PRIMORSKI DNEVNIK 'Slinila Plačana v gotovim postale 1 gruppo - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 227 (5311) « OD DANES DO SOBOTE PONOVNA SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV Vlada poostrila kazni za potvorbe živil in okrepila službo sanitarne inšpekcije “J Ka primere potvorbe je obvezna tiralica, nagel sodni postopek, nepogojna zaporna kazen °d 6 mesecev do 5 let in denarna kazen od 100.000 do 20 milijonov lir ter vpis v kazenski list * Senat razpravlja o avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina -17. t. m. zasedanje vodstva PSI ija ! o n« ijetti -ečal' na > ločen Avsti iskaj ja-cf Nei (H io. _ Na današnji seji ministrskega sveta so spreje-tva^ važna zakonska osnutka, ki zadevata borbo proti po-,, arJanju živil in pijač: s prvim so spremenili nekatere do Cke'|]pn .kazenskega zakonika in kazenskega postopka v zvezi s rge teHParijami v proizvodnji in prodaji živil in pijač, drugi pa peva spremembe zakonov o sanitarni zaščiti prebivalstva. _ vi ukrep zadeva čl. 444, 5 15 in 516 kazenskega zakonika n Se njihove določbe razširjajo tudi na proizvajalce potvor-i blaga. Za prodajo zdrav- ““rim~takih prelorSkov je obvezna tiralica (mož gre takoj v zapor), izrečena kazen ne more biti pogojna in jo je treba vpisati v kazenski list. Hkrati je za take prekrške obvezen nagel sodni postopek. Z drugim ukrepom pa so revidirali in izpopolnili določbe o higienskih predpisih glede živil jn pijač. Poenostavili in pospešili so postopek tehnične ugotovitve potvorbe živil; ustrezno so poostrili kazni za prekrške, ki jih predvideva že zakon št. 283 od aprila 1962; izpopolnili so osebje sanitarne inšpekcije, da bi omogočili stalno kontrolo pri podjetjih, ki proizvajajo živila; v ta namen se Andric pri Titu BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes Nobelovega nagrajenca književnika Iva Andriča in njegovo soprogo. Med sprejemom mu je predsednik republike osebno izročil Red republike z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval za njegove posebne zasluge v dolgoletnem delu na področju književne, kulturne in javne dejavnosti ter mu ob 70-letnici zaželel zdravja in mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Predsednik Tito se je zadržal s književnikom Andričem in njegovo soprogo v daljšem prisrčnem razgovoru. Iz Sarajeva poročajo, da je sarajevska univerza na današnji seji izvolila književnika Andriča za prvega častnega doktorja sarajevske univerze. škodljivih živil (čl. 444) se iška p^n zviša od najmanj 6 me-e do štirih let zapora, '° »Ani 2 denarno kaznijo od ustVv^anJ 150.000 do 15 mili j o-?rv°L ‘lr; kazen za sleparije v pro-dws*Jl a'nem procesu (čl. 515) se zvi-5, l4gjv°^ najmanj šest mesecev do jp- treh let zapora, hkrati z jsoč a° *caz,nijo od najmanj 100 ...iiifa - 9° 10 milijonov lir; kazen lihi? .vodnjo in prodajo neprist-|d ‘'vil ali takih, ki niso v skla-il6)Z ikonskimi predpisi (čl. ta h Pa se zviSa od najmanj ene-z d?0 na)več 5 let zapora, hkrati i00fJiarn° kaznijo od najmanj g-j [ ' v® do 20 milijonov lir. C pri uradih pokrajinskih zdravnikov ustanavlja korjnis sanitarnih inšpektorjev s pravico dostopa v podjetja; v primeru začasnega zaprtja podjetja, morejo pokrajinski zdravniki in živinozdravniki dovoliti, da se proizvodnja nadaljuje pod nadzorstvom posebnega komisarja, ki bo moral skrbeti, da bo proizvodnja v skladu s predpisi sanitarnih zakonov. Zakonski osnutek predvideva hkrati, da se vlada pooblašča, da ao konca le tošr.jega leta izda potrebne norme za poenotenje vseh centralnih in perifernih služb za higiensko nadzorstvo in kontrolo nad živili in pijačami. V senatu se je začela splošna razprava o zakonskem osnutku, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo—Julijsko krajino. Najprej je misovski senator Nencioni zatrjeval, da je ta zakonski osnutek protiustaven; podobne argumente sta razvijala tudi misovska senatorja Turchi in Ferretti. Njihove ugovore je senat zavrnil. Poročevalec večine Pagni (KD) se je izrekel za odobritev zakonskega osnutka, ki predvideva Trst za glavno mesto dežeie; v Pordenonu bi bil konzorcij občin, v Vidmu bi bili nekateri deželni uradi. V senatu so dane? razdelili senatorjem popravke k zakonskemu osnutku o avtonomni deželi Fur. laniji-Julijski krajini; 84 so jih predložili misovci, osem pa demo-kristjanski senator Tessitori, ki je doma iz Vidma; Tessitori je hkrati predložil resolucijo, v kateri se poteguje za to, da bi u-stanovili novo pokrajino Pordenone. V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in odobrili s tajnim glasovanjem proračun o-brambnega ministrstva (208 glasov za, 128 proti, 33 vzdržanih) ter proračun ministrstva za zunanjo trgovino (212 za, 124 proti, 33 vzdržanih). Jutri se ponovno začne tridnevna vsedržavna stavka kovinarjev; to je že peti teden, da kovinarji f Jemen v vojnem stanju s Saudovo Arabijo Krvavi boji na severni jemenski meji ge, 3 ) k»» iiojerf ipe!!u noV» 0 % p?ep* 10. — Agencija «MEN» je nocoj javila, da jemen- ibijo da meni- da Je Jemen v vojnem stanju s Saudovo A- evts*1J® sporočil podpredsednik epiWj L. ®nske vlado Al Ttniriani Dn- Popoln poraz kontrarevolucionarnih sil, ki so vdrle čez mejo z ozemlja Saudove Arabije - Opozorilo moskovske «Pravde» o, . —e vlade Al Baidani. Do-in da so Saudove oblasti nsvoi'« sv°je Čete na jemen- »Si b *eji. zaradi tega je Jemen-cdssl! . vlada sprejela vse obramb-5Sete ' 9 Ukrepe, ki so bili potrebni. ,tfisW Predsednik jemenske vlade drt O % DANES enotf emJ I Joviča dneva je bila včeraj lisoi* hpl egiptovske tiskovne agencije ' da se nova jemenska vla-ne %!