev na tem področju in ker zaposleni niso imeli prave obrambe pred odpuščanjem. Miklič predlaga vladi dogovor o prehodnih rešitvah po odpovedi kolektivnih pogodb, zlasti zato, ker ta ukrep pomeni možnost anarhije. Sindikatom pa v tem položaju preostanejo le še stavke, ki si jih ne želijo. Po mnenju Rajka Lesjaka vlada z odpovedjo kolektivnih pogodb ruši demokracijo. Vlada ni izkoristila sindikalnega pluralizma, temveč zlorabila pluralizem sindikalnih voditeljev. Še huje bo, če računati na razsodnika v tem sporu. Očitke na račun vlade je v imenu sindikata delavcev v družbenih in državnih organih kdnkretiziral Vinko Kastelic. Odpoved pogodbe pomeni onemogočanje dela sindikata. Po tem sklepu preostane delavcem le individualna zaščita po zakonu o delovnih razmerjih. Kastelic misli, da je bila za sindikate bolj napredna vlada Lojzeta Pe- terleta, ki je pogodbe podpisovala, medtem ko jih vlada Janeza Drnovška odpoveduje. V proračunu ima vlada denar za 5000 novo zaposlenih v državni upravi. Po nekaterih ocenah je v občinah odveč 3000 uslužbencev. Na tem položaju pa vsako ministrstvo zaposluje po svoje ne glede na presežke pri naj bližjih sosedih. O enostranski odpovedi kolektivne pogodbe je Brane Mišič dejal, da je z njo postalo vprašljivo vse strokovno delo sindikatov pri pripravi sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb. Mišič vladi predlaga, naj takoj razveljavi odločbe o plačevanju dohodnine za delavce, ki so prijavljeni na zavodih za zaposlovanje, in za tiste, ki prejemajo le zajamčene plače. Vlada naj vse te odločbe odpravi, saj delavci nimajo denarja za doplačilo obračunane dohodnine. F. K. Vinko Kastelic bo tak enostranski ukrep uporabljen tudi pri določanju zajamčenih osebnih dohodkov. Sekretar Svobodnih sindikatov se boji, da bo s takšnimi ukrepi začasno zamrznjena tudi sanacija gospodarstva. Ker parlament očitno več ne deluje, sindikati ne morejo več Sindikati - podpisniki Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji smo 14. oktobra 1992 obravnavali sklepe vlade Republike Slovenije o odpovedi kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in soglasno ugotovili: 1. Vlada Republike Slovenije je sindikatom podpisnikom v času veljavnosti kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti 24. 07. 1992 predlagala začasne spremembe kolektivne pogodbe v tarifnem delu. Sindikati podpisniki so se dogovorili, da se bodo pogajali o spremembah, zato sindikati s presenečenjem in ogorčenjem protestiramo proti enostranski odpovedi kolektivne pogodbe s strani vlade, ker doslej razen tarifnega dela drugi deli pogodbe niso bili sporni. Sindikati podpisniki zato protestiramo proti takemu sklepu vlade in zahtevamo, da svoj sklep umakne. 2. Z odpovedjo kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti po mnenju sindikatov ni več dogovorjenih podlag za sodelovanje delavcev v zavodih in ustanovah pri razreševanju njihovih življenjskih in delovnih razmer. Z odpovedjo pogodbe tudi ni več partnerstva pri urejanju problemov zaposlenih med sindikati in delodajalci. Ker se v zavodih in ustanovah kolektivna pogodba uporablja - kot splošni akt, vlada s svojim sklepom povzroča pravno negotovost pri urejanju pravic in obveznosti delavcev. Z odpovedjo kolektivne pogodbe tudi ni več podlage za urejanje pogojev za delo sindikata v zavodih, s tem pa sindikati niso več partnerji pri urejanju delovnih pravic, vprašanj, delavci pa so prepuščeni enostranskim odločitvam delodajalcev. Zato sindikati zahtevamo, da do sklenitve nove kolektivne pogodbe ostanejo veljavne in se uporabljajo določila dosedanje kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Sindikati od vlade v najkrajšem času pričakujemo celovit predlog sprememb kolektivne pogodbe kot podlago za nadaljnja pogajanja. 3. Z enostranskim sklepom o odpovedi kolektivne pogodbe vlada postavlja pod vprašaj pogajanja in sklenitev sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti v Republiki Sloveniji. Sindikati podpisniki pričakujemo od države, da bo tudi v prihodnje ure- jala pravni ter socialni in ekonomski položaj delavcev v teh dejavnostih s kolektivnimi pogodbami, kar je uveljavljen način v pravni državi. 4. Sindikati podpisniki menimo, da so z odpovedjo kolektivne pogodbe prizadete temeljne pravice delavcev, zato bomo prisiljeni upoštevati vse oblike sindikalnega boja za uveljavitev pravic delavcev. Z enostransko odpovedjo kolektivne pogodbe sindikati tudi nismo več zavezani k ohranjevanju socialnega miru in bomo uporabili organiziran protest in stavko. 5. Sindikati podpisniki zahtevamo odgovor vlade Republike Slovenije do 22. 10. 1992, hkrati pa zavračamo pripravljenost za takojšnja napovedana pogajanja z vlado. V ■1 II ■iisiii ado RS rrr* i' sc čin Sindikati - podpisniki Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v R Sloveniji S ifeiida Vlada Republike Slovenije je na 24. seji 8. oktobra 1992 obravnavala informacijo o kolektivnih pogodbah, ki jih je podpisala vlada Republike Slovenije oziroma od nje pooblaščeno ministrstvo, in sprejela naslednje sklepe: 1. Vlada Republike Slovenije odpoveduje kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v skladu s točko 2/d 1. poglavja kolektivne pogodbe za negospodarstvo v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91). 2. Vlada Republike Slovenije pooblašča resorna ministrstva, ki so podpisala panožne kolektivne pogodbe za dejavnosti zdravstva in socialnega skrbstva, raziskovanja, železniškega gospodarstva, premogovništva in elektrogospodarstva, da v skladu z določbami o poteku veljavnosti teh kolektivnih pogodb, pogodbe odpovejo. 3. Vlada Republike Slovenije pooblašča ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, da izvršnim svetom skupščin občin, podpisnikom kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije, da pobudo, da odpovejo kolektivno pogodbo. 4. Na področju negospodarstva in na področju gospodarske infrastrukture se pripravita osnutka kolektivnih poghodb za ti dve področji. Vlada Republike Slovenije predlaga, da je podpisnik kolektivne pogodbe za gospodarsko infrastrukturo (gospodarske javne službe) poleg vlade Republike Slovenije in sindikatov tudi Gospodarska zbornica Slovenije. 5. Določijo se enotna izhodišča za pripravo kolektivnih pogodb na področjih, kjer je podpisnik kolektivne pogodbe vlada Republike Slovenije oziroma pristojno resorno ministrstvo. 6. Z enbtnimi izhodišči iz prejšnje točke se uredijo vprašanja v zvezi z: - osebno veljavnostjo pogodbe, ki naj v teh dejavnostih velja tudi za poslovodne delavce; - pravicami presežnih delavcev; - nadomestili plače za čas odsotnosti z dela; - dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz manj ugodne razporeditve delovnega časa ali neugodnih vplivov okolja; - višino izhodiščne plače po tarifnih razredih in kriteriji za razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede; - pravicami do dopusta (rednega, izrednega, neplačanega); - opredelitvijo delovne dobe in dodatkov za delovno dobo; - regresom za letni dopust; - drugimi povračili stroškov (prehrana, dnevnice, kilometrina, prevoz na delo); - delovnim časom; - pripravništvom in izobraževanjem in - pogoji za delovanje sindikata. 7. Ministrstva, pristojna za delo, finance, zakonodajo, promet in zveze, energetiko, šolstvo in šport, zdravstvo, družino in socialno varstvo, raziskovanje, kulturo in Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj do 12. oktobra 1992 imenujejo svoje predstavnike v delovno skupino za pripravo enotnih izhodišč. Mirko Bandelj, generalni sekretar TRBOVELJSKI SINDIKALISTI PREMAGALI VODSTVO ZSSS Trboveljski cemen-tarji letos praznujejo 116-letnico svoje cementarne. V mesecu oktobru so pripravili vrsto športnih srečanj med člani kolektiva in med sindikati trboveljskih podjetij. Prizadevni člani teniške sekcije sindikata podjetja so uspešno izpeljali veliko akcijo - izgradnjo teniških igrišč s spremljajočimi objekti. Na pobudo predsednika sindikata Cementarne Trbovlje Mija Popoviča so prejšnji konec tedna priredili teniški dvoboj med Cementarno Trbovlje in vodstvom ZSSS. Skupni rezultat dvoboja je bil 2:1 za vodstvo ZSSS. Posebno je bilo razburljivo srečanje v dvojicah, kjer je bil rezultat ugoden za ce-mentarje, saj so tesno zmagali s 6:4. Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko STALIŠČA DO KOLEKTIVNIH POGODB IN SOCIALNEGA PAKTA - enaka izhodiščna cena dela v gospodarstvu in negospodarstvu; - upoštevanje stroškov življenja pri določanju cene dela; - ureditev direktorskih plač in kroga tistih, ki naj bi bili izvzeti iz kolektivnih pogodb; - zagotovitev spoštovanja pravnega reda in pravic, ki gredo delavcem iz dela. • Pogovori s partnerji (državo in GZS) naj. se nadaljujejo. Od pogovorov je treba preiti k pogajanjem o povsem konkretnih ciljih in povsem konkretnih jamstvih, da se bodo v »pravni« državi Sloveniji ti tudi realizirali. Jernej Jeršan je mahnil mimo • Za sindikate je pomemben tisti vidik plače oz. cene dela, ki govori o njeni kupni moči in zagotavlja pokrivanje življenjskih stroškov. Strošek plač ni samo tisto, kar delavec dobi v žep'(neto), temveč tudi davki in prispevki (odtegljaji iz brata), pa tudi posebni davek na bruto plače, ki ga mora plačati delodajalec. # Trenutne razmere v našem gospodarstvu in državi so takšne, da ne omogočajo razprave o ceni dela v Sloveniji kot evropski državi. V danih razmerah je cena dela v Sloveniji previsoka, zato ker padajo vsi pokazatelji gospodarjenja. Izhod za Slovenijo ni v padanju proizvodnje, družbenega brutoprodukta, povečevanju nezaposlenih in neaktivnega vzdrževanja prebivalstva ter seveda nižanju plač. Če so delavstvu predstavljeni cilji, v katerih vidijo tudi svoje motive, in zaupajo tistim, ki prevzemajo odgovornosti za obljube, potem ni razlogov za velike besede, »da plače najbolj ogrožajo izid sanacije«. Socialni pakt je mogoč s poštenimi in jasnimi nameni, sindikatom pa nanj ni potrebno pristati za vsako ceno. • Zniževanje cene dela kot cilja in elementa kolektivnih pogodb je v razmerah, ko že poteka lastninjenje ali pa vsaj prisvajanje družbene lastnine, ko naj bi postala Slovenija zanimiva za tuj kapital, ko uvajamo evropski sistem davkov in cen, izredno tvegano. Naša napaka je bila, da smo začeli ugotavljati, kako se kolektivne pogodbe ne izvajajo, namesto da bi napeli vse sile, da jih uresničimo. Te napake ne gre ponoviti. A In kaj so motivi članstva in delavcev? Gotovo ne nasilje in grožnje (tistih, ki jim je zmanjkalo argumentov in znanja), temveč: - ohranitev kolektivnih pogodb, tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo; - ohranitev realnih osebnih dohodkov in povečanje cene dela; - ohranitev ravni zaposlenosti s tendenco povečevanja; • Socialno partnerstvo je potrebno ne samo sindikatom, tudi drugim toliko bolj, kolikor bolj so sindikati močni predstavniki delavcev. Zato je potrebno stališča in predloge do sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb in do socialnega pakta med sindikati dejavnosti v ZSSS uskladiti in si za to prizadevati tudi v odnosih z drugimi sindikati. Igor Vizjak, predsednik G'-e DELAVCI Sl SAMI JEMLJEJO PLAČILO in nefleksibilne politike bank, zlasti pa Banke Slovenije. Iz podjetij dobivajo obvestila, da se začenja ludizem. Obveščeni so, da so delavci za neizplačane OD začeli odnašati stroje in material. Delavci menda pravijo, da si lahko to jemljejo, če lahko poslovodstva kradejo celotna podjetja. Po Tik pred zaključkom redakcije se je v uredništvu oglasil Albert Vodovnik, predsednik SKEI in povedal o položaju delavcev in delu sindikata. »Sindikat je seznanjen s sanacijo Slovenskih železarn, kot jo je pripravila poslovodna ekipa iz tega sistema. Ta sanacija bo potekala obenem kot sanacija bank. SKEI sanacijski program podpira, vendar zahteva, naj tujci ne postanejo večinski lastnik. Pri lastninjenju železarn naj se upoštevajo listine za manj izplačane osebne dohodke. Ta sindikalna podpora izhaja iz spoznanj, da so železarne, razen posameznih delov, zelo kakovostne, kar so izjavili tudi ugledni tuji strokovnjaki. V SKEI mislimo, da se za takšne železarne splača napeti vse moči, da bi večinski delež ostal v domači lasti. V SKEI računamo tudi na ohranitev čimvečjega števila delovnih mest.