Razprava podaljšana do jeseni V javno obravnavo je dan osnutek doigoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-1995 — 2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljana. Dokument je nas(a-jal dolgo let z mnogimi razpravami in slrokovnimi nsmeri-tvami bodočega razvoja 1 jubljane in ga bolj poznamo pod delovnim naslovom »Ljubljana 2000«. Že prve razprave o osnutku tega dokumenta pa so poka-zale. da je osnutek še vedno dokaj nedodclan io neuravno-težen ter tako potreben teraeljite vseslranske razprave in dodelave. Zato je predsedstv« MK SZDL predlagalo javno razprsvo podaljšati do 15. oktobra. Prav tako je predlagalc ludi predsedslvo naše občinskc konfercnce socialističnc zveze, ko je osnutek obravnavalo, ter pozvalo krajevnc skupnosti in delovne organizacijc, da tudi v poletnih mese-cih in v septemforo organizirajo razprave ter zberefo čimveč mnenj in pripotnb na osnutek dolgoročnega načrfa razvoja občin in Ljubljan«. (nada|jevanje m 2. stranU (nadaljevanje s 1. strani) • Bistvene značilnosti osnutka Bistvena značilnost osnutka je, naj bi bilo težišče novega prihodnjega raZvoja Ljubljane na povezanem in usklajenem prestrukturiranju gospodarstva v širši regi ji, skladno z začrtano politiko policentrične integracije družbenega razvoja in zmanj-ševanju razlik v pogojih dela, bivanja in splošnega družbenega standarda v širšem prostoru Ljubljane. Izvajanje te politike naj bi zagotavljalo zmernejše naraščanje števila prebivalcev v Ljubljani ter umirjeno in predvsem produktivno zaposlovanje. V ospredje stopa doslej relativno zapostavljeni južni del Ljub-Ijane, kar bi tudi omogocilo učinkovito zaščito najkvalitetnejše kmetijske zemlje in zalog pitne vode. Možnosti za razvoj naj bi imele vse panoge, ki bodo sposobne vključiti v svoje proi-zvodne programe zahtevnejšo tehnologijo in bodo izkoriščale tiste proizvodne zmogljivosti, ki jih je v ljubljanskih občinah na razpolago več kot drugod v Sloveniji in Jugoslaviji (finančno tehnične storitve, trgovina, strojna industrija, električna in ke-mična industrija, predelava lesa, papirja...). Dinamika gospodarske rasti slont na predpostavki, da bomo v obdobju 1986—1990 sanirali sedan ji gospodarski položaj in s tem dosegli vrnitev na dolgoročni razvojni trend, ki pa bo pote-kal na nižji ravni od že doseženega v preteklem obdobju. Socialni razvoj in zadovoljevanje družbenih potreb naj bi potekalo po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ki mora biti zagotovljena za vse občane, ne glede na njihove gmotne mož-nosti. Zadovoljevan je skupnih potreb bomo povečevali v odvi-snosti od razpoložljivih sredstev. Pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti bodo najpo-membnejši vsebina in kakovost dela ter prizadevanja za posto-pen premik na področju standardov in normativov v smeri do-seganja enakih možnosti za živJjenje in delo. Prostorski razvoj občin in mesta bomo usmerjali — zaradi varovanja kmeti jskih zeml jišč, zalog pitne vode in varstva oko-Ija — predvsem v prenovo, revitalizacijo in smotrnejšo upo-rabo obstoječega stavbnega fonda, komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter drugih doslej ustvarjenih razvoj-nih potencialov. Glede na to. da so te možnosti omejene, pred-lagamo. da uporabimo za potrebe gradnje novih industrijskih con, spremljajoče infrastrukture in stanovanj tam, kjer je to iz skupnih družbenoekonomskih vidikov najbolj nujno, tudi ne-katera doslej varovana kmetijska zemljišča. Zato je potrebno med javno razpravo uskladiti imerese in potrebe kmetijstva, urbanizacije in drugih uporabnikov prostora. Računamo, da bo mogoče stanovanjske in