« antatra v vojnem stanju s , bilo a d°vo Arabijo. Vest je prispe-nnls Jul,*6*0 pozno ponoči brez sleher-a bi zhi P°orobnosti. Vendar pa se *Pii da je začetek vojne med državama posledica po-ili ,?Sa vmešavanja zahodnih ' ? _ _S___Al Hn.,Alimin. par državama posledica po-iitCii , fga vmešavanja zahodnih ul* ttaoo nočejo priznati revolucio-Ionska l® vlade v Jemenu, ter da gre enih Jemenski*8’ ki, j® na*Perjen pr°U la bi n®nski neodvisnosti. k«, 'jpga novica je prišla iz Pari-sta s1 lofn„ ncoska vlada je včeraj do-Cr vV0Htve “ W- in 25. novem-nrra Gub ipdltelj socialistične stranke a«* je obtožil de Ganila, ačib' ^ jfJuje volivce z grožnjo, da d iuti’ livci*apUstil oblast, če bodo vo-J t*r . "a referendumu rekli «ne» tev „ . Pomeni taka grožnja kršili Usu“stave. Za predlog o reformi i je dejal, da vsebuje ne- ti Vojndiktature in državljanske V*'*" ima ( plet? .k»*e, da se nekaj novega fl lem | '"dl okrog Berlina. Med-f govori 0 krožijo v Hashingtonu j ljajoCe- da zahodne sile razmiš-V' z*(L 0 možnosti «tesnejše pove-zanodnim Berlinom in k 0 h« J?0 Nemčijo#, je v Londo-9 PoJPjJgtavnik Foreign Officea ^ahoriRa Berlina napravili deželo Al Salal je potrdil, da so bili danes na severni meji Jemena krvavi boji proti kontrarevolucionarnim silam, ki so prišle iz Saudove Arabije. Boji so se končali z zmago republikanskih sil, ki so prizadejale hude izgube nasprotniku ter ga prisilile na umik. V Kairu se Je sestal pod Naser-jev Im v odst vam predsedniški svet, da prouči položaj v Jemenu. Kairski radio je javil, da so govorili o jordansko-saudskem napadu na Jemen im grožnji reakcionarnih sil v Adenu za republikanski režim. Radio je dodal, da so sklenila, da bo ZAR z vsemi svojimi silami podprla Jemen, Agencija Srednji vzhod javlja iz Sane, da je jemenski svet revolucije sklenil ukiniti delo za iskanje petroleja, ki so ga začele v Jemenu amerišfke družbe. To je sklenil, ker ameriška vlada ni še priznala novega režima v Jemenu. Danes je jemenska vlada zaplenila vse kraljeve palače v Sani, Taezu in Hodeidi. Nekatere od teh palač bodo odslej služile za namestitev izvedencev in tehnikov. V drugih palačah bodo vladni uradi, v nekaterih pa bodo stanovanja za družine, ki nimajo stanovanj. Predsednik jemenske vlade je danes zanikal trditve, ki jih širijo zahodne agencije, češ da je mesto Sada v Severnem Jemenu padlo v roke pristašev imama Ha- da «angleška vlada na-da bi iz za- sPrnt,-’ da «angl< j.* šg B^r„_...................... olt' Sesi?dne Nemčije, kajti Berlin ni i v I’hliK*Vn* del nemške zvezne repu-ino Mat Istočasno je Kenncdy po- ca e enauer.iu novo Plsmo’ ka’ le 'lat , vsebina še ni znana. Ven-i J k*. v zvoti s tem poudarja, j hi * bonska vlada zahtevala, da i je in 1 ________,___ •1 OS k,korala sodelovati pri nadzor-e ou” hen, Jedrskega orožja v tohi, bloku ter da so v V zahod' ji,, -"'»u itr ua so v Washing-iln neaadoviiljni, ker se bonska -.rinW) *ati *aradi tega ni hotela obve-3 inrii htisa t*a ho ilala večje finančne „ ji? v°js^vke M oboroževanje svoje ' .jhdiji pa je kar precej pre-' ■ i je de- Amigoni ko ^ in rani^hiokna. ja vnosi vest, da je de-kot lrstJanski senator Amiu sam« hbiF,ni0levaLee„,!®čj,71„v,, JB S> ?aITl,j triflls''i> za nacionalizacijo eiek-k0 if "lini Induamje predložil spre-maJtbu, jevalne predloge k zakonske-tere *h0J?,Snutku, ki ga je poslanska U. ;!?a že odobrila. Ce bo da- ikrog'*BteiBi,eKOv predlog v komisiji bitibo osnutek monil vr- povzročile vdor čet Saudove Arabije in Jordanije v Jemen. Položaj na tem delu Srednjega vzhoda jc vedno bolj zaskrbljujoč. S tem da skušajo streti revolucionarno gibanje, uporabljajo imperialistične sile v Jemunu iste metode, ki so jih že preizkušale v Iranu, Gvatemali, Kongu in ki so dobro znane javnosti: pridobitev zase s prevaro nekatera jemenska plemena, razdeliti deželo, uničiti njegovo ozemeljsko celovitost*. ' sana. Izjavil je, da je vse jemensko ozemlje pod nadzorstvom jemenske vojske in da je namen laži, ki jih širijo reakcionarne a-gencije, demoralizirati jemensko ljudstvo, ki v celoti podpira revolucijo. Kakor že včeraj javljeno, je iraška vlada priznala jemensko republiko. To je osebno sporočil predsednik vlade general Kasem, ki je izjavil med drugim: «Naj bodo metode voditeljev novega režima kakršne koli, nima noben zunanji element pravice vmešavati se v notranje zadeve Jemena. Irak se bo uprl vsakemu imperialističnemu poizkusu, naperjenemu proti jemenski neodvisnosti*. Kakor poroča agencija Srednji vzhod, je dal kralj Saud brez procesa ustreliti štiri letalce, ker jih je osumil, da nameravajo s svojimi letali zbežati v Kairo. Moskovska »Pravda* objavlja poseben članek v zvezi s položajem v Jemenu. Med drugim pravi, da spletke imperialistov v Jemenu hudo ogrožajo mir in varnost na tamkajšnjem področju in na svetu sploh. List dodaja, da so nujno potrebni odločni ukrepi, da se zajezi napad proti mladi jemenski republiki. Zatem pravi list, da je revolucija v Jemenu notranja zadeva jemenskega ljudstva, ter obtožuje Zahod, da tega ne upošteva, da trmasto noče priznati nove republike in da hoče vojaško nastopiti proti njej. List nadaljuje: »Vodilni krogi Velike Britanije, ZDA in drugih zahodnih držav pripravljajo oboroženo intervenci- radi razgovora o jo kontrarevolucionarjev in so že kretnih vprašanjih. stavkajo tri dni v tednu. V tem tednu bodo kovinarji nekje stavkali po štiri ure na dan ves teden, medtem ko bodo v nekaterih pokrajinah stavkali dve uri dopoldne in dve uri popoldne; t nekaterih pokrajinah pa bodo stavkali vsaki drugi dan. Jutri bodo stavKali tudi nameščenci pokrajinskih kmečkih vzajemnih blagajn; jutri zjutraj pa se zaključi 48-urna stavka nameščencev v bolnišnicah. Današnji seji vodstva PSI je prvič po nesreči predsedoval Nen-ni, Ki je obširno poročal o vprašanju kongresa in o perspektivah, s katerimi bo PSI zaključil to prvo razdobje politike levega centra in o nadaljnjih razdobjih, z njihovimi problemi in obveznostmi. Sklenili so, da se bo centralni odbor stranke sestal 17,. 