« Na vprašanje, ali bodo žele-zarji ta mesec dobili plače, je Vodovnik odgovoril, da so sindikalisti na Jesenicah in v Štorah že podpisali soglasje za izplačilo osebnih dohodkov. Danes je ravenske sindikaliste o tem prepričeval tudi član poslovodnega odbora Brane Žerdoner. Vodovnik pa k temu dodaja, da je na sindikalnem pogovoru pred dnevi minister Dušan Šešok dejal, da sindikati v državnih podjetjih teh soglasij niso dolžni dajati, zdaj jih pa menda zahtevajo, ker je tako odločil mi- nister Mitja Gaspari. V SKEI ugotavljajo, da je reševanje problematike železarn dobilo številna politična obeležja. Zato sindikat želi, da bi o tem čimprej razpravljal slovenski parlament. Ta projekt je treba obravnavati v sklopu celovite problematike kovinske in elektroindustrije Slovenije. Sindikalisti so jezni, ker se zlasti politiki še naprej igrajo s hrbtenico slovenskega gospodarstva, kar se vidi takrat, ko manipulirajo z zaprtjem Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in ko prenašajo govorice, da se lahko kaj takšnega zgodi tudi Gorenju, Iskri, Tamu in Litostroju. Ta teden bodo v podjetjih kovinske in elektroindustrije sindikalni sestanki, na katerih bodo obravnavali gradivo, ki je nastalo v republiškem odboru SKEI. Gre za zahteve, ki jih je sindikat poslal vladi, parlamentu in drugim institucijam, in za vladne odgovore. Vodovnik ugotavlja, da so odnosi v podjetjih tako zaostreni,^ da je treba takoj ukrepati. Številna podjetja, ki so se prijavila na natečaj za sanacijo in podpisala pogodbo z republiško agencijo, ugotavljajo, da je vse to lahko le papirnati zmaj. Sindikalisti spoznavajo, da agencija izvaja nasprotno politiko, kot se je pred časom SKEI dogovoril z vlado oziroma njenim ministrstvom. Gre za obljube, da bo vlada podjetja sanirala, se dogovorila z upniki in ohra- Piše: Brane Mišič nila delovna mesta. Po podatkih, ki jih dobiva SKEI, pa je v vseh podjetjih ključna naloga ugotavljanje presežkov delavcev. Vse to naj bi padlo na ministrstvo za delo, ki pa več nima denarja. Prihodnji teden bo SKEI imel odgovore podjetij in takrat bo z vlado skušal razčistiti vsa ta vprašanja. Vodovnik pravi, da bodo vztrajali, zlasti pri tem, da slovenska kovinska industrija ne sme biti obsojena na nazadovanje in umiranje na obroke. Ze zdaj vedo, da bo treba javno zarohneti zaradi izredno trde Slavnik: STAVKA PROTI DIREKTORJU JE KONČANA Albert Vodovnik Vodovnikovem mnenju so to zelo konkretni znaki anarhije v naši mladi državi. »Če skupščina, vlada in drugi niso spoznali, da so naše zahteve resne in da nam ne gre le za plače, ampak zlasti za razvoj in delovna mesta, potem ne vidim več nobene zavore za splošno stavko, ki jo lahko izvedemo tudi tik pred volitvami. Zavračamo vsak poskus dokazovanja, da so plače previsoke, saj smo prepričani, da niso inflacijski faktor in da tudi ne morejo biti, saj tega ne omogoča naša kolektivna pogodba. Za nas je glavno vprašanje preživetje in razvoj slovenske industrije in mislimo, da se morata v to vključiti obe univerzi in vse znanstvene institucije. V nasprotnem primeru bomo v dobrih tovarnah že jutri zaposlovali le nekvalificirane delavce, ki bodo delali za tuje gospodarje,« je zaključil naš sogovornik. Franček Kavčič Mislimo globalno, delamo konkretno Pred približno letom dni smo zapisali, da je potrebno splošno kolektivno pogodbo zaradi večje preglednosti dopolniti. Sodna praksa in zlasti praksa v posameznih podjetjih nas je opozorila na različno tolmačenje določil kolektivnih pogodb, običajno v škodo delavcev. Tolmačenja so bolj podrejena trenutni klimi kot pa stvarnim dejstvom. Vzemimo samo primer odpravnin delavcem, ki so tehnološki presežek. Čeprav ne poznamo neto plačnega sistema, so delavcem razlagali, da dobijo neto in ne bruto znesek. Tudi regres za dopust je kljub jasni razlagi komisije za spremljanje kolektivne pogodbe bil sila različen. Enim je zadoščal le za nakup prospekta in »užitek« ob njegovem listanju, drugemu za stvarne počitnice. Mnoga podjetja so sistem plač obdržala na izračunu točk in vrednosti točke. Sindikalni zaupnik mora biti znanstvenik, da lahko oceni, ali se delavcem izplačuje osebni dohodek po kolektivni pogodbi. Tudi najboljši sistem kolektivnih pogodb brez delovanja pravnega sistema, zaščite in sankcij je slej ko prej le papir brez prave vrednosti. V ZSSS smo na podlagi ocen stanja, gospodarskih razmerij, opozoril iz kolektivov in sindikatov dejavnosti zasnovali predlog dopolnitve kolektivnih pogodb. Doslej so pretežno breme nazadovanja proizvodnje nosili delavci v gospodarstvu. Premalo pa se je novim razmeram in obsegu družbenega proizvoda prilagajala javna poraba. Revni delavci in državljani ne pomenijo poti v razvoj in družbo blaginje po vzoru Evrope. V splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo je osrednji problem definicija plače, njena višina in način merjenja uspešnosti. Plače (cena delovne sile) so odvisne od pogajanj in ravni družbene produktivnosti. Delavcem je treba omogočiti sodelovanje pri metodah vrednotenja dela tako, da je o stališčih sindikata dolžan obvezno razpravljati organ upravljanja in poslovodni organ. Pogovore o merjenju uspešnosti je treba locirati v podjetja, saj teh ocen ni mogoče delati za celotno gospodarstvo in za posamične panoge. Kolektivne pogodbe podjetij morajo določati za delavca sprejemljiv način ugotavljanja uspešnosti. V teh pogodbah je treba natančneje opredeliti obračun dodatkov in nadomestil ter tako preprečiti samovoljo in omogočiti nadzor. To poudarjam zaradi tega, ker so delavcem marsikje nadomestila obračunavali od znižanih in ne pravih osnov, npr. od izplačil bolniške. Odpravnine tehnološkim presežkom so poglavje zase zlasti zaradi nedoslednega upoštevanja bruto osnove. Nekatera podjetja so formirala podjetje hči in pri odpravnini delavcem upoštevala le delovno dobo v podjetju hčeri, kar je izigravanje delavcev. Kolektivne pogodbe morajo zato natančno definirati delovno dobo. Odpravnina za tehnološke presežke je povsod v svetu visoka in draga. Menedžment mora izračunati, ali se mu bolj izplača odpuščati ali najti delo in produktivno izkoristiti sposobnosti delavca. Materialni stroški so v kolektivni pogodbi pomanjkljivo definirani. Zato prihaja do mahinacij v obliki različnih leasingov, kilometrine v pavšalu, visokih dnevnicah, ker vse to ni obdavčeno. KP morajo stroške definirati, sicer ni možen nadzor. Priprava in pisanje kolektivnih pogodb je odgovorna naloga, saj niso skupek želja, temveč listine z zakonsko veljavo v družbi, dejavnosti in podjetju. Tega se v ZSSS zavedamo, zato kolektivne pogodbe obravnavamo resno in odgovorno. Mislimo globalno, delamo konkretno. Dvodnevna stavka 300 zaposlenih v Slavniku se je končala potem, ko so delavci dosegli zamenjavo svojega vodstva. Za odgovor na druge zahteve pa si je Agencija Republike Slovenije kot novi lastnik vzela tri mesece časa. Čeprav Slavnik opravlja javni prevoz v štirih primorskih občinah, se občinske oblasti niso odzvale na stavkovne zahteve, zato jim delavci namenjajo javno kritiko. Stavka je najbolj prizadela 4000 šolarjev in več tisoč delavcev, ki vsakodnevno uporabljajo avtobuse tega podjetja. Stavkovni odbor je delavski protest pripravil in vodil po vseh pravilih in zakonih. Prvi dan je bil ohromljen le mestni in primestni promet, drugi dan pa je stal cel Slavnik, blokirali so tudi avtobusno postajo v Kopru, kjer so stavkajoči zborovali. Stavko je vodil predsednik sindikata Boris Skergat. Na tiskovni konferenci konec prejšnjega tedna je dejal, da je to že tretja stavka v Slavniku. Zanjo so se odločili, ker so izgubili zaupanje v vodstvo, ker ni izpolnilo nobene obljube. Stavkajoči so zahtevali tudi izplačilo osebnih dohodkov po veljavni kolektivni pogodbi podjetja Slavnik (pri izplačilu OD so zamujali za dva meseca), regrese, potne stroške in listine za manj izplačane OD. Delavci so protestirali tudi zoper reorganizacijo podjetja. Z njo je Slavnik postal nekakšen holding z več notranjimi družbami. Stavkajoči mislijo, da so z reorganizacijo vlekli upnike za nos. Ob tej reorganizaciji je vodstvo obljubljalo tuja vlaganja ali vsaj kredit, delavcem pa so ostale le obljube. Stavkajoči šoferji so opozarjali na nesmotrno notranjo organiziranost, saj za 300 zaposlenih skrbi kar 16 direktorjev. Plače šoferjev so v najboljšem primeru 40 tiso- datne kazni kar iz svojega žepa. Kljub temu da so šoferji in sprevodniki brez denarja, še nihče ni zlorabil gotovine, s katero imajo opravka vsak dan. V času pogajanj med vodstvom Slavnika in stavkovnim odborom se je to podjetje pri- ZAHTEVE SVOBODNIH SINDIKATOV GORENJSKE Svet območne organizacije ZSSS za Gorenjsko se je sestal v torek, 13. oktobra in obravnaval gospodarske in socialne razmere na Gorenjskem. Seje so se udeležili tudi Viktor Žakelj, podpredsednik vlade, Rajko Lesjak in Brane Mišič iz vodstva Svobodnih sindikatov ter številni vodilni možje z gorenjskega območja. Svet je sprejel ugotovitve in zahteve, ki smo jih v uredništvu priredili za objavo. čakov, nihče od direktorjev pa ne prejema manj od 130 tisoč. Slavnik je bil pred leti v vrhu tovrstnih podjetij v Sloveniji in Jugoslaviji. V zadnjih dveh letih pa je začenjal izgubljati trg, nazadoval je turizem in tudi veliko manj delavcev se vozi na delo, saj so izgubili zaposlitev. Danes je Slavnik največje tovrstno podjetje v Sloveniji s težavami, ki so se razrasle zlasti v letošnjem letu. Kljub temu pa še ni opravil nobenih predsanacijskih in sanacijskih postopkov in delavcev še ni odpuščal. Šoferji se pritožujejo, da vozila niso več vzdrževana in zato plačujejo man- javilo na republiški natečaj za sanacijo podjetij. Konec prejšnjega tedna je Agencija podpisala pogodbo z direktorjem Radivojem Bernardikom in s tem je Slavnik postal njena last. Kot smo uvodoma povedali, se je drugega dne stavka končala. Namesto dosedanjega direktorja bo Slavnik vodila Ivica Zupanc, ki je v podjetju že vrsto let in ji delavci očitno zaupajo. Stavkovni odbor se je razpustil in o preostalih neizpolnjenih zadevah se bo z novim lastnikom pogajal ter okrepljen izvršni odbor sindikata. Franček Kavčič Stališča, ugotovitve in zahteve I. UGOTOVITVE IN STALIŠČA 1. Poslovanje gorenjskega gospodarstva se je v prvi polovici tega leta drastično poslabšalo. Kljub nekaterim pozitivnim ukrepom tekoče ekonomske politike v mesecu maju in juniju se je nekrita izguba gorenjskega gospodarstva enormno povečala in je za 20% višja kot obračunani in izplačani osebni dohodki. Izguba je 21-krat večja kot akumulacija gospodarstva, kar kaže na popolno blokado možnosti razvoja podjetij. 2. Kljub zahtevam za zmanjšanje dajatev za javno porabo so se le-te v obravnavanem obdobju realno povečale. Posledice so razmeroma visoki bruto osebni dohodki in nizki realni neto osebni dohodki delavcev. 3. Stalno blokirane žiro račune ima 23 večjih gorenjskih družbenih podjetij, ki so po kriterijih službe družbene kontrole »zrela« za stečajne postopke. Zaskrbljuje predvsem informacija, da se je na vladni razpis za sanacijo podjetij prijavilo iz gorenjske regije le 9 podjetij. 4. Zaradi skrajno ohlapne in nedorečene davčne politike v Republiki Sloveniji in temu primernega nadzora je strošek oziroma obremenitev za javno porabo neenakomerno porazdeljen med prebivalce Slovenije. Daleč največjo obremenitev nosijo delavci. 5. Banke imajo na zaprtem trgu kapitala monopolni položaj, kar jim omogoča visoke obresti, posledica tega pa je nenormalno visoka cena kapitala. 6. Tudi v obravnavanem obdobju se nadaljuje upadanje zaposlenosti in povečevanje nezaposlenosti. Za sindikate je predvsem zaskrbljujoč trend padanja zaposlenosti pri zasebnikih; zaposlenost pa pada tudi pri takoimenovanih samozaposlenih delavcih. H. ZAHTEVE 1. Zavzemamo se za takojšen podpis sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti v Republiki Sloveniji. Terjamo predvsem odgovornost za morebitno nerealizacijo obveznosti in zadolžitev podpisnikov sporazuma. 