prostorske po-trebe za razvoj drugih dejavnosti reševati na ta način do okoli leta 1995. ŠeJe nato bomo moraii mesto seliti na povsenuiove površine — vzdolž prometnih in komunalnih koridorjev v smeri proti Vrhniki in zatem proti Lavrici in Škofljici, po letu 2000 pa tudi v man j vredne skaručenske gozdove v prostoru za Šmarno goro. Zunaj mesta Ljubljana bo zaradi zagotavljanja prostorsko nemotenega razvoja potrebno pospešiti razvoj zla-sti lokalno pomembnejših središč (Medvode. Velike Lašče. Hor jul, Polhov gradec, Ig, Vodice) in še jiekatera druga manjša središča, seveda ob ustreznih možnostih in ukrepih, ki bodo ta razvoj zagotavljali. Pomembna sestavina tega plana so tudi nove zelene površine, parki in prostori za vrtičkarstvo ter nove športne in rekreacijske površine v bližini stanovanjskih obmo-čij in linij javnega potniškega prometa. Novost bo nov sistero javnega potniškega prometa, usposo-bitev primestnih železnic, v mestu zgraditev sodobne cestne že-leznice v povezavi z novo prometno glavo. Pomembnejša no-t vost naj bi bila tudi zgraditev verige petih manjših hidroelek-trarn na Savi med Dolom in Tacnom, gradnja obvozne železni-ške proge v povezavi s transevropsko hitro železnico skozi Ljubljano, gradnja nove toplarne, centralne čistilne naprave in energetsko-industrijske cone v Dolskem, katerih realizacija bo po vsej verjetnosti morala biti prenesena v obdobje po letu 2000 na podlagi podrobnejših analiz in študij, ki jih bomo mo-rali še opraviti. V tem trenutku pa so še vedno odprta nekatera temeljna vpfašanja, ki jih bo potrebno rešiti med javno razpravo, naj omenimo nekatera: 1. glede stopnje konkretnosti dolgoročnega plana bi se mo-rali zediniti, da v dolgoročnem planu opredelimo le politiko in strategijo dolgoročnega razvoja. njegova konkretizacija pa naj ¦ bo predmet srednjeročnih izvedbenih družbenih planov; 2. pojavljajo se še drugi odprti problemi, predvsem tudi zato, ker druge občine I jubljanske rcgije kot tudi osnovni nosil-ci, zadolženi za pripravo dolgoročnih planov, s svojimi doku-menti kasnijo; 3. še vedno je odprta dilema, kako opredeliti realno etap-nost in smotrno zaporedje priprave in izvajanja posameznih faz. dolgoročnega razvoja glede na to, da so nekateri ključni problemi še odprti, še zlasti npr. možnosti spremembe kmetij-skih zemljišč za potrebe gradnje nove indubtrije in stanovanj (spornih 763 tia, 504 na zemljišču I. in II. katagorije), stroškov komunalnega opremljarvja in predvidenih sredstev za vlaganja v razširjeno reprodukcijo; 4. predvsem naj bi javna razprava ocenila utemeljenost kmetijske dejavnosti znotraj obstoječih naselij (npr. Dol, Polje. Zalog): 5. potrebno bo oceniti in ovrednotiti razvojne naloge in cilje na vseh področjih, predvsem možnosti investicijske dejavnosti, glede na predvidena omejena sredstva akumulacije, in vlaganj v razširjeno reprodukcijo, pri čemer so posebej izpostavljene dileme prometa in realnosti uvajanja novih oblik prometnih sredstev; 6. še vedno ostaja odprto vprašanje nskladitve razvoja družbenih dejavnosti z materialnimi možnostmi na področju skupne porabe in družbenih dejavnosti. Ob predvidenem zmanjšanju deleža sredstev za sise družbenih dejavnosti. Ob - predvidenem zmanjšanju deleža sredstev za sise družbenih de-javnosti z 9,8 na 8,5 je potrebno nekatere usmeritve črtati in zmanjšati; kaj bomo zmanjšali in črtali, pa še vedno ni dogo-vorjeno. Bistvene značilnosti osnutka so bile povzete po uvodu, IJ ga je na seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 27. junija podala Nina Jevšnik — predsednica komiteja za družbeao pla-niranje in družbenoekonomski razvoj. S. G.