18. in 19. t. m. in da bo sprejel dokončne odločitve o sedanjih političnih vprašanjih, predvsem pa o tako imenovanih »jamstvih*, ki bi jih PSI moral dati glede svojega zadržanja v bodočih deželnih svetih. Moro ima namen sklicati glavni odbor KD po »uradnem* odgovoru centralnega odbora PSI. Kaj bo sklenil glavni odbor KD v primeru, da bodo smatrali odgovor PSI za nezadovoljiv? Agencija ARI, za katero smatrajo, da je zelo blizu »dorotejskim krogom*, zatrjuje, da bi se v takem primeru ustavila vsa zakonodajna dejavnost in da bi ukrepi o deželni ureditvi in o reformah v kmetijstvu prišli na vrsto šele po splošnih volitvah prihodnjega leta. S tem v zvezi se omenja tudi izjava demokristjanskega poslanca Del Boja, ki zatrjuje, da bi KD morala takoj preklicati zavezništvo levega centra, ker so socialisti baje dokazali svojo »neobčutljivost* glede demokracije. Gospodarski razgovori Todorovic-Živkov BEOGRAD, 10. — Namestnik predsednika ministrskega sveta Bolgarije 2ivko Živkov, vodja bolgarske delegacije' na razgovorih za razširitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, se je vrnil danes iz Zagreba v Beograd. Pričakuje se, da se bodo razgovori, ki so jih medtem nadaljevali strokovnjaki obeh delegacij, končali jutri s podpisom ustreznega dokumenta o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Danes popoldne sta se v zvezi s temi razgovori sestala voditelja obeh delegacij Živkov in Mijalko Todorovič. LJUBLJANA, 10. — Predsednik komisije za verska vprašanja Slovenije Boris Kocjančič je sprejel danes apostolskega administratorja v Novi Gorici dr. Mihaela To-roša, ki je zaprosil za sprejem zaradi razgovora o nekaterih kon- iiiiilliiiiliiliiiiiiiii*ll*,iiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*|i,liwiniini iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin,m,iHiiiiiMiiiiiiii,m,mn Danes se v Rimu začne vesoljni cerkveni zbor Navzoči bodo tudi opazovala nekaterih nekatoliških cerkva Carigrajski pravoslavni patriarhat je odklonil udeležbo ■ Komentarji tiska ■ Mindsientyju ponujen odhod iz Madžarske? toih* JPesiansko z.nornico. m i>“ 6 „til da bo KD s tem prekr- zaD sPo,-»neSa izmed osnovnih delov j ta ’a2uma med strankami leve-na v lastila. V isti okvir manevrov nh " t\ijjrrotnikov levega centra spada a to N,n„ vžerajšnji spreminjevalni tr>' "Usi, furlanskega demokrist-. .9 I *C''<;a senatorja Tessitorija za tn‘ osnutek o ustanoviti! KFurlunije-Julijske krajine. 1 jsKO J **ašnf?c110 moramo omeniti še darili A*1!!, 'i* a®četck koncila v Vatika- »*** m"'*. -____________ - ______ pa S* tlaS|i? katereva piše socialistično B »iriijj ’ da «)*-• važno, da v veliki f„Ai Iliadi.,klanske misli znova pre-® Prv°tna nit, ki govori o biln?lVu in enakosti ljudi ter o Ul P n no* »m »Ir* la. .. -m rt ... t1. ho* H-n,ed narodi® in da je «važ-r® hll*' kinr 80iltle med ljudmi ureju-LjU »i s«lt?rrni b°J mnenj, medseboj-ipr»v : kor t,?.i. vanJe, svoboda vesti ka-'Udi svoboda veroizpovedi«, RIM, 10. — Jutri ob 8.30 se bo v Vatikanu začela svečanost za začetek ekumenskega zbora. Svečanost se bo začela s procesijo po Trgu sv. Petra in se bo nato nadaljevala v cerkvi sv. Petra ob navzočnosti 10.000 ljudi, od katerih 2500 povabljencev. Predvidevajo, da ne bodo navzoči vsi člani zbora, ki jih je 2790. Nekateri bodo odsotni zaradi bolezni ali drugih razlogov, zastopali Pa jih bodo njihovi pooblaščenci, ki pa bodo lahko navzoči samo na javnih sejah in ne bodo imeli pravice glasovanja. Svečanosti v cerkvi sv. Petra bo prisostvoval tudi predsednik republike' Segni. Italijansko delegacijo pa sestavljajo predsednik vlade Fanfani, zunanji minister Piccioni in italijanski poslanik v Vatikanu Migone. Predsednik republike Segni in predsednik vlade Fanfani sta poslala ravnatelju lista «Osservato-re Romano« vsak svojo poslanico, ki ju omenjeni list objavlja. Računajo, da se bo jutrišnja svečanost zaključila okoli 12. ure. Ob zaključku bo glavni tajnik koncila msgr. Felici sporočil, če bo prva delovna seja v soboto. Jutri zvečer bo na Trgu sv. Petra baklada. Delti koncila 'bodo prisostvovali tudi opazovalci nekatoliških cerkva. V poučenih krogih pravijo kev odločila poslati dva opazovalca, ki se baje že pripravljata na odhod v Italijo. Toda do sedaj niso iz Moskve dobili še nobenega uradnega sporočila. V poučenih krogih pravijo, da je posredovanje tajnika msgr. Willebrandsa v Moskvi imelo pozitiven uspeh in da so zatem poslali uradno vabi-1°. Carigrajska pravoslavni patriar-hat pa je negativno odgovoril na vabilo. Negativen odgovor je danes sporočil nadškof Emilianos kardinalu Bei, ki je predsednik tajništva za združitev kristjanov. Zvečer je nadškof Emilianos odpotoval iz Rima. Po mnenju nekaterih opazovalcev bo odklonitvi carigrajskega patriarhata, da pošlje svojega predstavnika na konci! kot opazovalca, verjetno sledila tudi odklonitev grške pravoslavne cerkve. Italijanski tisk posveča mnogo pozornosti temu koncilu. Glasilo PSI posveča v svoji jutrišnji Številki uvodnik temu dogodku. Med drugim pravi, da je «veter novih časov podrl mnoga stara ravnotežja, temeljito spremenil družbo, odprl pot novim narodom. Socializem je ' postal bistvena komponenta modernih časov. Toliko starih krivic se zdi nedopustnih vedno večjim množicam ' ljudi«. Clankar pravi zatem, da se po- da se je ruska pravoslavna cer- stavlja koncil spričo problemov Kennedyjevo pismo Adenauerju BONN, 10. — V Bonnu so uradno- potrdili, da je Adenauer dobil novo pismo predsednika Kennedy-ja. Glede vsebine pisma so sporočili samo, da se »nanaša na povečanje finančnega prispevka nemške zvezne republike za zahodno obrambo*. Kakor je znano, je washington-ska vlada v zadnjih mesecih večkrat izrazila nezadovoljstvo, ker se bonnska vlada ni hotela obvezati, da bo dala večje finančne prispevke za oboroževanje svoje vojske. Pri tem je bonnska vlada zahtevala, da bi morala sodelovati pri nadzorstvu jedrskega orožja v zahodnem bloku. Nedavno je ameriška vlada glede tega sporočila svoje stališče, zlasti pa med obiskom podkanclerja Erharda v Washingtonu in obiskom ameriškega podtajnika Bundyja v Bonnu. Po teh obiskih so v krogih blizu vlade izjavili samo, da so bili »razgovori zelo resni, toda zaključili so se z uspehom*. Državni tajnik za informacije Von Hase ni hotel danes nič povedati o vsebini Kennedyjevega pisma in o oboroževanju na splošno Skliceval se je na včerajšnje Adenauerjeve izjave, da »mora vsak član NATO prispevati k povečanju sil atlantske skupnosti* in da »del proračuna, ki je posvečen vojski, bo močno zvišan tudi prihodne leto*. Vsekakor bo Adenauer v prihodnjih dneh odgovoril Kennedyju. Kakor piše hamburški list »Die Welt», je Kennedy baje zahteval, naj se vojaški izdatki zvišajo na 18.3 milijarde mark. List pripominja, da proračun za prihodnje leto določa v ta namen 18.4 milijarde, toda vsebuje tudi izdatke za civilno obrambo in za vzdrževanje zahodnih sil v Nemčiji. Za zahadnonemško vojsko je baje do-ločenih 17 milijard mark. Kongres konservativcev v Angliji LONDON, 10. — Danes se je začelo delo kongresa konservativne stranke, ki bo trajalo do sobote. Navzočih je 4500 delegatov in 39 članov vlade. Večina