2. Ministrstvu za pravosodje in upravo Republike Slovenije dajemo pobudo za začetek racionalizacije strokovnih in izvajalskih služb posameznih občin. Racionalizacija naj poteka v smeri združevanja teh služb na ravni regije, s ciljem povečati strokovnost in poceniti poslovanje. To velja tudi za racionalizacijo bančnega sistema, kar naj bi znižalo ceno kapitala. 3. Gospodarski zbornici Slovenije predlagamo, naj izdela program promocije oz. predstavitve slovenskega gospodarstva v svetu ter prične postopke za sklepanje trgovinskih sporazumov in organiziranje gospodarskih in trgovinskih predstavništev. 4. Od izvršnih svetov gorenjskih občin ter območne gospodarske zbornice za Gorenjsko zahtevamo izdelavo projekta, iz katerega bo razviden koncept in program nadaljnjega razvoja gorenjskega gospodarstva. 5. Od ustreznih ministrov in Gospodarske zbornice Slovenije zahtevamo pripravo, v parlamentu pa sprejem celovitega sistema ukrepov za izboljšanje likvidnostnega položaja podjetij s poudarkom na sprejemu ustrezne in učinkovite zakonodaje pri zavarovanju plačilnega prometa (dolžniško-upniško razmerje). 6. Ministrstvu za finance predlagamo, naj takoj prične aktivnosti za temeljito spremembo davčne politike, da bi enakomerneje porazdelili bremena. 16. oktobra 1992 Sedanji direktor TKM d. o. o., Sežana, ki je še vedno upravitelj stečajne mase bivšega Krasmetala, je zaradi pisanja v DE št. 36 in 38 prek odvetnika avtorju zagrozil s kazenskim pregonom. Odvetnik pravi, da je pisanje v DE za Borisa Mastna neresnično in žaljivo. To naj bi veljalo zlasti za trditve o prodaji tovarne brez utemeljitve, da kupec za tovarno ni plačal ničesar in da je omenjeno podjetje v stečaju prodal samemu sebi. Po nasvetu odvetnika smo informacije o stečajnem postopku poiskali na sodišču v Kopru, kjer je sodnica Milo-slava Jovanovič pristala na pogovor in dovolila branje stečajnega spisa. Po njenem mnenju bi tega moral prebrati že pred prvim pisanjem, saj potem ne bi objavljali nekaterih trditev v omenjenih člankih. Avtor bi moral poznati tudi stečajni zakon, saj tega, kar se je v Krasmetalu dogajalo v tri leta trajajočem stečajnem postopku, ni mogoče razveljaviti in zahtevati vrnitve tovarne. Stečaj je po njenem mnenju primerljiv s smrtjo. Stečajna sodnica se bo čez nekaj dni sestala z Borisom Mastnom in z njim razčistila obtožbe, o katerih je začela razmišljati šele po objavah v časopisih. Stečajni spis Krasmetala meri v višino najmanj 20 centimetrov, začenja se 26. 6. 89, ko je SDK zoper firmo predlagala stečajni postopek. Spis se je 8. septembra, ko sem ga imel v rokah, zaključeval s poročilom stečajnega upravitelja, v katerem je med drugim podatek o ostanku denarja v znesku 37.436.987 tolarjev. Zbiranje ponudb namesto dražbe V stečajnem spisu so le papirji o Krasmetalu v stečaju, kot jih je sodišču pošiljal stečajni upravitelj, in pisni sklepi ter odločitve sodišča. V debelih mapah ni nobenih listin o SIKU in TKM d. o. o., ki delujeta na pogorišču bivše firme. V tem kupu skrbno urejenih oštevilčenih papirjev sem se omejil le na razpolaganje s premoženjem, saj drugim grdim ugotovitvam iz obeh omenjenih člankov, sodeč po Gre za tovarno teh delavcev pisanju odvetnika, Boris Masten ne nasprotuje. Stečajni upravitelj je najprej skušal prodati staro proizvodno halo in upravno stavbo, počitniško hišico Kanin in stanovanja. V pismu pravi, da bodo z izkupičkom od te prodaje upniki izplačani stoodstotno. Stečajni senat je prodajo odobril. Dve licitaciji nista uspeli kljub javni objavi. V poročilu z datumom 23. 8. 1990 pa stečajni upravitelj omenja prodajo stare hale in upravne stavbe za 4,5 milijona, prodajo hišice za 470 tisočakov in prodajo dveh stanovanj. V to pismo je stečajni upravitelj zapisal, da bo možno stečaj kmalu zaključiti in da je problem le delitvena bilanca s SIPOM Šempeter, od katerega se je Krasmetal ločil tik pred uvedbo stečaja. Dvajset dni kasneje je B. M. kljub temu predlagal stečajnemu sodišču prodajo Krasmetala v stečaju kot pravne osebe. V pismu pravi, da takšnega primera prodaje v Sloveniji še ni bilo. Ker primer Li-leta dokazuje, da javne dražbe niso uspešne, predlaga B. M. zbiranje neposrednih ponudb. Ta predlog je stečajni senat 16. oktobra odobril in dodal, da bi javna dražba zadevo zavlekla. Stečajni upravitelj je 14. decembra 1990 v poročilo zapisal, da je ponudbo na oglas, objavljen v Ur. listu, za prodajo tovarne poslal le Fi-nor. Kupnino v znesku 25,5 milijona bo kupec plačal v dveh obrokih. 4. februarja 1991 pa je B. M. zapisal, da je pod temi pogoji Krasmetal v stečaju prodal Finorju. Polovica kupnine bo plačana ob predaji tovarne, druga polovica pa dva meseca kasneje. Kupnina je vrnjena Stečajni senat je 5. marca potrdil to prodajo in ustavil stečajni postopek zoper Krasmetal ter sklenil, da se stečaj nadaljuje le zoper stečajno maso. V to maso spada po sklepu stečajnega senata tudi omenjena kupnina za tovarno. Devet dni kasneje je B. M. predlagal sodišču, naj stečaj zaključi 31. marca, ker kupnina še ni plačana in ker ku- pec še ni uredil zaposlitve delavcev bivšega Krasmetala. Tudi ta predlog je sodišče potrdilo. 17. aprila pa B. M. sodišču piše, da je kupnino brezobrestno posodil Finorju (torej kupcu, opomba F. K.), ker bi bilo neumno, da bi nekje ležala. Stečajni upravitelj piše, da je kupec pravno osebo v stečaju preoblikoval v TKM d. o. o. in zaposlil vseh 120 delavcev. Najnovejše poročilo stečajnega upravitelja iz avgusta 92 navaja ostanek skoraj 40 milijonov tolarjev, ki po mnenju Borisa Mastna pripadajo družbeni skupnosti. V poro- čilu je podatek o nerazčiščenih terjatvah v znesku 280 tisoč tolarjev in omemba, da spor s SIPOM Šempeter še ni končan. Toliko sem našel v stečajnem spisu. V svojem prvem članku sem torej širil neresnico, saj Krasmetal ni bil prodan brez javnega razpisa. V stečajnih listinah pa B. M. večkrat piše, da je treba stečajnega dolžnika prodati z zbiranjem neposrednih ponudb. Kupec je d. o. o. za upravljanje finančnih poslov in svetovanje, njen direktor Jože Rener je bil tudi eden od vplivnih članov upniškega odbora Krasmetala v stečaju. Kupec je že omenjeni prvi del kupnine dobil vrnjen še isti dan. Drugi del kupnine je Fi-nor plačal dva meseca kasneje in tudi tega dobil nazaj še isti dan. Po računovodskih podatkih je tako Finor zdaj dolžan firmi, ki je po besedah stečajne sodnice že pokopana, okrog 40 milijonov tolarjev in težko je verjeti, da bo ta denar kdaj prišel na pravi naslov. V roke nam je prišel tudi zanimiv zapisnik o primopredaji stečajnega dolžnika, katerega sta 17. maja 91 podpisala stečajni upravitelj Boris Masten in direktor Finorja Jože Rener. V 6. točki piše, da se je izvršni svet občine Sežana obvezal, da bo sredstva, ki mu bodo pripadla po končanem stečaju, vložil v novo podjetje, ki bo nadaljevalo poslovanje stečajnega dolžnika, ne da bi zato uveljavil pravico do upravljanja. V zapisnik je prenesen tudi sklep skupščine Finorja, da se njegove obveznosti do Krasmetala v stečaju v znesku 12.750.000 tolarjev (to je prvi del kupnine) zmanjšajo v bilanci stanja Krasmetala v stečaju z dne 31. 3. 1991. Namesto Finorja pa to obveznost do stečajne mase prevzame nova firma TKM d. o. o. Gre za lastnino tovarne Ta zapisnik je tudi zapisnik o primopredaji upravljanja med TKM d. o. o. in Finorjem. Za prvo firmo je omenjen direktor Boris Masten, za drugo pa Jože Rener. Naš B. M. nastopa vsaj v tem zapisniku kot prodajalec in kot »podaljšana roka« kupca, ki je za Krasmetal plačal toliko kot nič. Komentar o vsem tem lahko piše tisti, ki razume vse te pravniške in finančne kolobocije. Podpisani mislim, da podatki dokazujejo vsaj to, da prodaja tovarne ni bila potrebna. In če to drži, je treba razmisliti tudi o neupravičenosti stečaja in njegovih posledicah. Tovarna je zdaj očiščena odvečnih delavcev, B. M. ponuja zaposlitev le še tridesetim in tako so nevidni režiserji pravzaprav dobili očiščeno tovarno. Podpiram predlog Gospodarske zbornice za javno listo stečajnih upraviteljev, saj te vloge ni mogoče opravljati brez ekonomskih in pravnih znanj. Naš stečajni upravitelj je bil ob uvedbi stečaja le strojni tehnik. Vsak stečajni upravitelj pa ima absolutno oblast ne le nad stroji in objekti, ampak tudi nad ljudmi-Kaže, da se na stečajih učijo tudi stečajni sodniki, saj praviloma »požegnajo« prav vse in s tem dajo »polno pokritje« za delo stečajnih upraviteljev. Kot je dejala naša sodnica, je stečaj enak pogrebu. Če se na sedmini ni mogoče prepirati o oživitvi pokojnika, se je o dediščini mogoče. Za Krasmetal se to očitno še splača, saj gre za lastnino nove tovarne v izmeri 7.500 kvadratnih metrov, za zemljišče in še uporabno opremo. Franček Kavčič NOČEMO REPREZENTA TIVNOSTIV REPUBLIKI Ob pripravah sindikatov na volitve štirih članov državnega sveta in ob razpravah o zakonu o reprezentantivnosti sindikatov smo obveščeni, da nekateri sindikati še vedno ne razumejo ali morda nočejo razumeti statusa Sveta kranjskih sindikatov. Verjamemo, da gre za nerazumevanje našega izvirnega načina organiziranja in delovanja in ne za preračunljive kalkulacije ter nikomur koristne sindikalne zdrahe. Spoštujemo vsako drugačno organiziranost, programsko naravnanost in strategijo delovanja sindikatov, ki temelji na prostovoljnosti in volji članstva. Odločno zavračamo poskuse proglašanja kateregakoli modela organiziranja za edino zveličavnega. Svet kranjskih sindikatov je samostojen območni sindikat in kot tak nima in tudi nikoli ni imel nobenih ambicij postati reprezentativen sindikat na nivoju države Slovenije. Zato tudi ne more in ne bo sodeloval v oblikovanju volilnega telesa za volitve predstavnikov delojemalcev v državni svet. Člani, ki so prostovoljno ustanovili Svet kranjskih sindikatov, zaradi skupnega in učinkovitejšega uresničevanja vseh tistih interesov delavcev, ki niso odvisni od njihove poklicne, panožne ali druge sindikalne pripadnosti, so neposredni člani različnih sindikatov dejavnosti in sindikalnih central, ki bodo verjetno postali reprezen-tantivni sindikati na nivoju države Slovenije. To dejstvo (pluralistična sredstva SKS) pa očitno zmrači um nekaterim sindikalnim liderjem, ki so očitno bolj vajeni vsakodnevnih sindikalnih obme- tavanj kot pa skupnega ustvarjalnega dela slovenskih sindikatov. Pri tem moramo posebej poudariti, da so problemi delavcev, ki jih mi vsakodnevno rešujemo z našimi članicami, povsem identični in se ne razlikujejo po tem, v kateri sindikat dejavnosti ali v katero sindikalno centralo so povezani njihovi člani Svet kranjskih sindikatov nima svojih članskih izkaznic. Sindikate podjetij, ki so se povezali v Konfederacijo sindikatov 90, pa po njihovi neposredni povezavi v ustrezno organizirane sindikate dejavnosti ne predstavljajo več funkcionarji SKS. Jože Antolin predsednik Sveta kranjskih sindikatov PmiMCNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SMOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - (Jajvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT ---------------------------->š— NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. izv. 9 Rokovnik-priročnlk’93 izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:..... Ulica, poštna št. in kraj: ............. Ime in priimek podpisnika:.............. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 16. oktobra 1992 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE Z ZAKONOM O VARSTVU POTROŠNIKOV NAD GOLJUFE Čim težje se s svojimi plačami prebijamo iz tedna v teden, tem bolj nam gre v nos, da je vsepovsod veliko takih, ki bi radi živeli na naš račun. Zdi se, da je demokracija, kakršno (za zdaj) imamo, mnogim goljufom še kako povšeči, saj so si v razmeroma zelo kratkem času pridobili zavidanja vredno premoženje. Ni kaj, v tem pogledu smo navadni državljani, ki nimamo priložnosti in tudi nočemo jemati drugim, povsem ali skoraj povsem nezavarovani. Ko si, denimo, odrinil čedno vsoto težko privarčevanih novcev za avto, potem pa nisi videl ne denarja ne avta, ti je preostalo edinole to, da se obrišeš pod nosom. Takih in podobnih primerov, manj opaznih in tudi zelo bolečih, pa je v vseh naših okoljih veliko. Odločno preveč, da ne bi enkrat temu napravili konec in se postavili po robu tistim, ki živijo na veliki nogi na račun drugih. Nova ustava Republike Slovenije izrecno sicer ne govori o varstvu potrošnikov, zato pa je vlada izdelala predlog zakona o varstvu potrošnikov. Upajmo le, da vsi, ki so sedaj na vrsti, ne bodo s svojim delom preveč zavlačevali. Saj želimo čim dlje iz balkanske krčme, mar ne? Sto in en razlog Ker je ponudba vse večja je preglednost trga manjša, kot je bila včasih. Potrošnik se srečuje z velikim številom ponudnikov, ki jih ne pozna. Ti so običajno združeni v večje poslovne sisteme in bolje obveščeni o dogajanjih na trgu. Novi izdelki in novi proizvodni procesi pa ljudem ne omogočajo, da bi sodili o sestavinah in načinu njihove izdelave, kakor tudi ne morejo presoditi o nevarnostih za svoje zdravje, ki so povezane s temi izdelki. Zato so kupci najbolj pogosto prepuščeni sami sebi in svojim lastnim presojam, kar samo potrjuje, da današnji sistem varstva potrošnikov ni v redu. Z oblikovanjem novega pravnega sistema v naši republiki in v skladu s prizadevanji, da bi se kar najhitreje vključili v Evropsko skupnost, je torej nastopil čas, da radikalno spremenimo položaj slovenskega potrošnika. Naj pri tem na kratko omenimo le nekaj vsebinskih razlogov za sprejem zakona o varstvu potrošnikov: zagotoviti učinkovito varstvo potrošnikov na vseh področjih, kjer so njihovi interesi ogroženi, varovati temeljne človekove dobrine, to sta življenje in zdravje, oblikovati organe, ki bodo potrošnika varovali, izobraževali in ga obveščali o dogajanjih na trgu, zagotoviti potrošniku enakopravni položaj z drugimi gospodarskimi osebki in - dvigniti raven kakovosti ponudbe blaga in storitev v gospodarstvu. Pri pripravi tez tega zakona je predlagatelj izhajal iz domače, predvsem pa iz tuje literature. Zlasti je želel slediti usmeritvam Evropske skupnosti o politiki varstva potrošnikov in s tem zadostiti zahtevam, ki so opredeljene tudi v »slovenski beli knjigi«. Odgovornosti za škodo ni možno izključiti Predlog zakona o varstvu potrošnikov se nanaša na razmerja med potrošnikom, ki je osebno, ki pridobiva potrošno blago in storitve predvsem za osebno uporabo ali uporabo v svojem gospodinjstvu, in gospodarskimi družbami oziroma podjetji, ki na trgu samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost, in fizičnimi osebami, ki samostojno trgujejo. Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge organizacije, ki potrošnikom prodajajo blago in opravljajo storitve. Predlagatelj je s tem zajel tudi negospodarske dejavnosti in javne službe. Takšna opredelitev velja tako za prodajo blaga kakor tudi za opravljanje storitve. Če bi se pokazala potreba po podrobnejši ureditvi varstva potrošnikov pri tovrstnih storitvah, bi bilo primerno to urediti s posebnimi zakoni, kot je to običajno v tujih zakonodajah. Odgovornost proizvajalca za izdelek je deloma že urejena v zakonu o obligacijskih razmerjih. Predla- Z večjo odgovornostjo proizvajalcev in trgovcev do kakovostnejše ponudbe in bolj zadovoljnega kupca. Slika: Sašo Bernardi gana ureditev je povzeta po smernici Evropske skupnosti o odgovornosti proizvajalca za izdelek, po kateri mora proizvajalec objektivno odgovarjati za škodo, ki nastane z uporabo njegovih izdelkov, če le-ti pomenijo nevarnost zaradi svojih napak. Potrošnik ima vedno pravico do odškodnine, če škoda presega v zakonu določeno vrednost. Potrošnik mora le dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima. Odgovornosti za škodo ni možno omejiti ali izključiti. Zakon bo veljal tudi za storitve Seveda teze za nov zakon upoštevajo tudi predlog smernice Evropske skupnosti o odgovornosti izvajalcev storitev, ki smiselno z že sprejeto smernico glede izdelkov predvideva tudi zaostreno odgovornost za storitve. Ureditev je podobna kot pri izdelkih, s tem da je kot temelj le določena milejša odgovornost. Teze zakona med drugim tudi določajo, da mora za tehnično zahtevno blago proizvajalec dati končnemu kupcu garancijo za kakovost oziroma brezhibno delovanje izdelka, tehnično navodilo oziroma navodilo za uporabo, zagotoviti servis za vzdrževanje in popravila ter oskrbovanje z nadomestnimi deli in priklopnimi aparati. Ker ekonomska propaganda običajno ne daje potrošniku objektivnih informacij, zakon določa, da reklamiranje blaga in storitev ne sme izrabljati neznanja in neizkušenosti potrošnika ter tako vplivati na njegovo gospodarno obnašanje in interese. Merila za presojo, ali je reklamiranje takšno, da potrošnika zavaja, bodo morale upoštevati vse članice Evropske skupnosti. Andrej Ulaga IMM Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 39 ATRIS- BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. V oktobru cena 40 DEM. Termini najmanj 3 dni. 2. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljeni. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 10. oktobru. Cena 28 DEM na dan. 4. Apartmaji v Kranjski Gori - možen najem za eno leto (lahko tudi za tri mesece) - cena ca. 38 DEM dnevno. Zdravilišča 1. Programi na Koroškem - eno-, dvo- ali tridnevni programi. Srečanje s Koroško; doživetje treh alpskih skupin, treh dolin, kmečkega življenja in prostrane narave. Pokličite (0602) 42-295. 2. Apartma v Atomskih toplicah - opremljen za 4 osebe, termini po 1. novembru. Cena 35 DEM - vključuje kopališke karte. Morje 1. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 25 DEM. Termini v oktobru. 2. Hotel v Piranu - dve- in triposteljne sobe, etažne sanitarije. Polpenzion 29 DEM. Poseben vikend program - od petka do nedelje. Cena 58 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini od 10. oktobra dalje. Cena 27 DEM na dan. E. POSEBNO OBVESTILO - sindikalne organizacije in druge lastnike počitniških domov, stanovanj in bungalovov, ki bi bili zainteresirani za skupno holdinško podjetje v republiki Hrvaški, vabimo k sodelovanju. Svojo namero sporočite Atrisu. F. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, da proste termine ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Čas novoletnih praznovanj že planiramo. G. POSLOVNA POTOVANJA IN STROKOVNI OBISKI SEJMOV Organiziramo vam individualno ali skupinsko potovanje kamorkoli v Evropi. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi, daljši od 30 dni za že rezervirani oddih, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom potovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. Metod Zalar, direktor borze PROTEST PROTEST PROTEST V imenu slovenskih lastnikov sindikalnih domov na območju Republike Hrvaške, BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA PROTESTIRA ob sprejetju odloka o nerazumljivo visokih obdavčitvah počitniških objektov. Od vlade Republike Slovenije pričakujemo, da bo v imenu lastnikov 35.000 ležišč vložila takojšnjo intervencijo pri vladi Republike Hrvaške. Pokrajinski tednik, ki poroča °vsem' kar se zgodi zam-""veganaOotenjskem, Be-''krajm,, posayju na Kq nevskem m drugod ’ raa""lj,TO • daje vsem svojim bralcem d* V njem !ate. "e«eto možnosti za oglaševanje, £pm-ede.,na obse9 med wem/ podobnimi časopisi najcenejši H 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 10. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za oktober 1992 znaša 2,7% mesečno, preračunano na letno raven 37%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE LETNE POHITITE IN VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. KONZUM d.o.o. Linhartova 13, 61000 Ljubljana PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ NA ZALOGI IMAMO VEČJE KOLIČINE TEHLE ARTIKLOV: SLADKOR 1/1 OLJE SONČNIČNO PVC 1/1 MAKARONI CERES, štiri vrste 1/2 kg SADNI SIRUPI - RAZLIČNIH OKUSOV 1/1 TUNE FILETI V OLJU 125 g KIS ALKOHOLNI AROM. KISKO 1/1 PRALNI PRAŠEK VVEISSER RIESE 3/1 PRALNI PRAŠEK LIND 3/1 WC PAPIR 8/1 OZIMNICA VELIKA OZIMNICA 12 KOM ETA KAMNIK MALA OZIMNICA 6 KOM ETA KAMNIK KROMPIR BELI IN RDEČI JABOLKA GLOSTER, ZLATI DELIŠES ČEBULA 70.00 SIT/kg 141.00 SIT/lit 76.00 SIT/kom 195.00 SIT/lit 94.00 SIT/kom 109.00 SIT/lit 599,00 SIT/paket 499,00 SIT/vrečka 185,00 SIT/kom 1.550.00 SIT 740,00 SIT 21-22 SIT/kg 49.00 SIT/kg 44.00 SIT/kg PRIPRAVLJAMO PAKET - »KOŠARICA ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN -« NA OBROČNO ODPLAČEVANJE. V TRGOVINAH KONZUMA NA VOŠNJAKOVI 5 IN V GAMELJNAH 23 PRIPRAVLJAMO TEDEN KONZUMA od 26. 10. 1992 DO 1. 11. 1992 Z VELIKO UGODNOSTMI! V KONZUMU LAHKO NAROČITE TUDI ŠOLSKE ZVEZKE RAZLIČNIH VELIKOSTI TER STENSKE IN NAMIZNE KOLEDARJE, ROKOVNIKE IDR. ZA LETO 1993! SINDIKALNI ZAUPNIKI LAHKO ŽELENE KOLIČINE NAROČIJO PISNO NA NASLOV KONZUM d.o.o., LINHARTOVA 13, LJUBLJANA ALI PO FAKSU 061-110-338. INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 061-320-963! DANES NAROČENO, JUTRI PRIPELJANO, PLAČANO PRI PRVI PLAČI! Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 o :£•§ S.S Ss 's s S S 111-5'2 S«-S 'S g.2. Isl i2 '53 >w ^ • o 0> 'd-a- 135 ls-a C £ ! 0 i as 111»^ aVh > IfSS g ^ Q > _ TJ . >o •2 3--^ w c a •rH QJ OJ O -Q-e''E74<) 1 3|| LU O < _ S -IlU.gsIl ■3l|slIIssš 5 T3 o s £< > -S?-- 3Ž'fl5 I gll-3 S g fliiiuif.ti ■ ^-> N s "C g" >a CD >h 03 ■—3 >N S CQ ‘K .S25 a33.65^'g^ ^ ° E li!|oip#ipi:- ^ 7* o g -|o > V 3'5’| « g1o5”2-og) 1-2 U « ^S o^.«^ :s«g n 4'S 3 :& S 1 -a ^:P» ■ -3 -3 >cŽfflSpo'g°°o •S-Si-^g ° P P > Sol^ I § g°3 1 IlilftilHf! CC O “5 o m g ^ M TJ -Q ^ > 0» i*r tUD OJ S °-“3 S O -g; 'S §D O ^ ,T3^ CJ^ Isill# g 5 > E:J7 o S > o K M E -S > ft-g ! "S 2 -g g O '1 »N g Il^IIlfl^Iil! > § i 1 E > 1 S o F'3 o g-g o ts o.:“ al^ a o. I s s 11 lil a!l| sl ai ^i-1 g#ff!rlll-g gl pl a2>| « | &-g 2| 0^5 g gs 3^ « >23 2 ^ S I—I 3 I 68 .s. * 2 T3 g. .5 ^ M _ « *a & 2.1 .3 >" o ® "o ^ &C-2 31 N> •I a K I «o >o CD >CJ >C0 a g iliiiiiiiiiiliiiiii! IB S 3 ;S1| > s«a^-12§f |2 ll‘| ag^ g ,°J°i|.s§p g > 2l«s-s | I a 2-0^ o cvg. g. a->5 S is 5l 2M' g|;|^« g S a-Bm 0.-M O O. Q<£> w t3 Ph C -M os o| E M5 o m g > S o 2-S w 3 -0 > -"3 S m XI “ 3'a ■d 3*5 o " S--E ” - lili i s € s , 3 ' 15 s s « &5 S I 0* O CC © I 'g c^-§ ifs; 'JT' O Jh ^ I lU; ?! sl |!|1 ^!ll ^0 >0 ^ -Sg# l «1 d co o 21 « ^ OJ N |1» J3 g 'aj* .2, S1«f| 3l 1 s a 111:1 N TJ ^ > >© ec -al lilij N^>>3§oaa^ llglsi^lS ilifliiit Elliili®! „c„_ C5P.a.^^°3 » -S -575 d a a •3’_ ^ a 115 A! 2 ^ o 2 ”S ^ •2..„-2 o:s‘|'“'£7 2 |l|2Klls d S > 1 I -| ° '^ 3 1 s s ^ a < «■“ g = »-S •£’’? Cu ^ r; tsl lis i:s| Pl° Isfl 1=1- ^g-sgdi^-g« s« ^ o rt'a O 5,2 ^s-o S ad>s g 1 ^ 33 atornbn ^!T3ii ^P5>a5xi - - - Oj .r-T 2 O w fH Cr^S n >w ?i§t ISa« 11*1 aT a> ^ ^ cu tJ C o ^,53 o It ^ >0 a> 3 -g l^d-g g^l a .3 -SS m u 3 g aa 'aT “ ^11 1^1 XI>N ^ Sgsš IIP W rg N S CA 13 T3 O > O a c« c 13 u o |t;g aag >23 •sag - g g g III >1 I 0) g 0.2 S •* Š gl a O -H © w c C |1^ rS S O o '—'M a > *18if«|*||1 |!&gl|iU|* a1§°Qg1lE|o 1 ^glg>|i!-a« 1 Nl° ^a^a-g ^-.s 'E o sil-^2 65 “ «S TJ M sj s >0 >w rt 2 0 a 1 "to •24 2 o tj © S -2 a © d -S t-H -*J 2^1 ^ a g 'S rt Q £ o " ^ 2 ^TJ^O' ^ S p 2 g c 9 g^So^OOo^®1” “S2|Io|I^-3 f 111 a e ^ 11 d I f^sSolg^-sl a^6ažal§|.9§ E^.5.^5^^ s» «1-!!f§Iš.SI<š! gi” 1 1|1 |i1§l llfl-S cu n m a o IPtl S|6o| |5 SoS "S © 43 £ _© Oh © t/i _£ to a © 43 6 © a © co £ to a s 3 =S § « >to rt ligo 3 55, g^Ngo =iurrl!l:l: ts§šl - ^ *' rt 5D illttlMIŽIl > © rt © g co © S rt N o "rt £ rt N rt co © tU) © £ rt N Q O © •24 'S* o* rt S Q w O > ‘£ CNl £ 05 a;2 0 £ o -s •f-l O /~S r~H ,—t ^ W co a O o d£d gM« 5 s a g^d lal -- O l-M l|!| n s«a O ^ dQ “5 TJ O rt^>© s j a. ii 5i!Hil!i|IS|l!!|iUrid:i:i“ gd >2 ^ > ftd3dH 5 « - 2 2 •§ ^ s ali s I o| ligi llstus-a W O N .p, N • N °9i i |103 s »tj © ^ ^ > gllli O “-Sad o »>.a o:-gl.S * d §f>S^ O s 3.5 = ll=I-S S « I ^ g ;3 N >g >0 g « ft E a d«1l>S O^35 O S s § 1 a.s. 3J5 N 'Sliši ep- :i:H w S l?l»| .“I ^ £ I 3 S 0 E n TJ 00 >© © © 05 CD © O o CQ G 4* TJ N l;|i|ll d o 5 5 N ® N ISlglll !li!ll!!!II 5's -® T3 Cl © **>CD l! =• sl« ar !llll|!lf!l llISsllUI la3I|-8i=la lnif^finm =sf a -js i'g 5š:šš g “ .2 M - - 1S g o 2 ^ g liitillfi iig«! H=u:illsf Sil!1lHll!f iisiii»i?ši Ulilii!flil illitHill! iuit!f*liii , > M M 03 CO :i4!iii!- >0 a> S E 5 'ET^ 2',’M'P®5!£'^S“13NgNOn. I ^!^|°| Z ajirjs p o gi s>| g|l -! 1 P -6 S P 2 « 3 2 ■§ 5 2 S ^ = 2.0 S .2 g w ^ ’afl co o to 82a^>2<3gs.sg>^ -assgi^ogsig^E ol mm 7 a^žlo lil 11:11 saa-a > 2^2 1 1 saill e n i^a^iass^s 1 ‘!