delegatov je odobrila resolucijo o gospodarski politiki, ki je bila predložena v imenu vlade. Resolucija pravi, da politika mezd in dohodkov, ki jo je določila vlada, predstavlja branik proti inflaciji in bistveni pogoj za gospodarski razvoj dežele. Gospodarsko politiko vlade je podprl sedanji finančni ministei Maudling, ki je omenil nevarnost inflacije in je dejal, da je za pobijanje te nevarnosti vlada sprejela tudi nepriljubljene ukrepe Zagovarjal je ukrepe, ki jih je bil sprejel njegov prednik Sel-wyn Lloyd v obrambo šterlinga in za izboljšanje plačilne bilance. Maudling je dodal, da vlada ne sme biti samo zaskrbljena zaradi nevarnosti inflacije, temveč mora delovati za politiko gospodarskega razmaha, pripomnil je, da v britanski politiki ne sme biti več mesta za «umetno omejevanje proizvodnje ali za popolno izkoriščanje človeških in industrijskih zmogljivosti#. Selwyn Lloya pa je v svojem govoru zagovarjal svojo politiko blokade mezd. Nekateri govorniki so kritizirali gospodarsko politiko vlade. Na kongresu so razdelili delegatom brošuro, v kateri se trdi, da se bodo davki znižali, če bo Velika Britanija vstopila v skup-tržišlče. Brošura TRST, četrtek 11. oktobra 1962 V Ljubljani je umrl dr. inž. Milan Vidmar LJUBLJANA, 10. — Sinoči je umrl v Ljubljani v 77. letu starosti član Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti, svetovno znani elektrotehniški teoretik, eden od znanih šahovskih mojstrov in teoretikov, akademik prof. dr. inž. Milan Vidmar. Pokojni Vidmar je več let vodil elektrotehnični inštitut SAZU. Ob njegovi smrti je predsednik republike maršal Tito poslal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sožalno brzojavko. (Daljši članek o življenju in delu pokojnega slovenskega učenjaka objavljamo na 2. strani.) iiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHMiiiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiiniiil Volitve v Franciji 18. in 25. novembra Voditelji opozicije obtožujejo de Gaulla, da krši ustavo modernega sveta na nove temelje in da «obstaja napor za razumevanje, tako da se namesto starih razlogov delitve krepijo razlogi združevanja#. Pri tem član-kar poudarja, da to ne pomeni, da se hoče vskladiti to, kar se ne da vskladiti glede idej in vere. «Toda mi, nadaljuje članek’ menimo, da je važno, da v veliki struji krščanske misli znova prevladuje prvotna nit, ki govori o bratstvu in enakosti ljudi ter o miru med narodi. Važno je, da sožitje ljudi urejuje kulturno kresanje misli, medsebojno spoštovanje svobodo vesti, kakor tudi svobodo veroizpovedi. Važno je, da ima vsakdo toliko zaups-nja v svojo vero, da ne misli, da mora zaupati njeno obrambo za-tiralnim aparatom, obsodbam ali izobčanjem, temveč mirnemu razvoju ob rasti človeške kulture # Tudi Saragat objavlja v glasilu PSDl «Giustizia» članek, posvečen koncilu. «New York Post# piše, da Je v krogih Združenih narodov dobil informacije, da bi bila madžarska vlada pripravljena dovoliti kardinalu Mindszentyj'U odhod « Madžarske, če bi se za to odločil. Kakor je znano, je kardinal Mind-szenty med uporom leta 1956 na Madžarskem zbežal iz zapora in se je zatekel novembra istega J6* ta v ameriško poslaništvo, kJer je še sedaj. Ameriška letala nad Kubo PARIZ, 10. — Francoska vlada je danes določila volitve na 18. in 25. novembra. Kakor je znano, je go-listična stranka prvotno vztrajala, naj bi volitve bile istočasno z referendumom 28. oktobra. Ista stranka pritiska sedaj na de Gaulla, naj bi osebno posegel v volilno kampanjo Domnevajo, da bo de Gaulle govoril trikrat v okviru kampanje za referendum. Kar se tiče funkcij vlade, je minister za informacije Fouchet po današnji seji izjavil, da funkcije te vlade, po nezaupnici, ki jo je dobila v skupščini, niso omejene samo na opravljanje tekočih poslov. Dodal je, da bo vlada ostala na oblasti do prvih dni decembra in da «bi bilo nemogoče, da bi Francija ostala za relativno dolgo dobo z vlado, katere oblast bi se o-mejila samo na opravljanje tekočih poslov#. Danes je bila napovedana tiskovna konferenca voditeljev opozicijskih strank, ki so glasovale za resolucijo proti vladi. Voditelji socialistične stranke Guy Mollet je obtožil de Gaulla, da izsiljuje volivce z grožnjo, du bo zapustil oblast, če bodo volivci na referendumu rekli «ne». Mollet je dodal, da bi ta grožnja, če bi jo de Gaulle iz- vedel, pomenila novo kršitev ustave. Dalje je Mollet izjavil, da je namen de Gaullovih načrtov, zagotoviti državnemu poglavarju absolutno oblast. »Predlog za reformo u-stave, je pripomnil, vsebuje nevarnost diktature in državljanske vojne, medtem ko opozicijske stranke branijo demokracijo in državljanski mir.» Bivši ministrski predsednik Paul Reynaud je kritiziral dejstvo, da vlada uporablja predvsem za svojo propagando radio in televizijo v tem razdobju pred referendumom in volitvami. Tajnik MRP Simonnet pa je izjavil: «Rekli bomo «ne» brez nadzorstva, ker hočemo braniti republiko, demokracijo in svobodo.# Po njegovem mnenju pomeni de Gaul-lov načrt, da bi morali Francozi izročiti vsakih sedem let državo v roke enemu samemu človeku. Bivši radikalni minister Maurice Faure Je dejal, da Pompidoujeva vlada, ki jo je zbornica zrušila, nima pravice uporabljati oblasti, ki ji več ne priuče. Bivši minister Claudius pa je očital de Gaullu, da hoče razdeliti Francoze, v trenutku ko Je OAS še vedno nevarna. no tržišče. Brošura zagovarja sklep vlade za vstop v to tržišče. •i..ni..ini»i>mHiui»uu....Himi»uiiH«iiiimHiuiimHni«iHiiiimu.iniiiiniiMiHi.iiiiilMiiiuii«HlmniwiH»NiHHaiiM> Anglija nasprotuje predlogu za „deželo“ v zahodnem Berlinu Laburistični poslanec Crossmann meni, da je Bonn poluradno in praktično že priznal vzhodnonemško vlado - Možnost sestanka med Kennedyjem in Hruščovom WASHINGTON, 10. — V krogih blizu predsednika Kennedyja izjavljajo, da bi bil Kennedy pripravljen sestati se s Hruščovom, če bo ta prišel na zasedanje skupščine OZN v New York. Kennedy in večina njegovih svetovalcev so prepričani, da bo Hruščov prišel v New York prihodnji mesec. Pri tem trdijo, da se bo ta obisk za- čel «v času nove krize v Berlinu#. Kennedyjev brat' Robert, pravosodni minister, je včeraj izjavil, da «je zelo verjetno, da bomo imeli v prihodnjih tednih opravka s hudo krizo v Berlinu#. V zvezi s prvim sestankom med Kennedyjem in Hruščovom, ki je bil lansko leto na Dunaju, trdijo, da Kennedy ni bil zadovoljen z HAVANA, 10. — Kubanski minister za oborožene sile je sporočil, da je včeraj zjutraj neko ameriško letalo spustilo devet raket v bližini vasi Mattaoajo v Vzhodni pokrajini. Poročilu ministrstva pravi, da ni bilo žrtev, in poudarja, da gre že za 130. primer kršitve kubanskega zračnega prostora od 1. julija dalje. Odloženo zborovanje proti Francu RIM, 10. — Mladinske organiza ctje, ki so organizirale za jutri zborovanje proti Francovemu režimu, so na poziv kvesture sklenile odložiti zborovanje za nekaj dni. Glavni tajnik italijanskega sveta evropskega gibanja je poslal španskemu poslaniku v Rimu brzojavko, v kateri je rečeno, da evropsko gibanje »pred začetkom ekumenskega sveta želi dejanje pomilostitve za mlade obsojence, kar naj bi bil uvod v čimprejšnjo vzpostavitev temeljnih političnih svobo-ščin za plemenito špansko ljud stvo». Adenauer govori v Bundestagu ZDA napovedale za nedeljo novo jedrsko eksplozijo v veliki višini VVASHINGTON, 10. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da namerava 14. oktobra izvršiti jedrski poizkus v veliki višini nad otokom Johnston na Tihem oceanu. Bomba bo šibkejša od megatone (manj kakor milijon ton trinitritoluola). Eksplozija bo nastala v višini več «desetin kilometrov# in niso javili, ali bodo bombo izstrelili z raketo. Kakor je znano, so 9. julija napravili podoben poizkus z raseto «Thor» in bomba je eksplodirala v višini več sto kilometrov. Sporočilo komisije za atomsko energijo dodaja, da bodo poizkus izvršili v noči od 14. na 15. oktobra, in sicer med 21.30 in 2.30 po havajskem času. V primeru odložitve iz tehnični! ali metereoloških razlogov bodo datum novega poizkusa javili pozneje. To bo že 30. jedrska eksplozija v sedanji vrsti ameriških poizkusov in druga v veliki višini. V New Yorku pa je glavni odbor skupščine OZN, v katerem so predstavniki vseh 109 držav članic, za- čeli razpravo o jedrskih poizkusih. Ameriški delegat Stevenson je po novil, da so ZDA pripravljene podpisati pogodbo za prepoved vseh jedrskih poizkusov pod mednarodnim nadzorstvom ali pa ustaviti poizkuse razen podzemeljskih brez inšpekcij. ZDA pa zavračajo prostovoljni moratorij glede teh poizkusov. Stevenson je dodal, da bi zaključek sedanje vrste sovjetskih in ameriških poizkusov lahko omogočil sporazum, ki bi nadaljnje poizkuse prepovedal. Sovjetski delegat Zorin je dejal, da «če bi bilo odvisno samo od SZ, ne bi svet nikoli videl jedrskih poizkusov#. Zavrnil je trditve Stevensona, da ni moč ugotavljati jedrskih poizkusov na razdaljo, ter je ponovil predlog naj se podpiše sporazum, s kate rim bi s j, januarjem ustavili vse jedrske poizkuse v atmosferi, pod morjem in v vesolju, ter naj bi nadaljevali pogajanja za raztegnitev tega sporazuma na podzemeljske poizkuse. Hkrati bi prostovoljno prekinili te poizkuse med pogajanji. Na koncu je Zorin podprl spomenico osmih držav v Ženevi, njim. Dalje pravijo, da je Ken-nedy tedaj preveč zaupal vase ter da je bil zelo truden. Vendar pa je ta razgovor prinesel vsaj sporazum o Laosu. Ameriški senat je danes odobril resolucijo, ki jo je že odobrila predstavniška zbornica, in s katero kongres podpira vse ukrepe Kennedyja, in tudi uporabo sile, «za ohranitev zavezniških pravic v Berlinu. V okviru politične in propagandne kampanje okrog Berlina krožijo v Washingtonu zadnje dni govorice, da zahodne sile razmišljajo o možnosti »tesnejše povezave med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo#. Obisk zahodnoberlinskega župana Brandta pretekli petek pri Kennedyju je sprožil tudi diskusijo o izvedbi referenduma, s katerim naj bi se prebivalci zahodnega Berlina izjasnili tudi glede značaja sodelovanja z Zahodno Nemčijo. Brandt, ki je zapustil Washing-ton z izjavo, da je Kennedy privolil v referendum, je znani zagovornik ideje, da bi naj zahodne sile »prevzele iniciativo# v Berlinu. Ena od takih »iniciativ# bi bila grožnja, da bodo zahodni Berlin priključili k Zahodni Nemčiji. Kot piše «New York Herald Tribune#, so nekateri visoki funk. cionarji že poslali Kennedyju predloge glede tega načrta. Po tem načrtu naj bi zahodni Berlin proglasili za »pokrajino Zahodne Nemčije#, kar bi V. Britaniji* Franciji in ZDA omogočilo, da svoje garnizije v zahodnem Berlinu okrepijo z enotami nove in moderno opremljene zahodnonem-ške armade#. Ker je prisotnost enot vzhodnonemške vojske Y vzhodnem Berlinu v nasprotju s četvernim sporazumom, bi torej zahodne sile prav tako lahko poklicale enote Zahodne Nemčije v zahodni del mesta — tako se glasi obrazložitev teh predlogov. V Londonu je predstavnik Eo-reign Officea poudaril, da angleška vlada nasprotuje predlogu, da bi iz zahodnega Berlina napravili deželo Zahodne Nemčije. »Naše stališče glede tega ni spremenjeno, Berlin ni sestavni del nem. ške zvezne republike,# je dodal predstavnik. Laburistični poslanec Richard Crossmann ie na tiskovni konferenci v Kielu v Zahodni Nemčiji izjavil, da bi morala zahodnonem-ška vlada uradno priznati vzhodnonemško vlado. Dodal je. da je bonska vlada že «poluradno in praktično# priznala pankowsko vlado. V zameno naj bi bonska vlada dobila jamstvo glede statusa v Berlinu. Crossmann je dejal, da je po njegovem mnenju kompromis mogoč, ker Vzhod in Zahod prav dobro poznata svoje šibke točke v Berlinu. »Sovjeti, je dodal, niso prav zadovoljni, da so odvisni od Ulbrichta. zahodni zavezniki pa ne bi mogli strateško vzdržati v Berlinu. Crossmann je ponovil mnenje, da je združitev Nemčije mogoča samo z njeno nevtraliz* I cijo. Jasen program družbene preobrazbe 'RIMO S svojo splošno smerjo Je VI. kongres enotne vodilne stranke Malija-Sudanske unije afriškega demokratskega zbiranja, ki je bil v Bamaku od 10. do 12. septembra tega leta, nedvomno začrtal novo obdobje v družbenem in gospodarskem razvoju te afriške dežele. Na kongresu so potrdili in razčlenili misli o gospodarski in socialni preobrazbi dežele na socialističnih temeljih. Za tako preobrazbo so se odločili na podlagi razčlembe zgodovinskih, gospodarskih in družbeni značilnosti Malija. Te misli vsebujejo izvirne rešitve in postavljajo dolgoročnejše smernice materialne in družbene