«’i3J imii sta ■‘■-^ fraaiiifailij tiitu «>;a«w s i “ .................- 1 ...................... 1 S «i) » co s a, CJ e e Is! 11.!! £' ^ 1 S-SnI i|^i|'c .2.1 Ji 1: l^^Nla:žg|sls'? ^ S •' Q 0 tu 3 N:>CJ O ^ 0 n 0 «s 11 Ssj--|>s'a2S55 '-6 ^ S e 2, S :5 oa a 3 o k a.^oig gd^-a o o p 'g11 3 « ! Ox W _ « ^ a -13 ^ g a, e -d S -0 ^ _ s.5„^:p2 ar s . - B a ffill^S-SSS*. “.;OSS ss'8S'l-l=ll.!«l:=.S.s.ll,1^al r*ts rX rt c* Jr p» nrtm o 11-i- •§lli§i®|l||'!fl§ li ” tu o-§ £ ^ Sd g5-5<š j,?^ r§i 0- CP R o o'« l!l|f§5 Jlli-p: Jr s^-Sd’« s 3-2^^ -2 p. H p p p R s c- ^ g S -rt 'g* &|1^ :|g •rt £ P _CJ ^ P 7 |” a:a11 >n 11.s-ž-^ ^oas^sad0 all^^lalop ^fd | J^-drl Kl^ p°o-“odopo«:?t, sL S 5 -i s> i 3 3 o r ^ a a '§? o 8* o -| S -S d d) ^ 3 e ” S tu g N a d a 8^lr^r g Ji a ^ 5 | ^ -5. S t* 03^ r § aiar s P 2:a 2 S-7 8 ^ nalili : ^ dcoa^ | p, 13 - d, » ^ 3 žl^§ag.^ sil lisi-8 !ž § sS|!'8 d|l§ ? - * >CJ 5|s:iui:1 CJ •rt' b|1 a a. c > ’ g _a -S 3 o d d § § g d ^ 05 05 , O £ co ^ !I1 g d-s-a-i Q vJ Os •c~'» -§ ati o af « S ^55 ” d a,2ad-o^ d-pgadiS-o ^da o s g a >1 'a11^ -d a rg o ■§ e .» a^aSoe-dNgStN-S a S- & a-i S '5 d g g ^ alB!l4l|»-ll 1 s ;s 11 |i g = ? I § 3 O 5 a/g o -S-^ ,a a f'o § o 'g § | ^ 3 fd^aa-^ § d-^o ^o>3'3d o-g-d O | g J j lllfl “•!■?! P aiUSsisl-l-g rUs-l-ill«! tid>co^ Q)PjNPrtQN aft)acc3f|.3(^ftj d 8 S OnO^^d^J-^O =:::: s: s: i :s 1 :¥: :¥: i s: s; i ::::: Iv! © O dH r^J 'M 2 -I o d c g 'S o5 o s; d § § •;? S! o o N I ■*Hd° OjS d ofN o 0f4l|2° 'Z £ a-* Ph o ^ d ^d pg C Ph _ . “ g.5.a,g § ag ftg.2, s:: s71 g-^ go r2 'd d C 5 I S ^ ^ O 2 I-: 11.1 ^ d rd .s oodr^i-g.tš-ii&d^-g SP>n > a o tl > >'">- g - 0 .p|-i|-!|lš!fil!lP šli r- ^ . ^ o cc rtH ft ci —4 • PH C OD Mi ■šš a o-e * g |h 2 ^ T3 P ^ s> i J '| H g to g o >.5. ft e •fc d S 3 N o ^ o 1 a a 0 d ^g| d o g o d a oj -- 513310 rt Sr ;_£ w a © £ oj -■ ■"Ustil i|ulls ^ r 1 5 a bo g U - S d 3 1 a '0 N «'3 S H ^ o E o ^ « o TJ co 43 >co vj 4 ‘^ 0 ^ o, d 0 ^•i.N S • ;Š! S:; •V. •:•:• Ivi Iv! •Iv I-M •Iv Sl •Iv •!•:• I !•!•! :S M-I .*.•. •!•!• M-I !•!•! !•!•! •!•!• :I:!: •X* M*! •:•:•: Si •S •Ivi s si §»iiN«; d a^i-aai d|5.2 13^ gdlrt B-d-So « asn-.n.rt.d ^ el | IIca«a ail11=al 3r|.aad-5^ss!a1dl^c1>Ss : 8 o,: Je .5. 9 '" 'o d llvll!:!! •££© ”2 5TJ73© fl Q>0 S - l'|-|’,|l:3^*-;?-a’ Hflšl II o “rllllo«1 Si gi O .2 C © >§ P- ^c-^-oO^-ph i S °ššS§ CO I-H -4-> “ c S ^'a d -d o -f ‘-5 -0 a d w^2 H|“3^8«“So|gc1o yn>N n M n t3Dxi.S c a5fe.S o o iealf! •2:5 g| |3 silili •‘g B-2.-S |fa|§I *JUzl •p os o © S « T3 -rt © ,£j asiB- s «3 a 3 g-R-S o>« § 3 6 d o .3 ~ a a, •rt .S i'-! Qš d 3 ai © o rj a K -o. -s©” g §:b i-g a'g O-g-3 e od a o a g1-2 g Si i -s 4?^ © ^ ^ £ TJ :$ >co . F N.g “•a o-g .g .. 11 ^§:N S5"! O N Eš 0 3 d -~ |§ rtJs-JlS •§5-§ O a M d „T3 8 ■ O N .3 •§ ^ -o •—* o .2 ^Eda 3§^0 •dS'«^ a o ^ g -a-a g; ^ •e' 0 ^ d a a ^'03§eOadOOc|3BON >§ 3 .S | .g §> & O e ^ § 05-g ^ 2R.a,oSd-g^'a°-g S) n Q ESI 6-§rS i^-o-jr^ »i 85 o §-ag^g|i^lZ a §lf!i ^14:1^1 ?! « s « ?d^^ g-.a dS aS •Iv S: ::=:: :•:•: I-v I illNilPili o 3 § 3i =0 O © Q 3 -o N g •rt TJ © 'H? ^ O 3 >© i -Stg I .2.-2.5 nisi .3 ^ 3 8 g •£ 8 ^ ■- rt *rt P pO © CJ -- p p O) p, o >0 >0 pO 65d|;s ©-§ S ^8 ^cS-e O e J-SJ-s 8 g . Sfl i *518 “ s: 6B'fSf-oSg^s P 05 co .51? P © m a o O O o P4 £ >co £ O Ph p^ CO 1 p^t | | -3 S >N „ ^ ov,.^ - -tl Uti lili O 3 ^ O ■■§ ■« 'S> atN 11 $ 18 §. co £ © r~ £ ^ a to 6 a 5’tS -2 .g S 3 3 ^ -a a-a 8 >n o '5 e 2. e 05 °> Si II 8 -o o •§ 3 '5 O ~ 5 e 3 a -a o « N 3 •© S I -1 .. 1 ^ t g-J 5S 35 ■I '8 3 o to to ■: ■a _ 3 3 dtd E! ' d w aa 3 «..3 U|JE 0 3 « W > C« a £ ■g’ W 3 a ^ o 3 « a > § 05 g W N-S a § o ^/1 a a ^ d, a B d^ § 3-« « t2 M 8 3 N M TJ crt &Q •.£ Si «.S 1P*| CO £ pS -------- .. ' !:l:l Ivi ■&Mm: :;:::. t« §• o* 2 © -Q « a ^ S O pP »rt © _ ^ 5 0 c M f 3 ’■§ 5 '« 3 So'” ^ S -d —‘ TJ O ^ 13 T3 'E ^ T? o fl CC >N S P- O *T O S © g © ^ O fl-g g t5 -S O -g ft S . J-S ^!l ol-s^ « d ^ 3 I I I I I I co © CJ © CJ ‘£ TJ £ N P S o N o +o 3 3 rti d< 3 o s s-e +0 ^5 N ^>i 3 o o a o a -S g 35 ^ o ^ « 3 s o tllfllJ g 3 ^-a e ||l:s| “-S vsilil ~ 3 3 ^ BlS-VrS : 3 e P" 5,tS ^ 8 ^ o' e a ^ 5 -§ tg -5 © .o 8 ^ •g^ >8 rt 8 a ^ S-S, s 5 o, 3 a 3Soa'3>a3o-EaaSa S1^; >- s § g -g. a .o3o»3 'S’« g eH'š’^ 5 'a’ g1'?^ I 'a ^ a 'g-l | o 3 g 3 », g 3 d^t« 3-~ g 3 g O "s-ipillil5 -Sš-s 65>n ee g iE^ g § "3 ‘ 3 h _ .v o ,3 ^ -j-, w ^ ^ .! ^ s1 o .d g d ^ ^ I 3 g .0 a 2 - § C o ” cm § £ 'os} .m © >© - 3 o ■p’ a 'f a S >8 d 2 'd ^ 3 a M53 d d 2 -g rp 'S B •- -I-« aS 8 c~ ^ a e°a G O >§ T3 -S d o-g^ g |.g.|tSS g 5 3 o >m 5 t^^-goAS « 8 '3 81 ^ © *s ^ ■g 8' a| ! XI © co O >co m 'E 3 O 2 O •0 a ^ ^ a “ . '2 : a ■3 .dj^gd slad . p > e ^5 ^^dldOSoda^a^^ d ^ .5,'d— ^ Ec* > > a ^ -a 'S ;G a d a d >m ^3 ?| .d 5 o, d I -2, a o m :s [8 o m ? § 'E1 § ^ o o a 8 O ^-S M d 3 bo d 3 i rt ^ d > ~- l. •Izlili N ^>§ d > ^ £* crt +J . N3>.riEdn_jT3 ^^^aro-Sgia-a-^gS^^S-g 1 ^1^1 lisi a ’|l o | S-I-St.8 Ii-'« ^:§35" |”|S-|gggg | O S-^^SSa^.dSgSg-a^OiO §!lE 51| s s|i-si s.: SP d w %° M.. 333+j ^tu^-T^PpirJigj P.d&.«.os>0|aaao > > -E a'rt -S Ti, 'o?5 Si^t..h d 5ltll4Zg>sSd- S a gr 3^ « b-p-.d- |5 gall-S S>^ 3 lij 2 | |P§I-"lot _ Po £-d 9 a-“>" §16 “ 'a>^'0j3og.og3^a£>3o3--3 *!!ii^2f!f!'2|!|! n ai>dorH Nma^id ca>mdd 3^(5 8 • Cu „ 'i £ , 1 ? o © >8 o s 'o I Si ii 1 Im I :•!•: •!•!: c in m pii »i !■■■ O co tija Z412 g o'd-s ’^| Si4 1 “to Š rt di^j 3 o 00 tž) p, tlDr—I y-\ N d 8 .5, 5M -^ £ o C^J ^ > c 4 d d d « b 2 |';.IIt!f!°i 8 ^ g«g.3,5: g ^ d-sr o'G dt>5i 2. o o o g)W^d is co o S« ^ Q £ P *i.S S 3« g'g ^ ^ g g o o a || d^.sl d o > g o N o CO rr, ifh •r—t T "El ia® g -.oi“-s-i'iti5is!i|s:-|;|i 5S.2-St!”^|Bsa»!tIspS So a-Sra.S d^^ ^oo^ ^ga^l iMmr^rnUihsž 3i-|QSdt5N^ft*;.3>g M ^3 ‘C 5. d aa 3 a g a o 5 M 3 -,>M 3 o o oi X! -S ^”11 ld--“ ^ s doo-g-o ^ o co g a S r J n“ I d 2 Pl o g -R d 5 5 a 2 3 ■d| 2^tš:a d 2 6 S §5 ° g5 a 5 o .3 co a a o-P 2 'G ™ > o >..-. 6 ^ P g P d -M © > •r-< N © %Xl X 'Ž C £ JZ *-< £ r% ^IfčljT! ^sllo II dQ g|||.|a 03 > > TJ ‘co £ P o .^4ricJ To £7rN P, N co p^crtOcrtH©© ^ d S^-gs o|-SW2>| E 2 d^-p^ | .5 d•- S S °.d 03 g5 ii v? 1 I I :•!•: š :*: •!•:•: :S i :::i: •!•:• •!•:• Iv! •!•!• v.r i ra « C/3 >u >co 1 o » ^ < CP = O O lit ‘X 00 vi So .s i o 11 illi I lil ro »3 •^ r 3 •S N ■s f 41 1 1 I -s -s s ž J a Sdš^ O. TO id 'o -Bj >1 s? §-§ c^coir-^-t-a-c-csjco lOOitr-oc^-—<0500 •^COCOCOT-H-^OlO ■^t^frgoio-^TOO COCO^lOiOI^-OiCS] OSCOCSJi—(lOCOOSC^-'«fCO-^CO'»^050C^ OC^CSlI^-T-l-r^OOOS c4c^coc4co»-HcdcD (Mcsjcoco-^fuomco 1—Itr-CslCOrHOr-li—I ^HOLfOCSJCOC^rHCSI coc^irtc^a5coioc~ cocTT-HD^eo^T-Hco COCO-^Tt^iOCOC^OO 0»—itT-COfOCvJOCS C^COLOCSJC^COOiOO ■«^05TOCSl-^C-^eC'>-J •»^c^csit-Jcococ^cd COCO^T^IOCOF-CO 05 C^* 05 OO CD 05 O COTfC^CO.CTSi—ICOCO O T—1 1T5 CO D- CO lf5 T^cdcsios-^^cocd ccco-^-^iocoir-co I O CO C- TO T-H CC C^3 O C— C— O TO UO co I 05 05 O; Lf5 T-H CO ' cd (CgCNl-TC^C^TOTtfC— CO »-H TO 05 CO 05 O 25 8 w S :=s>>>=|d m 0) t* b -2' g, M o O rt m co >s •2.m >8 ° - © 3 a 5 n O ^ 00 c ^^ 08 Jh TJ TJ ^ £ Crt co o> ^Sar r d o. N r .5 So _ d 3 d © hD 0 >CA >83 2 > ^ a a > rt ^ rt a 8 S -13 ^ Pl g pl >u o d - g a o ° > .5,ag | d a>3 r d o O p^H O O j P-i b tfllt 03 "S s -p|'8l|t“||g< rS^-gg^alg^^E 3 O ii s 1 I ii ii tvt I LU o d > a > a 3 g-1 gg S d -1 s g: ?^|-I1fs|=li-S3,ss i Ul IQ s 3-4 2 d pl N I I I i v- © 3 a m d 3 '»^iS-S3 & M CO -4 "m d 3 PS 1 a 1X3 i o 's' la*«5l ’.S2 5 s £ w* lil žiMi ■ ^“išfJi, , a se E a ° (d5Wo5.» “anjs ^:5’GWrtd5:>«-s 3 S -g M d .5 S« £ 2 & mmrnn !ll!;ll|il! SSNitdtd-s rt g| d •lila g3'g«'gl g-I2|^° ■?“^>-s5o5Sa -« 6a;s^ra t* $ E '3.° .. "ZV Msa1 g-^a 2 30 co d) © £ © >-§tE;S'?-i-:ag|H^ § tg:5 >3wnwQi 4CB n»£ ^ o a > ■itii s !-si°.t nm llfli liljl lilti ujii um f Ela>^2>3ga5 JaJ!'3 I|ll:|!a Mp>°2lEw1a>I4 crt £ to ° ^ ll-"’ >u » u « £ o a s 3 •3* tn •s £ |?|pif “ S 3 EŽ -S I a -5 E;s'g| o esSgl|| Hi si ii g § >1 &a G •s|S|a1| gr s rt is § S " ° g ^.B 10 “ a o g g- 5; .n O' >u« I|f HH ^ Crt aša S?« ■” a I Ss § -5-2 dga >§£b r aa -°E| © © > co g3 * s .S 5 a | B g Š« >CO M M p, £ S >N sl| ;s la W "S ^ 'S -2 ©a; 0 £ £ ii!? l ^ b§ o,a ^Iffls tižgeS gtfS3-S 56 ZZ° 62 > gf « 2 |:| i •‘Ifcilfiiii i|!lSsafsi'rs X 3| B 5 B dl ’S N -a 3 > '6 6 &a B M g ° 8 > 5 a >-3 3 9 .0- a d « S Bi- lIdaB^tSOdoU •a.d :S-I o ^ " a X? 5h O ■S 8 B-« > Crt 2| > co > crt 'g 3-8 atu N g d-g tuo © co £>W "" ^ o" o sa^ B -H _ co •s -S a .S E > w& ^ > ^ g s aa Silil ali ats1s| 3 ^ rt ^ c a P- S^-tž5 o.a o.g lUlrllt Ns lul d.a° §>a r d .a P-E p5'S3tS o co > •ŠČSa? 3 §,!•§'§ N ^ ^ 3^5 <0^ta P 1*^5 IP*1 go il-i ° ©TJ O co O r-sj zsMl a >n ' N 543 TIH •£ « 5 CQ £ © S-|S s 3-1 5 a ■S?^ B 55 P N S ^ s —C -+H §11^^: 03 U S4 cs A ii 5 o 1^ 5 1- ilitltii 5 |i p p s ll^ltll iltUlll lin S!!! asi.g 3.„ § 2£ e.o^ O) T-H O, O -♦-» -rH Oh’£ £ ^!IJ>! | .3 2 g S P flfl^l um e d>%% 'I -g-l 1>8 'I ; 'S ^ -g- > 3 oiSl^oOjac-tu g,*B ^ m P-aBSag-dgo^oBao .0 ^ S-g m m&E-S-S d-aa lUi ^ tl TJ 5 £ co 1 a ” pta 0 -fgis S 8-iS | § I"^I8 irtlt-s e gtg-2 § o g d^a ž!l!!lItsšI!fi iŽ S2 lilftl^ Irllliis tIlfii c '•«2 t5ro H ^ O H 5 S ^ ° 5 ^ iflls |I • o-|Uš| a:-s||l||l .............=|.p|“|-jajl|!;S - - ^ s svojim podpisom Milanu Kučanu do 11. novembra, bo na decembrskih volitvah med imeni kandidatov za predsednika tudi Milan Kučan. 14 16. oktobra 1992 v Časi brez smeha Ni se več čemu smejati, čas pelje čez nas, svinje pri koritu veselo rigajo in cmokajo. Zgodaj zjutraj je, tovariši hitijo na šiht, gospodje pa spijo. Kdor ne dela, naj vsaj zajema s polno žlico. Vedno je tako bilo, da je nekako bilo, eni v biserih in zlatu, drugi v bedi in blatu. Satirik je to jutro razmišljal o velikih in malih pregovorih. A pregovori so se šalili z bogatuni in poniževali rajo. Mnogi od proletarcev so to jutro že izpili svojo prvo rundo psihostabilizatorja, da pozabijo, česar se pozabiti ne da. Tisti Jože, ki je garal desetletja, zdaj pa je dobil delavsko knjižico in dežura na Zavodu za zaposlovanje. Tisti Franc, ki mu je ob stroju odtrgalo roko, zdaj pa z invalidsko ne more kupiti niti piva teden dni po penziji. Tista Mara, ki si je uničila hrbtenico ob tkalski mašini, da jo mož zmerja za graužo, otroci pa jo prezirajo, ker dobi nadomestilo, ki ne zadostuje za štirinajst dni nakupov hrane. Tisti Esad, ki je vse najboljše moči pustil v gradbenem podjetju, zdaj ga pa po tridesetih letih zmerjajo za tujca in ga izganjajo nazaj na požgano domačijo. Tista Meta, ki leta in leta za njimi drek pometa, tista se zdaj skrije, svojim otrokom lahko ponudi le pomije. Vsi razžaljeni so to jutro zgodaj vstali, na obrazih sama muka in nič smeha. Siti laži in obljub, nič drugega ne počnejo vsa ta jutra, vse te dolge ure, mesece in leta da garajo. Prej za neke rdeče vrage in vojake, zdaj za nove veljake in nove soldate. Kaj nam bo nova zastava, kaj nov denar, če nisi sam svoj gospodar.?! Tako se procesija žalobno k fabrikam vije, v črni limuzini opica nasmejana, govor za rajo še zadnjič popravlja. Tako v smehu zase mrmra: Dragi moji, težki časi, a vi boste zdržali, vi ste to vedno znali, morda boste celo ostali brez dela, a to je samo začasno, morda bo fabrika propadla, morda boste brez plač, a vi boste zdržali, vi ste vedno zmogli in znali, morda bo treba zategniti pasove, morda izdatke še bolj pristriči, morda bo treba dati manj v skledo, a mi vam popolnoma zaupamo, vi boste zmogli in znali, vi ste vedno zdržali, vi ste naša... Franjo F. Frankenstin Zajadrali smo v obdobje drugih demokratičnih volitev z veliko mero zanosa in trdoživosti ter celo trdnejšo valuto, kot smo morda intimno pričakovali. Le reka brezposelnosti narašča in dvig življenjske ravni ni na vidiku, češ da moramo odplačati ceno enoumja in njegovega pretiranega obilja ter nerazsodnega gospodarjenja ter iluzorno visoko zastavljene življenjske ravni. Vse to so hkrati Uidi temeljni volilni problemi, ki pa se jih lotevamo zelo različno. Najprej ni dobro, da stranke ne sprejmejo zakona o strankah in tako odpirajo možnosti ribarjenja v kalnem, kar nedvomno znižuje raven demokratičnih standardov in običajne ljudi potiska v položaj, ko imajo vpliv na stranke RAZllM IN SME Demokracija!? zgolj ob volitvah in nato