graditve dfžave v smeri električne energije, petroleja in cementa, na tem področju doseženi uspehi pa naj opozo-re na možnosti in smer prihodnjega razvoja industrije. Pri nadaljnjem gospodarskem razvoju ni izključena u-deležba zasebnega kapitala — niti domačega niti tujega (v trgovini), o katerem so na kongresu izjavili, da bo še naprej imel neki pomen v gospodarskem življenju države, če se seveda prilagodil splošni razvojni smeri. Razen gospodarskih nalog je kongres začrtal tudi prihodnjo politiko stranke in države na vseh področjih političnega in družbenega življenja. Prednost socializma. Pri tem so izhajali od dosežanih uspehov in preizkušenj izkustev dvoletnega razvoja države po pridobitvi neodvisnosti. Po neodvisnosti in prevzemu oblasti je Sudanska unija v Maliju dosegla velike uspehe za demokratizacijo gospodar stva države in za ustvaritev javnega sektorja v gospodarstvu. Poseben pomen je imela vsekakor uvedba državnega monopola v zunanji trgovini, ki je bila prej v rokah tujega kapitala, le to pa so glede na dejstvo, da v Maliju tako rekoč sploh ni bilo industrije niti velikega domačega kapitala, ocenili kot ukrep, ki je pravzaprav enak nacionalizaciji proizvajalnih sredstev. Razen tega so nacionalizirali veliki kmetijski kombinat v dolini reke Niger, naj večji gospodarski objekt v državi, kjer na približno 50 tisoč hektarih pridelujejo industrijske rastline, ki so glavne postavke v izvozu Malija. Z ustanovitvijo državnih podjetij (v zunanji trgovini, transportu, predelavi bombaža, itd.), narodne banke in banke za razvoj in drugih državnih ustanov na področju gospodarstva, s fiskalnimi ukrepi ter s podobnim so že zagotovili odločilni vpliv države v najvažnejših gospodarskih panogah in v gospodarskem življenju države sploh. Na vasi ni šlo za bistvene spremembe v lastninskih odno-šaiih, pač pa so odpravili gospodarske ugodnosti plemenskih vodij. Hkrati so se lotili razvoja specifičnih oblik sodelovanja na temelju skupne, plemenske lastnine zemlje. Kongres je označil tak razvoj kot nrvo obdobje za uvedbo socialističnega načrtnega gospodarstva, oziroma kot stopnjo na poti graditve socializma. Kongres je potrdil tako u-smer'tev in določil perspektivne in neposredne naloge, zlasti na področju spreminjanja proizvodnih odnosov in razvijanja novih proizvajalnih sil. Važno je vedeti, da iščejo s tem namenom rešitve in načine, ki bi bili v skladu s stanjem malijskega gospodarstva, ker je le-to precej nerazvito, pri čemer pa ne žele posnemati in šablonsko prenašati izkustva drugih držav. Na kongresu so sklenili, da bodo socialistično preobrazbo gospodarske strukture države pospešili z okrepitvijo družbenega sektorja v gosnodarstvu, in to z ustanavlianiem socialističnih in «polsocial’stičnih« proizvajalnih enot v kmetijstvu. trgovini in obrti. Naj več 1 o pozornost bodo tudi v prihodnje posvetili razvoju kmetijstva, saj dela v njem o-koli 90 odst. prebivalcev, od napredka te panoge pa bo v mnogočem odvisen splošen razvoj države. Veliko si obetajo od razvoja zadružništva in razširitve omrežja kolektivnih posestev, in to ne samo zaradi razvijanja novih proizvajalnih odnosov, marveč tudi zaradi u-vedbe sodobnih načinov proizvodnje, uporabe agrotehničnih ukrepov in melioracijskih del — za vse te pa so določili večje državne investicije. Veliko pozornost bodo namenili tudi razvoju obrti. Država bo podpirala zlasti organiziranje proizvajalnih zadrug, v načrtu pa imajo razen tega usta-novitev mešanih podjetij z u-deležbo državnega kapitala. Na kongresu so poudarili, da računajo na zadružna podjetja in delavnice kot na važen sestavni del pri industrializaciji države. Ker se konvres zaveda kolonialne dediščine, je dal odločen poudarek razvoju novih prolzvatalnih sil v industriji. Državne investicije, ki bodo slonele na povečani notranji akumulaciji in dobršen del na tuji pomoči, nat bi ustvarile temelje za narodno industrijo. Petletni načrt določa, da bodo zgradili več podjetij lahke in predelovalne industrije, ki bo Izkoriščala domače surovine polledelstva in živinoreje. Prl-pravHaio gradnjo ali pa so že. začeli graditi nekaj večjih podjetij, med pMmi dve oljarni z letno zmogljivostjo desettisoč ton. več sodobnih klavnic, tekstilni kombinat, ki bo proizvajal 10 5 milijona metrov tkanin. podjetja za predelavo sadja, zelenjave in bombaža, vtem ko imajo v načrtu zgraditev tovarne sladkorja, cementa, konzerv ter drualh podjetij predelovalne industrije. S tem žele ustvariti materialno podlago za industrializacijo in elektrl-fikaciio države in za zgraditev socialističnega gospodarstva. Sedenti petletni načrt eovori v tej zvezi o raziskovalnih delih v rudarstvu, proizvodnji nje domačih kadrov za upravo, gospodarstvo, zdravstvo, socialne in druge službe. Zlasti velike ovire bodo morali premagati, da bodo zboljšali splošne prosvetne razmere, o čemer govori visok odstotek nepismenosti. V Maliju danes kakih 88 odst. šoloobveznih otrok nc o-biskuje šol. Razen razširitve šolskega o-mrežia za redno izobraževanje (začeli so odpirati tudi srednje in viš.ie šole) bodo sprožili široko kampanjo za odpravo nepismenosti, predvsem med mladino. Zelo zanimiva je zamisel. da bi izvedli transkripcijo domačih jezikov, ki jih je več. sai bi s tem omogočili širokim ljudskim plastem, da si pridobe Osnovno znanje, zlasti pa praktično znanje iz kmetijstva, zdravstva itd., potrebno v vsakdanjem življenju in delu. Na kongresu so obravnavali tudi vlogo stranke v novih o-koliščinah, ki jo ima kot nosilka naprednih družben'h gibanj v državi. Kot osnovo idejne delavnosti stranke so sprejeli splošna načeia socializma, pri čemer so opozorili na nujnost, da le-ta proučujejo in ustvarjalno uporabHajo v skladu s specifičnimi razmerami v Maliju. Kongres je pozval članstvo stranke in ljudstvo, naj še naprej utrjujeta narodno enotnost na temelju boja za socializem. Kongres le potrdil vodilno vlogo stranke — le-to v specifičnih oblikah do nacionalnem političnem biroju uresničujejo v odnosih z državnimi organi in upravo, stranka kot celita pa uresničuie to vlogo na vseh področjih politične, družbene in gospodarske dejavnosti. Hkrati se je zavzel za krepitev enotnosti politične akctM vseh naprednih družbenih sil. Poudarili so pomen delavnosti dru- gih