dolgo časa nič. Drugič, strankarske zdrahe, povsem izgubljena mera tolerance in medsebojnega zaupanja ne le blokirajo delo parlamenta in celo vlade, ampak namesto parlamentarne demokracije silijo v strankarsko diktaturo, upravnemu aparatu pa puščajo proste roke. Tudi to dejstvo ne kaže zgolj na pomanjkanje demokratične tradicije, temveč usodno znižuje raven dosežene demokracije. Tretjič, lokalna oblast, ki bi morala vse bolj postajati lokalna samouprava, vse bolj dejansko postaja lokalna oblast nad ljudmi, nad lokalnimi parlamenti in ponekod c.elo nad strankami. Izrazit primer je Ljubljana, ki bo kmalu slavila obletnico nedelovanja parlamenta. Nemoč politike ne zmore skupščine niti razpustiti, stranke je nočejo zapustiti, državljani pa ne moremo izraziti svoje volilne volje. Pa Ljubljana ni edina. Vsaj ducat občin je, kjer se ne razu- mejo vlada in skupščina, ali pa del skupščine iz različnih razlogov želi preverjanje zaupanja vladi. V takšnih razmerah svoboda vesti, besede, mišljenja in volilne pravice hitro izgubljajo svojo vrednost in nažira jo politična inflacija, ki nas preti ugonobiti v razcepljenem zdraharstvu. In tu so po moje razlogi, da Milan Kučan nastopa na temelju državljanske pobude, hkrati pa ta gesta pomeni nov polet civilne družbe. Upam, da ne zgolj v predvolilnem času. Milan Bratec Svobodni Sindikati Slovenije Podjetniške razvojne zasnove gradijo na kadrih V Ljubljani je bil v organizaciji ČZP Enotnost prvi iz niza seminarjev »Podjetništvo in razvoj kadrov«. Udeležencem seminarja iz Ljubljane in bližnje okolice, večinoma vodjem kadrovskih služb v podjetjih, je predaval dr. Emil Rojc, višji strokovni sodelavec Koncema Gorenje, ki je tudi avtor pred kratkim (pri ČZP Enotnost) izdanega priročnika »Kariera kot spreminjanje«. Udeleženci so bili z znanjem, pridobljenim na seminarju, zelo zadovoljni. Podrobno so se seznanili z načrtovanjem razvoja kadrov in načeli kadrovske strategije, opravili pa so tudi nekaj praktičnih nalog s področja, s katerim se ukvarjajo v svojih podjetjih. Slika: Sašo Bernardi Čudo se je zgodilo! Nadškof Martinus sam je hotel govoriti z mano in zato me je pozval v svojo palačo, obloženo z zlatom. Kaj enakega se ni do tistega dne pripetilo še nikdar. Učenjaki so brskali po arhivih in prečitali na tisoče starih listin, toda nikjer niso mogli zaslediti, da bi bil nadškof emonski kdaj sprejel tujca, ki je bil vsekdar neljub gost v belem mestu! Meni pa se je zgodilo takole: Po obsodbi kaplana Primoža sem se hotel še nekoliko ogledati po mestu! »Kam sedaj?« vprašam učitelja-strežnika, ko pred justično palačo odvezuje konja s stene. »Morda v taverno našega presvetlega nadškofa, da si okrepča telo. Moje meso že peša, in potem ti, da danes še nisem zaužil ničesar!« »V taverno nadškofovo!« »Da, edina je v mestu, ker so si svetli nadškof je naši vedno pridržali pravico do dohodkov, ki jih daje edina dopuščena gostilna starodavne naše Emone!« »Dobro! To gostilni so oglejva! Spotoma pogledava nekoliko na vseučilišče, morda na medicinski oddelek! Rad bi vedel, kakšne zdravnike imate v tej razsvetljeni dobi?« »Zdravnike! Čital sem o njih v starih knjigah. Toda že dolgo jih ni in danes ve malokdo, kaj so bili nekdanji zdravniki.« »Kdo pa vas ozdravlja, kadar bolehate, in kdo vam pripravlja hitrejšo smrt, kadar je bolezen prehuda?« »Videti je, da prihajaš iz barbarske Sibirije. Čemu bi bili zdravniki? Kdo je vse ustvaril? - Bog. Kdo zapoveduje: ti živi, ti bodi pokončan? - Bog. Bog vse dela in kar hoče, to se zgodi, to je po volji Njegovi!« V mojih sibirskih možganih se je pričelo daniti. Odgovorim mu: »Tvojim besedam se ne da ugovarjati, ker obsegajo zgolj resnico.« »Vidiš torej, če izhaja vse od Boga, tedaj te vprašam, od kod Ivan Tavčar: izhajajo bolezni naše? Od Boga! Če pa imajo ta izvir, ali smeš dvo-jiti, da je naš Gospod Bog sam, ki hoče imeti bolezni? Kdor bi jih odpravljal, bi se upiral volji božji, in zdravniki niso bili drugega, nego uporniki proti jasno izraženi volji božji. To ti je vendar umevno?« »Popolnoma, Bog torej pošilja bolezni, in če Mu je taka volja, jih zopet jemlje. Ako bi se zdravniki vtikali vanje, bi bili strežniki Bel-cebubovi, ker bi motili pota božje volje?« »Tako je, kakor si govoril! Hudičevi služabniki so bili zdravniki, in v naši starodavni Emoni so leta 2930, na trgu pred škofijsko cerkvijo poslednjega z voli raztrgali na štiri kose! Od tedaj se ni upal nihče več lotiti zdravniškega posla, in od tistih časov so nam edini zdravniki Bog in Njega svetniki, ki nam pošiljajo bolezni in jih tudi ozdravljajo, če je tako določeno v brezkončnih sklepih božjih!« »Medicinske fakultete torej nimate?« »Hvala Bogu, da ne!« »Torej v taverno nadškofa Martina!« Sončni žar notranje sreče se je razširil profesorju po vsem obrazu. V duhu je že sedel za mizo v škofijski gostilni, in točaji nadškofa ljubljanskega so postavljali predenj sklede, iz katerih se je prijetno kadilo in še prijetneje dišalo. Usoda mu ni dodelila te sreče. Ravno ko sva hotela odriniti, naju je hipoma obsula precejšnja straža. Načeloval ji je sam cerkovnik Svetega Nikolaja, ki je bil obenem tudi nekakšen praefec-tus praetorio škofijske palače. Naznanil mi je, da je nadškof ukazal, nam me tirajo predenj. »Deležen boš torej sreče,« nadaljuje cerkovnik, »da boš gledal nadškofu in vladarju našemu v obličje. Po predpisih blaženega Antona od Kala stane ta sreča sto lir. Plačaj!« Plačam. Nato mi zavežejo oči in me tirajo v sveto palačo po skrivnih hodnikih, držečih iz justič-nega poslopja v nadškofijski dvorec. Ko mi odvežejo oči, stojim v bleščeči dvorani. Nadškof Martinus sedi na prestolu, in obkroža ga deset proštov in štiri sto kanonikov. V svojem ornatu je bil in pastirsko svojo palico je držal v roki. Z levico migne proštu Ambrožu; le-ta stopi predme in hoh-nja dolgo vrsto latinskih besed. Bal sem se že, da zadremlje nadškof Martinus in vseh štiri sto kanonikov okrog njega. Pozneje se mi je povedalo, da je prošt Ambrož izganjal hudiča iz mene. Bil sem tujec, in zato se je moralo ravnati oprezno, da bi ,sacrum pa-latium' ne padel satanu v oblast, če bi se bil hotel slučajno z mojim mesom v moji osebi pritihotapiti na to sveto mesto! Ko je dokončan naskok prošta Ambroža, izpregovori nadškof: »Poklicali smo te pred prestol svoj. V imenu Boga, pristopi in nam odgovarjaj po vesti in pravici! Stopim bliže. »Mlad si že in cvetočega lica. Hercel! Kje so časi, ko smo tudi mi cveli v mladosti! Starost je zima, ledena zima! Čemu smo te poklicali? Mnogo je skrbi in tarejo nas, ko čuvamo neprestano, trenutek za trenutkom, to provincijo, dano nam po Bogu. Poslušaj in odprl dušo besedi naši!« »Duša moja je kakor njiva in zrno modre besede se zasejejo vanjo!« »Torej poslušaj! Obilo smo užili blagoslovov božjih na zemlji. Polja so nam obrodila, ljudstvo naše nam je izkazovalo neprestano po- korščino in vojske naše so premagale vsakega sovražnika. Sreča naša je cvela kakor roža spomladi in včasih so se nam dvigali upi tako visoko, da se nam ni zdel nedosežen biserni prestav v starodavnem Timbuktu! Tako je bilo. Toda sedaj nas je objela starost in morda se nam danes, morda se nam jutri zapro življenja vrata. Fiat! Fiat! Življenje ni vredno mnogo in prekratko je tudi.« »Čemu smo te poklicali? Ozri se! Obkroža naš prestol deset proštov in štiri sto kanonikov; vendar je še drugih deset proštov in drugih štiri sto kanonikov, ki smo jih pregnali izpred obličja svojega. In to nam teži dušo in hoteli bi stopiti iz življenja, preden nismo poravnali pereče te stvari.« Deset proštov in štiri sto kanonikov je bilo pri teh besedah nadškofa Martina jako nemirnih. Šepetali so in kazali, da jih tare skrb. Nadškof pa je nadaljeval: »Pregnali smo jih izpred obličja svojega in sedaj nam razriva dušo nemir, je li bilo to delo naše Gospodu po volji, ali ne. Strankarstvo nam divja po državi, mladi in stari se bore neprestano. Prvi posnemajo zgled blaženega Antona od Kala; drugi se sklicujejo na ljubezen, češ da je le-ta prva zapoved božjim mašnikom. Kje je resnica? Kolikokrat smo vstajali z ležišča svojega o polnoči in prosili Boga, naj nam pošlje svojo zvezdo, da se razsvetli temna steza naša! Ali molitve niso sezale do Gospoda in prej in potlej nas je obkoljevala tema in prej in potlej so nas glodale dvojbe. Odprli smo srce skrajni stranki in sedaj ne vemo, nismo li pregnali pravičnikov, katerih dela prijajo Gospodu neba. In sedaj ne znamo, ali ne nosimo na srcu svojega pisanega gada, ki grozi vsak hip izliti smrtni strup svojega zoba v zdravo naše meso?« Deset proštov in štiri sto kanonikov je kar obledelo pri teh besedah nadškofa svojega. Vsi so se šteli v vrstah stranke ,mladih' in vsi so se tresli za mogočni svoj vpliv, iz katerega so jim izvirali mogočni dohodki. Ali nadškof Martinus nadaljuje: »Čuj in poslušaj: Tudi v tej moči nam spanje ni hotelo krepiti udov. Vstali smo in vzdihovali pred svetim razpelom, naj nam Gospod razkropi z žarkom svoje milosti temo in nejasnost. Skrivnostna tolažba se je vlila v trpeče naše srce in, ko smo legli na trdo svojo posteljo, nas je takoj objelo sladko in rahlo spanje. In nebeška svetloba nas je bolila, da smo ugledali vse svetove, kolikor jih je razsejanih med zemljo in med gorečim prestolom, kjer kraljuje naš Oče nebeški. Po vseh teh svetovih pa je prihajal afigel Gospodov in ob roki je vodil človeka. V dalji je bil velikan, v bližini pa se skrčil v osebo, ki je svojska nam poze-meljskim sinovom. In pred nami je obstal angel Gospodov ter iz-pregovoril: ,Privedem ti tujca, nadškof Martin, le-ta ti prežene vse dvojbe! Njega poslušaj! Že je izpregovoril in že je ugasnila nebeška luč in svetovi so razpadli v večno temo!« »Čudo! Čudo!« hite kanoniki. In deset proštov dsostavi: »Naš nadškof je svetnik! Bog se mu razodeva! Hasana!« »Tiho!« zapove nadškof ostro. Končali še nismo govora svojega. In sedaj vprašam tebe, ali si ti tujec, ki smo ga gledali v srečnih sanjah ob roki božjega angela?« Azrael, to je tvoje delo! Zatorej odgovorim srčno: »Sem!« nAli ti je znana pomoč, da se razkrope moje dvojbe pred resnico, kakor se razkrope deževni oblaki pred sončnimi žarki?« »Znan mi je!« »Razodeni ga in ne prikrivaj ga žejni duši naši!« »Ne morem, ne smem!« »Kako to? Za Boga, kako to?« »Zapovedano mi je, razodeti ti resnico od obličja do obličja. Tuje uho ne sme čuti mojih besed!« Torej izpregovori nadškof Martinus: »Ves dvor odstopi! Komur je ljubo življenje, odstopi! Na na-jokrutnejšo jezo našo, odstopi!