množičnih organizacij, kot , sestavnega dela stranke za dvi-‘ ganje nolitičn° zavesti jn mo-bjiizaciio množJc. da bi dr**;0' elt njihovo aktivno udeležbo pri narodnf graditvi, pri čemer so naglasili posebno vlogo sindikalnih organizacij. Na kongresu so potrdili privrženost izvenblokovski politiki. ki Je. kot, so noiHnr1li, potrditev suverenosti Maliia in, mu. podobno vbt drugim neodvisnim državam, omoeoča, da vodi samostn'no in pozitivno politiko in da zavzema obiek-tivna 'tališča v mednarodnih odnosih. Kongres je opozoril, da sta afriška enotnost in sodelovanje pogoj za utrditev neodvisnosti in hiter razvoj afriških držav, hkrati pa se je. zavzel za utrditev gospodarskega in kulturnega sodelovania med vsemi afri*kimi državami, za Dallas (Texas): Bivši ameriški general Edwin VValker, ki je bil aretiran, ko je vodil rasistične izgrede v Oxfordu, je bil izpuščen proti plačilu kavči jr. Ob svojem prihodu v Dallas so mu njegovi privrženci priredili manifestacijo, med katero so nosili table z napisi «Walker — predsednik leta 1964» ter zastavo južnih držav, ki je danes simbol rasne segregacije HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POLJSKEM Najmanj 34 mrtvih in 53 hudo ranjenih potnikov Nesreča se je zgodila, ko je brzi vlak Varšava-Glivice treščil v vagone malo prej iztirjenega vlaka na sosedni progi VARŠAVA, 10. — Na progi Varšava-Glivice se je zgodila sinoči ob 19. uri huda železniška nesreča, pri kateri naj bi bilo po uradnih vesteh 20, po neuradnih pa 28 mrtvih ter 53 ranjenih potnikov. Agencija «Pap» navaja, da se je nesreča zgodila 103 km jugozahodno od Varšave. Brzi vlak Glivice-Varšava se je zaradi slabih tračnic iztiril, pri čemer je 3 vagone tega vlaka vrglo na sosedni tir. V naslednjem trenutku je iz nasprotne strani privozil brzi vlak Varšava-Glivice in z br-zino 100 km na uro treščil v iztirjene vagone. , Posledic^,. »q, bile strašne. Šestnajst vagonov brzovlak« Varšava-Glivice se je iztirilo, 20 pa jih je bilo J"Veif ali, manj poškodovanih. Reševalci, ki so prišli na mesto, so morali rezati in žagati kose vagonov, da so lahko prišli do ponesrečencev. Prvi vlak je bil namenjen na Dunaj, drugi pa je prispel iz Mps-kve. Zdi se, da med žrtvami ni nobenega ri.ozemca. Po zadnjih vesteh agencije «Pap» je bilo pri nesreči 34 smrtnih žrtev, 53 Hudo ranjenih in nad 50 laže ranjenih potnikov. Grozilno pismo novinarju Pulcju MILAN, lo. — Ni izključeno, da bodo proti ugrabiteljem po-močnika šoanskega konzula Isu Elliasa razširili obtožnico. V vo- srečania zastopnikov družba- I ?ah. Darsena del Naviglio je po-_,t-_____s___ii licija namreč našla dva revolver- nih ortfanizadi. še posebei na za sestanek vodij vseh afriških držav. Na kongresu je prišla zelo močno do izraza monolitnost in enodušnost stranke, ki je s svoiim programom boja za narodno in socialno osvoboditev in zeraditev države no dobljeni neodvisnosti, združila okoli sebe vse delovne ljudi Malija. STANIMIR LAZAREVIČ ja in vrečico municije, ki naj bi pripadala mladim ugrabiteljem. Preiskava pa še ni ugotovila, kdo je bil v materialni posesti orožja. Zaradi tega naj bi obtožnico spremenili tako, da bi bili mladeniči obtoženi, da 50 ugrabitev izvedli pod grožnjo strelnega orožja. Novinar Nino Pulejo, ki je odkril skrivališče ugrabljenega španskega diplomata, pa je danes javil policiji, da je dobil grozil- no pismo, ki je podpisano s črkami j »5 "t od P«. Skti „ N' °» in tjlab&u ^ blihabbtvo Umrl je slikar Domenico Valinotti CANELLI, 10. — V svolem podeželskem stanovanju v S. Antoniu di Canelli je umrl slikar Domenico Valinotti. Imel je 73 let. Po želji staršev bi moral biti železničar (in pri 20 letih je bil res namestnik postajnega načelnika), toda pri 25 letih pa je že prvič razstavil na beneški bienali. igralka v »Celestini« Pn 0li< M ne Fernani1 j,--f de Rojas, ki so jo igrali v «1 vlrtuosl di Roma« navdušujejo po Nemčiji BONN, 10. — Berlinski tedni gledališča in glasbe so se zaključili s koncertom italijanskega ansambla «1 uirtuosi di Romaš, ki je pred tem nastopil še v Kblnu. Na berlinskem koncertu so biti med občinstvom predstavniki političnih oblasti, diplomacije ter ljudje Iz umetniškega in kulturnega življenja. Koncert je bil ves posvečen Vivaldiju. Navdušenje občinstva pa je bilo tolikšno in ploskanje tako stanovitno, da so glasbeniki morali dodati še 35 minut Vi-valdijeve glasbe. Danes pa je ansambel odpotoval v Miinchen, kjer bo imel nadaljnje koncerte, proti koncu meseca pa bo sodeloval pri «italijanskem tednu« u Hamburgu. MILAN, 10. — Tu se je danes pričel mednarodni trg filmov in dokumentarijev. Udeležuje se ga 150 producentskih hiš iz 28 evropskih in izvenevropskih držav. Predloženih bo okrog 500 filmov, od tega kakih 130 za televizijo. Navzoči so tudi predstavniki radiotelevizijskih omrežij Holandske, Švice, Zah. Nemčije, Jugoslavije, Poljske, Bolgarije in RAl-TV. Danes podelitev nagrad «San Gcnesio 1962» MILAN, 10. — Nagrade »San Genesio 1962», ki jih razpisuje revija »Siparios za gledališke igralce, režiserje in scenografe, so bile razdeljene tako: Za najboljšo žensko interpretacijo: Sarah Ferrati kot glavna nem gledališču v Turinu. Nelo, Za najboljšo moško interpd ^.Mjj taci jo: Tino Carraro kot prot> ■ a m goništ v «Henriku IV.» Pire''fcj99 della, ki so ga igrali v milo’ — skem Piccolo Teatra. 