« Zaječalo je deset proštov in štiri sto kanonikov. In strupeni pogledi so se bliskali po meni, ko je njih zbor zapuščal svetlo dvorano. Dolgo dolgo sva se razgovarjala z nadškofom, vendar tuje uho ni culo, kar sva govorila. Končno se mi je odkazalo bogato stanovanje v škofjskem dvorcu, in moj strežnik, profesor z vseučilišča svetega Simplicija, se je smel utaboriti v škofjski kuhinji, kjer je pomival sklede in krožnike, kjer se mu je pa tudi godilo tako dobro, kakor še nikdar v življenju. Tisto popoldne so zagrmeli topovi z mestnega ozidja in z neštetih zvonikov so zapeli nebrojni zvonovi. Po ulicah so begali tekači, kurirji in trobentači, nabijali na stene in razglašali nastopni Dekret nadškofa Martina. Mi, Martinus, po apostolskega sedeža in po milosti božji nadškof te provincije, ukazujemo in hočemo, da bodi tako! Pozdrav in blagoslov vsem mašnikom, cerkovnikom in drugim! Prijalo je Bogu, da se je nas usmilil in našo dtišo potegnil iz teme. Človeku ni dobro biti samemu in spričo skrivnega razodetja božjega smo spoznali, naj se tudi mašnikom, ako sami žele tako, ne krati pravica, da bi bili deležni dobrot, ki izvirajo človeštvu iz tega, da je Gospod neba in zemlje Adamu dal tovarišico, rožnato Evo. Mi, višji vaš pastir in kralj, nočemo se podvreči temu dekretu. Vsakdo izmed vas, bratje, si izprašaj vest, in če mu ni živeti, kakor je živel sv. apostol Pavel, mu dovoljujemo, da si izbere družico, dasi je iz rodu Benjaminovega! Tako je ukazano! Tako je zapisano! Jutri, v dan blaženega Antona od Kala, se zglasi vsakdo pred našim obličjem, da mu dodelimo posebno privolitev in ga odvežemo pregrehe in zlobe! Tudi to je ukazano! Dano v imenu blaženega Antona od Kala, po njega smrti leta 1992. Martinus, archeipiscopus et rex. Nadaljevanje prihodnjič Svobodni sindikati v Mariboru smo, od kar se je pojavil Oiodel programiranih steča-jov, o njem razmišljali na svoj način, predvsem zaradi posledic, ki jih programirani stečaji Povzročajo. Naš odnos do stenjev in programiranih steča-jev je bil javnosti predstavljen 2e v začetku leta 1990 in nato ^991. Strokovna javnost in Politika sta stali ob strani. Po dveh letih in pol uveljavljanja podela programiranih steča-jev nas je praksa prepričala, kako prav smo imeli, ko smo opozarjali na posledice: - podjetja niso iskala rešitve v učinkoviti angažiranosti razpoložljivih sredstev in dela. Videle so jo le v odpuščanju delavcev in zniževanju ob-Sega poslovanja; - programirani stečaj je bil nietoda za odpuščanje delav-fev, predvsem tistih, ki so zakonsko zaščiteni (delovni in-yalidi, porodnice, starejši delavci itd.); - s pomočjo programiranih stečajev je prihajalo do spre-niemb družbene lastnine, Predvsem s pravnoformalnimi 0rganizacijskimi spremembami in spremenjenim načinom upravljanja. Bivši vodilni ali stečajni upravitelji so Prevzemali nova podjetja v upravljanje ali tudi kot lastniki, lastniškega rizika pa tako kot prej ne nosi nihče; - ekonomski učinki takš-?ega prestrukturiraj a so vpra-stjivi, ker so bile družbe pogo-sto le formalno opredeljene, ^odstva pa postavljena po pri-tožnosti, ne pa po sposobnosti. Rezultati programiranih : tečajev v Mariboru niso Uspešni. Kot poudarja gospod Gojčič iz družbe Veritas, pa ne zaradi delovanja Svobodnih sindikatov, ampak iz že omenjenih razlogov. Neuspeli programirani stečaji Glede navedb, da smo podjetju Veritas in njegovemu pravnemu svetovalcu dr. Ivanjku očitali, da gre pri izvajanju modela programiranega stečaja za kaznive manipulacije, metanje delavcev na cesto in podobno, pa navajamo v odgovor citat iz članka dr. Alenke Žnidaršič Kranjc z naslovom »Ob napovedani odpravi moratorija na stečaje,« objavljenega v Večeru 10. 9. 92: »Analiza opredelitev programiranih stečajev v konkretnih primerih iz slovenskih podjetij pa je pokazala, da lahko praktično vse programirane stečaje opredelimo kot namere povzročitve stečaja s ciljem oškodovanja nekoga, v večjem delu delavcev, pogosto pa tudi upnikov, da bi pridobili drugi - običajno naj-večji upniki. Torej gre skoraj v vseh primerih za takšna dejanja, ki pomenijo povzročitev stečaja v skladu s 128. členom kazenskega zakona RS, to je: prenos sredstev podjetja na nova podjetja, prenos terjatev na nova podjetja in zadržanje obveznosti na starem, kar direktno povzroči stečaj, zadr- žanje stroškov na starem podjetju, poslovanje na novem podjetju brez stroškov itd. Če namreč odgovorna oseba ve, ,da podjetje ni zmožno plačila, pa omogoča, da nesmotrno troši sredstva ali jih odtujuje, za izredno nizko ceno, če čezmerno zadolžuje, prevzema nesorazmerne obveznosti, lahkomiselno sklepa in obnavlja pogodbe z osebami, ki niso zmožne plačila, opušča pravočasno izterjavo terjatev in s tem povzroči stečaj*, kar je značilnost programiranih stečajev, je storila kaznivo dejanje povzročitve stečaja, za-katero je mogoče določiti kazen od 6 mesecev do 5 let zapora.« Navedeni citat potrjuje takratne naše bojazni o posledicah pri izvajanju modela programiranega stečaja. Da je programirani stečaj kot metodo za sanacijo in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva podprl Sklad RS za razvoj in prestrukturiranje, kar izhaja iz pisma g. Gojčiča, nas ne čudi. Tudi do vladnega projekta prestrukturiranja in sanacije slovenskega gospodarstva smo bili kritični, med drugim tudi zaradi dejstva, da ta način sanacije pomeni državni interven-cionizem. Ta pa sam po sebi poraja nevarnost, da pri razreševanju problemov prevlada birokratska, ne pa stvarna logika. Če ob tem upoštevamo še možnost, da se na birokracijo navežejo politični in drugi lobiji, je lahko projekt v resni nevarnosti. In če nas izkušnje učijo, da so se v Mariboru v zadnjih dveh letih znašli posamezniki in razne konsultantske firme, ki so ponujale svoje storitve brez vsake odgovornosti za posledice in pridno izkoriščale nesposobnost ali špekulacije posameznih vodstev podjetij, potem smo kritični tudi do izvajanja vladnega projekta v Mariboru. Mariborska skupščina je na zasedanju 24. septembra letos ob obravnavi pobude naše sindikalne organizacije v zvezi z vladnim projektom prestrukturiranja in sanacije slovenskega gospodarstva zadolžila izvršni svet SO Maribor, da proces prestrukturiranja in sanacije v Mariboru spremlja in koordinira z ustreznimi centralnimi državnimi institucijami. To prav zaradi tega, da bi se izognili navezavam, ki lahko Mariboru storijo več škode kot koristi. Nenazadnje je Maribor za svoj dolgoročni cilj izoblikoval projekt Maribor jutri. Zato je še posebej pomembno, da v tem vladnem projektu leta dobi zagon in podlago za realizacijo. In končno: prestrukturiranje in sanacija mariborskega gospodarstva ter posledice izvajanja tega projekta v Mariboru ne sme in ne more skrbeti le Svobodnih sindikatov. Metka Roksandič, predsednica območnega sindikata Podravja Qlin Nazarje : V STISKI PRED... Dne 5. 10. 1992 smo podobno kakor vi '•Udi mi prejeli dopis »delavcev Gorenja ČLIN Nazarje«, v katerem je na grobo °pisana problematika poslovanja našega Podjetja in s tem povezane težave pri ^Ugotavljanju zaposlenosti za vse de-'uvce, kakor tudi dejstvo, da kljub teža-vam podjetje še vedno vodijo eni in isti kadri. S tem v zvezi je potrebno poudariti Naslednje: 1. Dopis je anonimen, podpisali ga hišo niti delavci ali v njihovem imenu sindikat podjetja. Skladno s tem in na Podlagi zakonskih določil, ki urejajo poslovanje javnih glasil, menimo, da se tak-Son dopis ne more in ne sme objaviti. 2. Vsebina dopisa skoraj v celoti izkrivlja resnična dejstva, ki se dajo tudi dokazati z ustrezno pisno dokumenta-cijo, zato se tudi čutimo dolžni, da vam v nadaljevanju nekatera od teh tudi pre-Zentiramo. Gorenje GLIN Nazarje se že dlje časa srečuje z večjimi težavami za zagotavljanje minimalne ekonomičnosti poslovanja, torej tiste, ki je na meji med preži-vetjem in tem, da bo gospodarski subjekt hioral prenehati poslovati. Vzroki za to s° predvsem a) objektivni: - moratorij na sečnjo v družbenih Sozdovih in s tem povezane težave 2 oskrbo z osnovno surovino; - popolna izguba trga bivše Jugoslavije, kakor tudi praktično vseh terjatev, ki smo jih imeli na teh trgih; - naglo padanje kupne moči v Sloveniji in skoraj popolna nelikvidnost naših kupcev; - neustrezen tečaj tolarja ob rasti cen ha vhodu in enormno visoke obrestne hiere. b) subjektivni Subjektivni vzroki so predvsem v tem, jia je organiziranost podjetja neustrezna ^n neprilagojena tržnim zahtevam. S tem povezan problem jasne notranje orga- niziranosti in z njo točno definirane odgovornosti za izvajanje nalog. Miselnost ljudi je zaradi dolgoletnega položaja podjetja v prostoru, kjer v veliki meri niso delovale tržne zakonitosti, delovno mesto pa je bilo 100-odstotno zagotovljeno, na izjemno nizki stopnji, kar zadeva odnos do dela, kvaliteto dela. Število izvajalcev je preveliko, produktivnost premajhna, ni jasno definirana strategija razvoja, povezana s tržnimi možnostmi itd. Mnenje zaposlenih, s katerim se je strinjal tudi UO podjetja, je bilo, da kljub težkim argumentom, ki izhajajo iz objektivnih vzrokov, le prevladujejo subjektivni razlogi. To je privedlo tudi do stavke v mesecu juniju in na seji UO dne 24. 6. 1992 tudi do razrešitve glavnega direktorja g. Živka Janeza in še štirih najodgovornejših delavcev v podjetju. Vsem tem delavcem bo skladno z določili individualne pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje šest mesecev po izdaji sklepa. UO je kasneje še dvakrat opravil zamenjavo glavnega direktorja Gorenja GLIN (v dogovoru z delavcema, ki sta to funkcijo sprejela le za prehodno obdobje), v mesecu septembru pa je bil za glavnega direktorja imenovan dr. Jože Korber, ki je bil prej zaposlen v podjetju SK Products Corp. ZDA. Vzporedno s temi aktivnostmi je UO imenoval tudi delovno skupino pod vodstvom dr. Daneta Melavca, ki je pripravila celovit sanacijski program, ki naj bi dal celovite odgovore na poslovanje podjetja v prihodnjem obdobju. Sanacijski program je bil dne 3. 9. 1992 tudi sprejet na seji UO. Sanacijski program je med drugim opredelil tudi bodočo organiziranost podjetja Gorenja GLIN in potrebno število izvajalcev. Iz navedenega izhaja, da naj se podjetje organizira kot holding, s šestimi podjetji hčerami. Od teh ena že posluje kot samostojno podjetje od 1. 5. 1992 dalje. V tej podjetjih naj bi bilo zaposlenih 740 delavcev. Glede na dosedanje število zaposlenih bi tako prenehala potreba po delu 350 delavcem. V mesecu septembru so potekale strokovno zasnovane aktivnosti, ki naj bi negativno poslovanje spremenile v pozitivno, prav tako pa tudi aktivnosti za izbor delavcev, ki naj bi bili zaposleni v novih organizacijskih enotah. Nosilci tega izbora so bili s strani UO postavljeni mandatarji za direktorje novih podjetij hčera, ki pa so morali svoj izbor narediti ob striktnem upoštevanju meril uspešnosti, izobrazbe, delovne dobe in socialnega stanja. V aktivnostih je bil vseskozi aktivno vključen sindikat podjetja, ki je vseskozi imel možnost dajati pripombe, predloge in sugestije. Aktivnosti so bile zaključene v mesecu septembru, zato je skupščina sindikata podjetja na svoji seji dne 30. 9. 1992, po predhodnem soglasju, sprejela sklepe, da se delavcem, ki niso bili izbrani, izda sklep o začasnem prenehanju potrebe po njihovem delu. Po dokončni formalno izpeljani reorganizaciji podjetja in v primeru, da se pogoji gospodarjenja ne bodo spremenili, se bo uvedel tudi postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev. Ob tem je mogoče potrebno poudariti tudi dejstvo, da je UO, kot organ podjetja, ki je sprejel sanacijski program in imenoval direktorja podjetja kakor tudi kandidate za direktorje bodočih podjetij hčera, sestavljen v celoti iz zunanjih članov, med njimi so predvsem priznani gospodarstveniki in strokovnjaki iz mozirske in velenjske občine, eden pa tudi v slovenske merilu. Na koncu želimo poudariti, da je položaj, v katerem smo, težak tako z vidika gospodarskih razmer kot še posebej zaradi povsem človeških stisk. Zato skušamo problem reševati tako po strokovni strani, skladno z nalogami in odgovornostmi, ki jih imamo, hkrati pa skušamo reševati tudi osebne probleme in stiske zaposlenih. Pri tem je nujno, da med seboj sodelujemo. Pisanje anonimnih pisem in izkrivljanje dejstev gotovo ni pot, ki bi nam lahko pri tem pomagala. Lep pozdrav! IO sindikata podjetja Direktor podjetja Prošnja delavcem MTT Maribor ' "" ' ■ . : L ■..... Ker direktorju vašega podjetja Tonetu Taksu in šefu varnostne službe Albertu Žvajkru nisem hotel posredovati imen vaših sodelavcev - podpisnikov pisma, objavljenega v DE, št. 19, 8. maja pod delovnim naslovom »Delavci MTT Maribor«, naslovom »Lačni, ponižani in razža- Msr-"’ie 2d81 v<'dsn'°HTT ^ mcn‘ zasebno tožbo: IVO KUUAJ j« . ,«*!»,* 'omak Taks Tonetu, Zit* Mitp. Krunič Ingcborg. Plaveč Vidi, Berdič Elviri, Jese-nek Francu in Zvajkcr Albinu raznašal nekaj, kar lahko škoduje njihovi časti in dobremu imenu, pri čemer je bilo dejanje storjeno s tiskom, s tem. da je v svojstvu novinarja v rubriki »ravbarkomanda«, ki jo ureja v st. 19 Delavske Enotnosti - časopisa slovenskih delavcev iz Ljubljane dne 8. 5. 1992 objavil članek z naslovom: Delava MTT Maribor - Lačni, ponižani in razžaljeni, vodstvo pa.... ki je bil podpisan le z -Delavke in delavci Tovarne tkanin Melje Maribor« v katerem so bile na račun zasebnih tožilcev navedene sledeče žaljive obdolžitve: - »Sindikat, ki je edini še nd strani delavca, je vkljub svojim nenehnim naporom nemočen - zaradi naše neodgovorne, požrešne in skregane politike, ki je za nameček po zakonu omogočila široka pooblastila direktorjem podjetja. tudi takim, ki dobesedno ROPAJO tovarno, delavce pa mečejo na cesto.-; - -Naš direktor je zdravljeni (ne pa tudi ozdravljen) alkoholik, razsipnei. odtujevalec premoženja (on ne krade), ki so ga s svojimi žulji ustvarili delavci.«; - »Tisti pa, ki do skrajnosti ropajo podjetje. Še naprej ostajajo v njem in zopet pišejo naslednjo črno listo presežkov...« - -Podobne reči počenja tudi vodja varnostne službe, ki Si gradi vikend s pomočjo podrejenih. Za opravljeno delo jim plača tako, da jim piše ure. čeprav jih ni bilo v podjetju, celo več ur, kot jih je možno imeti na mesec. Ure so vse plačane, presežek od možnih pa še izkoriščene v prostih dnevih.« »Nadalje si je naš direktor omislil še super barček v sami poslovni stavbi kjer je ponudba najboljših pijač in. jedi po želji, vse skupaj s pretvezo, da bodo -manjši-stroški za pogostitev poslovnih partnerjev. V resnici se tam dogaja vse kaj drugega kot »samo« pogostitev. Največkrat se »ČAGE« zavlečejo do večernih ur, nadaljujejo pa v hotelu Slavi ja... ; - »In ni denarja za nekaj več kot zajamčene plače. Ni dela za delavce. Del tovarne je vodstvena BANDA dala inajem privatnici - šivilji (ki dela za nas), naše delavke iz šivalnice pa odpustila.« - »Ne dovolite, da se nam legalno krade, kar smo z dolgoletnim delom ustvarili, kajti, ko mi ne bomo mogli in imeli več kaj delati, boste tudi vi lačni,.. Dela je dovolj, le . ' Čeprav je vsakomur v MTT jasno, da je razloge za omenjeno pismo iskati predvsem v nemoralnem'poračunu plač, ki si ga je privoščilo marca letos vodstvo MTT, me Taks in comp. ne tožita zaradi te »neresnične navedbe - (T. Taks, DE, št. 22), temveč stvari, ki so indirektno povezane z bistvom in zaradi katerih se običajno prepirajo branjevke na trgu. Ker pa je tako, prosim vse delavce MTT, še zlasti podpisnike omenjenega pisma, da mi pomagajo dokazati zgornje obtožbe. Dobrodošel bo sleherni dokaz, še zlasti 'v 2. in 4. točki, ki se nanašata na Toneta Taksa Ivo Kuljaj 16. oktobra 1992 Humoreska Častni gardist - Danes se vam pa nekam mudi, smo nagovorili tovariša neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je nanagloma praznil kozarce piva v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte. »Da, danes je poseben dan,« je dejal s poudarkom in spet ruknil pivo. - Kaj pa se je zgodilo? »Nič se še ni zgodilo, ampak se bo. Prišel bo sam presvetli Tudman, predsednik vseh Hrvatov.« - In ga boste šli pozdravit? »Menda, saj je treba nanj narediti dober vtis.« - In zakaj vam je toliko do tega, da bi nanj naredili vtis. Aha, že razumem. Zdaj ko se Drnovšek ni znal pogovoriti s hrvaškim predsednikom vlade in ko so Hrvati slovenskim vikendarjem zasolili davke, je res treba narediti vtis nanj. Ampak zakaj prav vi? Ali imate tudi vi vikend na Hrvaškem? »Ne, ne. Pa saj veste, da sem jaz neposredni proizvajalec. In neposredni proizvajalci nikdar niso zbrali dovolj denarja, da bi si lahko zgradili vikend...« - Dobro, pa zakaj torej greste pozdravit Tudmana? Morda pa želite na ta način podpreti tovariša Kučana v njegovem predvolilnem boju? »Ah, kje pa. Dajte no, dajte.« - Ali pa hočete pomagati svojim sonarodnjakom, ki morajo zdaj plačevati visoke davke za vikende? »Kar naj jih plačajo, kaj pa so bili tako trapasti, da so gradili hiše, namesto da bi kot jaz pili pivo.« - Ampak še enkrat vprašam, zakaj torej greste pozdravljat Tudmana? »Ker me je sram.« - Pa ja ne mislite, da se moramo Slovenci sramovati, ker smo jo v desetdnevni vojni relativno poceni odnesli, kar nam zdaj Hrvatje očitajo? - »Ne, ne. Gre za drugo vrsto sramote. Glejte, ko je Kučan prišel na obisk v Zagreb, ga je tam pričakala častna četa garde v živopisnih uniformah, pa rdeča preproga, pa plehmuzika...« »Saj to bo najbrž tudi pri nas? »Tepih in muzika že, garde pa ne bo.« - Ja in kaj? Boste vi predstavljali nacionalno gardo? »Seveda, še malce piva dotočim, pa bodo videli tam pravega slovenskega gardista. Hitro, oštir, še en pir, se mi že mudi.« Bogo Sajovic Tudmanova diplomacija Dr. Franjo Tudman, predsednik R Hrvaške, je pred obiskom v Sloveniji na veliko razlagal, kako bi se (ne) morali vesti Slovenci. To isto je potem brez kančka diplomatske zadrege razlagal še predsednikoma Kučanu in Drnovšku, pri čemer tema niti po naključju ni ušlo, da je obnašanje Slovencev predvsem njihova domača zadeva, ki tujega državnika na obisku pri nas zanima le toliko, kolikor si to sami želimo. Vsak narod ima takšno oblast, kakršno si zasluži, pri čemer smo imeli Slovenci vsaj malo sreče, Hrvatje pa popolnoma nič. Anžurjeva sanacija Janševa mornarica Janez Janša, slovenski obrambni minister, je kaj hitro sprevidel, da se lahko hrvaški politiki »izvršenega dejstva« v Piranskem zalivu upre samo z mornarico. Za začetek naj bi Hrvatom nagnala strah v kosti podarjena jadrnica Galeb, pri čemer menda velja, da se podarjenemu konju ne sme gledati v zobe. Kajpak predvsem zato, da se ne bi zvedelo, kdo bo dobil posel in kdo provizijo. Ko gre za orožje, se s tem ni hecati. Starmanu pa se kar sama od sebe ponuja nova priložnost za interpelacijo... V Sčernjavičev protest V skupščino je poleg balkanskih prinesel še balkonske navade. MODRO BARVILO SUROVINA ZA SVEČE PLAVALKA BOJADZI PLUTOVIMA # iKDANJI KOŠARKARSKI KLUB IZ SEŽANE OPERA LEA DELIBESA NAJVEČJA ZVEZDA V ORLU FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE) SOCVETJE PRI ŽITU OBROK )DPLAČILA GERMANSKI OREL AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPNOST ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA # ZIMZELENO IGLASTO DREVO POLJSKI LJUDSKI PLES ŠPANSKI LITERAT (ANGEL) TEKOČINA VZILAH .TUJE ŽENSKO IME DANSKI OTOK OŽINA NA MALAKI MRZEL LETNI CAS PRAV TAKO, ENAKO (LATINSKO) DEL ZAHODNIH KARPATOV SVOBODNO POSESTVO V FEVDALIZMU HRVATSKI SKLADATELJ (BLAGOJE) ITALIJANSKI SLIKAR SOLUNSKI KOŠARKARSKI KLUB PRIPADNIK ITALCEV TELOVADEC (TAKASI) ZADNJA ČRKA ABECEDE ČAČKA ZGORNJI DEL TELESA SLOVENSKI DNEVNIK AZIJSKO GRMOVJE Z ROŽNATIMI CVETOVI AMERIŠKA PEVKA W)LDE RIŽEVO ŽGANJE DERIVAT AMONIAKA PRSNI KOS SOL OCETNE KISLINE PRIBITEK PRI MENJAVI DENARJA ZGODOVINSKI KRAJ V ŠVICI FILMSKA NAGRADA ŠVICARSKI KEMIK (PAUL) KITAJSKA UTEŽNA KOROŠKI NARODNI PREPORODITELJ SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) POLOŽAJ TELESA MESTO V SIRIJI LUKSUZNA LADJA MARIBORSKI TEDNIK OLIVER CR0MWELL PISATELJICA ANKER FILOZOF DESCARTES ARABSKI SULTANAT GROBO DOMAČE SUKNO POVRŠINSKA MERA KRČEVINA REŽISER GODINA HUNSKI KRALJ SLONOV ČEKAN SVETIŠČE LJUDOŽEREC MESNI IZDELEK PRIPRAVA ZA PREKINJANJE EL. TOKA JADRANSKI OTOK Nagradna križanka št: 42 Rešeno križanko nam pošljite do 27. oktobra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 42 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 40 SKALA, EVA RAS, TIMOR, ABSINT, ATA, LAK, KOTA, RANGER, PAMIR, MAJDA SEPE, Gl, OLEAT, AVALON, Janša je dober gospodar. Nafto, ki jo je ljudstvo že enkrat plačalo in jo je potem podedoval od JLA, nam še enkrat tako uspešno prodaja, da si mora še sam omisliti mornarico na veter. Šef je to seveda izvedel in mu kanil za simbolični tolar prodati 1.000 mark vreden suri Prehitel ga je Vlado Petričič in Janši za simbolični tolar za deset let odstopil jadrnico Galeb, vredno 1,5 milijona mark. Zato je šef Janši surf kar poklonil, simbolični tolar pa skupaj prispevata za obrambo Trdinovega vrha. Marjan Anžur, slavni sanator novomeške Adrie in zdajšnji direktor mariborske Metalne, je zelo opazno začel sanacijo velikega mariborskega bolnika. Za začetek si je dal nabaviti novega avdija v vrednosti 80.000 DEM, poleg tega pa je v novo firmo poklical še starega šoferja, ki mu je Metalna ob številnih svojih (ne) zaposlenih šoferjih morala zagotoviti še prebivališče. Toda brez skrbi: za človeka, ki je v Novem mestu pustil za seboj za 25 milijonov DEM veliko finančno luknjo, se novi sanacijski podvigi niti niso začeli preveč razkošno. Drago Ščernjavič, šef sindikata državnih nameščencev, je ostro protestiral proti enostranskemu ukrepu Drnovškove vlade, s katerim je ta odpovedala kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Zdaj šele je Drago ugotovil, da je bila Peterletova desnosredinska vlada veliko bolj normalna kot Drnoškova levosredinska koalicija. Prva je podpisala kolektivno pogodbo, druga jo ukinja. In kdo pravi, da so na oblasti spet rdeči? Kuli Horoskop amm ■■ ■ ■■ ■ ■ av aa Tuji kraji m običaji Velika francoska tragedinja Sarah Bernhardt (rojena 22. oktobra 1844) je precej potovala po svetu, saj je bila velika umetnica in so jo povsod radi gledali. S posebnim ponosom je v tujini kot umetnica predstavljala svojo domovino in njeno umetnost. Njeno domoljubje se je pokazalo tudi, ko je zavrnila, da bi za precej masten honorar igrala v Berlinu neposredno po porazu Francije v vojni s Prusijo. Ko so jo po zavrnitvi vprašali, kakšna pa naj bi bila njena zahteva glede višine honorarja, je gladko navedla vsoto, kakršno je Francija po izgubljeni vojni morala kot odškodnino plačati Prusiji. Bila pa je tudi precej čudaška ženska, povsod je namreč potovala s krsto, v kateri je vsako noč spala, njeni sodobniki pa so prisegali, da se je v krsti tudi ljubila. Nekoč na turneji po carski Rusiji pa je naletela na nekega malce drugačnega čudaka. Po prihodu v Moskvo si je Sarah Bernhardt želela potovati tudi v notranjost Rusije. Za to pa je bilo potrebno dovoljenje. Odšla je na policijsko postajo, da bi ga dobila. Uradnik ji je povedal, da mora napisati prošnjo. Posodil ji je papir in črnilo, narekoval ji je tudi vsebino prošnje. Ko je bila prošnja podpisana in zapečatena v kuverti, pa je uradnik rekel Bernhardtovi: »Tako, sedaj pa je treba prošnjo le še dostaviti.« »Komu pa?« je zanimalo Bernhardtovo. Uradnik se je začudil: »Komu? Meni vendar!« Umetnica mu je podala kuverto, uradnik jo je odprl, skrbno prebral vsebino prošnje in odgovoril: »Zelo mi je žal, gospa, vendar vaši prošnji ne morem ugoditi.« V tem tednu so se rodili še angleški graditelj, matematik in astronom Christopher Wren, angleški pesnik Samuel Coleridge, francoski pesnik Alp-honse de Lamartine, nemški dramatik Heinrich von Kleist, italijanski slikar Canaletto, ameriški dramatik Arthur Miller, slovenski pisatelj Ferdo Godina, slovenski pesnik in prevajalec Jože Udovič, francoski utopični socialist Claude Henri de Saint-Simon, ameriški dramatik Eugene 0’Neill in angleško-irski dramatik in lirik Oscar Wilde. Deni KPA, TON, KARENINA, ANA, AKKA, ULICfi, AR, RAN, LAON, RIS, MI, ALEKO, KITA, PIRAN, VIGO:, KMERI, LATINA, ETIKA, RE, AZIATI, AL, LIRE, ONIKANJE, STO, OKI-TITEV, NEKROLOG, VAKAJAMA, ASA, DAMA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 40 1. Marija Valentinčič, Titova 25A, 61000 Ljubljana, 2. Bogdan Urbanc, Njegoševa 7, 61000 Ljubljana, 3. Vinko Koren, Magozd 4, 65222 Kobarid Nagrade bomo poslali po pošti. VREME Piše: Andrej Velkavrh Deževno Topel, veder (16. oktober) Gal suho bo poletje dal, pravi ljudski pregovor. Če verjamemo temu vremenskemu preroku, se nam za drugo poletje ni bati suše, kot je bila letošnja. Oktobrski dež bo, kot kaže, malce popravil slabo »vodno bilanco« letošnjega leta. No, velikega primanjkljaja padavin se v enem mesecu ne da nadomestiti, pa tudi posledic suše ne. Ponavadi se takšnole popravljanje napak za nazaj rado konča z novimi napakami. Rastlinje sedaj ne rabi veliko vode, za jesensko setev pa so premokra tla lahko velika ovira. In povrhu vsega je pred nami še november, ki je tudi eden najbolj mokrih mesecev. Morda pa letos ne bol? Deževno vreme se je s sobote in nedelje raztegnilo še na ponedeljek. Vrhove naših gora je pobelil sneg. Na Kredarici ga je bilo simbolične 4 centimetre. Od severovzhoda je začel .dotekati hladnejši zrak. Dnevne temperature se zato v torek kljub razmeroma sončnemu vremenu niso kaj prida dvignile. Če se ne bi veter sredi tedna spet obrnil v jugozahodnik, bi preživeli nekaj za ta čas kar hladnih dni. Kot je bilo poletje v znamenju anticiklonov in šibkih vetrov, letošnjo jesen kroji vreme jugozahodnik. Zaradi tega je vlage dovolj, počasi že kar preveč. V četrtek se je od severa spustila nad zahodno Evropo nova dolina hladnega zraka. Ta bo, kot kaže, spet nekaj dni vplivala na vreme pri nas. Po krajšem predahu sredi tedna se bo torej nadaljevalo oblačno in deževno vreme. Letos v oktobru res še nismo imeli sončnega konca tedna. In na žalost tudi v ponedeljek še ne bo bistveno boljše vreme.