1 Marj Za najboljšo žensko karflk*i°fco j rizacijo: Elsa Albani kot M«fuPcdc Dillon v »Talcu* Brendana E hana. j„ f10 Za najboljšo moško karaktef zacijo: Ferruccio De Ceresa He jyja monsieur v «Talcu» Brendi lega rt Behana. P’°j n Za najboljšo režijo sodobner,*usn( dela: Luigi Sguarzina za »Vstja 3*u po svoje» Pirandella v stalnt\ gledališču v Genovi. u-^'a n Za najboljšo scenografijo: 'Kot k manuele Luzzatti za »Barra^J pop Fgderica Garcie Lorca. I 0 P> Slovesnost izročitve nagrad n jutri v navzočnosti župana: j L P Srebrna medalja tl^hec za Borisa Vižintina L^ai J71 uan Na 11. mednarodnem konj’] moč; su umetnostnih kritikov in t dovinarjev, ki je bil te d užbi v zgodovinskem mestu Vei^L^ chio blizu San Marina, je p7j jel direktor reške Moderne (Prega fuanči lorije prof. Boris Vižintin J,pližc brno kolajno — novinarsko (a grado regentstva San Marino -M? — kritiko. Srebrna kolajna je izmed sedmih nagrad, podel j^^Pi nih za kritike, 'ki so bile n sane ob lanskem kongresu, P^dajem fesor Vižintin pa jo je dobil 'tPkrad članek «Borba mnenj med flria[0 strahisti in figuralivci.s ki fceČ k, bil objavljen v listu ttalijan<*i®. hu manjšine v Jugoslaviji •La Vpttn« ce del Popolo». Hrvatsko narodno gledališče plze.' za Krležev juhiiej 1 Zagrebško Hrvatsko narod gledališče bo proslavilo 70-let "osti? co življenja tn 50-letnico uflApod ifeo niškega ustvarjanja dramate 20}nki Miroslava Krleže s tem, da ‘Pe b, uvrstilo v letošnji program «*', Qr i gova dela «Gospoda Glembajet>\ ^ ■ «V agoniji», «Leda. in •Arete) bilo hudo ranjenih. I--, , Nesreča se je zgodila, ko J* J talo, ki vozi na progi Košice-F ,, ®ž ga, pristajalo na brnsko letal^ a je iz doslej še neznanih kov nenadoma strmoglavilo tla. Pri tem je bilo ubitih 8 Ve uu. r-n tem je mio Ubitih » nikov in trije člani posadke, . Vjl' njenci pa so vsi potniki. Na n MQr, i* r0, * sto nesreče je že prišla prei^ razf, valna komisija, ki bo skušala ‘J ®°zii toviti, kako je do nesreče Pr*^ !)" * ar0 >ra l9j -----^RIM 3 f v Četrtkova črtica J Stari kuhar ist tal(> N eni *>%»*,e0° zimskega večera leta obtožuj” (?e n“ dunajSki periferij j u- Točneje — to ni bila hiša, fuiveč stražarnica, globoko v .. so pokrivale trhle veje, Uh je veter odlomil z drev-p. Ce ' sv?. b si stopal po tem vejevju, L*°elo pokati in tedaj se je jr osi[ pes na verjpi Tudi pes , ,jLod starosti, kot njegov no let* podar. Niti lajati ni več mogel. fl A’ - o stri j ruša. l0rJa’ LjPe‘- Grofičin upravnik ga je vrniti F aj preselil v stražarnico in mu letalo,u11 °d časa do časa nekaj forin-rilota ; ji L ‘JKupai s kuharjem je stanova-ten!',eP0Va hči Marija, dekle o-Enajstih let. Vsa oprema stra-Ronra- so bili,- postelja, klopi — Meznat okorna miza razpokana •edniSt ir -! “/osoda “• sItdn3lč; kla' Vl edino Manjino bogastvo. °ost* jtr, a,)'r je bil tako star, da so 'ljal P1 |0„f. dolgo in tiho pele in od-i, ko „„a,?aIe tisem zvokom, ki so al/V1 li okoli njega. Kuhar je v , . ,tmenooal ta klavir sČuvar ■ ii „ ,hiie». Nihče ni mogel stopi->nina ipj biJo, ne da bi ga klavir spre-vati I ; * starinskim odmevom, pol-okrab ^ tresIjajev. 30 V olajšal vest, en„ ui nai storiva? — je prepla-,— vprašala Marija. rve„top} ua ulico in poprosi trii t m'moidočega, naj pride L, .*** SVove umirninfipnn — i«'- Nihče ne bo te- •8 lefc.i n spove umirajočega, 1 starec. fffjHJfctoni«. SSL L a,la uHca je tako p razna.. v la r, ,ia^ePetala Marija, si ogrni-Pob0. 'n vdšla. ? fdprln * a ?e skozi vrt, s težavo c *°. Ul' zaria'>ela vrata in obsta-C Po „}c9 i« bila prazna. Veter je '/v/' tieb„ el nosil listje, s temnega tie p Pa tlJ padale hladne dežev-■rnaniffiji*-. v *Wtiii.« a ?e dolgo čakala in pri-i idei0 U j “• Slednjič se ji je za- itornr^ttraii ■ hodi neki moški ob iterp Ji m po tnlem prepeva sto- Pr0' j, J*111 je nekaj korakov naspro-pira ki 1 *.a0ledala in poklicala. Mo- fflilat ” Ustmtil im .imrnA/i ?. ?SO endaS' e9a je ustavil in vprašal: Man?0 ?e t0? -araklfofco ila zSr°b'la človeka za Medvedi? ni2l z drhtečim glasom it »« ^eda, 0četot>0 proSnjo ni m-?, . — ?e mirno odgovo- la tn k1 Nisem duhoven, to-rakte” važno.... Greva. k? e Ajarj® st“ o hišo, pri svečavi a zadledala suhega, ma- v0j .0Q- Na klop je vrgel lohMefl1 husnni r* p!o^- Oblečen je bil 'Vs*ie ^ od^JPvosto: plamen sve-, Ja »ukniia a * njegovega črne-ita!n«% it K*]iča s kristalnim gumbi ,Ta ovratnikom, ijo: %ot hur. “.n1c je bil še zelo mlad. arracon pop rani; Je stresaI fflovo, P!° prim ni n?Pndrano lasuljo, na- ,rad Wre* na?lo%'i k pn°telH ’ “d, ^[f^-^njala in veselo pogledal na‘.'. J°?eBa v obraz. Zrianf^Povedujtel — je rekel ne-lnise?' Morda vam bom lahko - °l zadnje minute življenja vam z duše snel breme, in to moejo^oblasfi, ki mi je ne daje v katere kongf< in SV ?!?.’ temveč umetnost, te službi sem. Veri,- Vse iivlienje sem delal, do-„ „rč‘er nisem oslepel. — je Pfi ..... i "■»»»»«■ «mc\n prijel "n‘°. rmo m0 ~-.a’a za .0\eh- Ko je moja že-o^i|0 ?m.® ii je btlo Marta — do- ;ed»l«P’'edni,eti,C0 'n ** ie zdravnik podel. Odpisal razna draga zdravila e nv°io Javori neznanec in položi p. nl“n na stareeve slepe oči ..1 st°rUi nlste ljudem nič slabega ip>eh ' P°, kar ste naredili, ni [‘ahfco it kra?a’ temveč se vam j ~~ .steje v podvipe ljubezni. \ -- /nen! jz zašepetal starec. ••»c. ~T,2en.' je ponovil nezna- Ifl ^slednt’ i%onii SV°’ he! *«hm si, da bi nekdo skr-*a Marijo. bom storil. Si še kaj I ,0 hi še enkrat videl Mar- thlnJl™no’ kakršno sem srečal ii ta *to»-°***’ da h* videl sonce in '*l Cueti“ i vrt. ko se pomladi raz-, *Pod i,oda to je nemogoče, po-’6 'feh 1e jezite se name zaradi ho|6i nmnih besed. Saj sem od radi u ^ l) K P0P0inoma ob pamet. funW I? »stal 'l* T je rekel neznanec 0 ljl,-niiml A Revirju in • • ^Ute?0 '» vsf^hro, - ]e TKn., stom, “j- — Dobro, — je ponovil, - niitn ” klavirju in sedel pred |eV0' ii ~~ st°l- i n’h3,r»tjisO°hr0/ — je spregovoril '»»'»ado^ z močnim glasom in ne-sul0 Ja »e je po stražarnici raz-n9 t?robno zvonjenje, kot da so kr°gna padle stotine kristalnih hec oslušajfe, — reče nežna- ZaiST poslušajte in glejte. » Oral je n]arija se je 1 )V )* spo**0* 3e- Marija se je kasne-’' J^^injala neznančevega obra- „ a«' ^ i. °^raza, ki ga je zagledala, 3 .a njihovo poslanstvo, poudarjii p> treba po »novi misijonski siv«-sti», ki da jo je treba očistiti, predvsem da jo ie treba očistiti »kompromisov z zohodno kolonizacijo*. Kakor vidimo, sami cerkveni dostojanstveniki ugotavljajo nekatere vzroke neuspehov v njihovem misijonskem delovaniu, kajti znano Je, da se je Cerkev preveč povezala z interesi določenih kolonialnih sil in s' s tem onemogočila dostop do afriških in azijskih narodov. Morda je še najbolj drastično prikazal razmere v Afriki neki afriški katoliški škof sam, ki je stanje o-značil takole: »Islam napreduie, poganstvo ostaja trdno zasidrane in to zaradi avtonomističnih teženj narodov in plemen, ki so močno povezane s tradicionalnimi navadami, komunizem pa naglo prodira, posebno med bolj izobraženimi sloji.« To je le nekaj drobcev in znakov, ki neposredno ali posredno nakazujejo, da bo vatikanski koncil posvetil veliko pozornost tuni temu problemu, ki je življenjskega pomena za Cerkev, saj ja znano, da tako Afrika kot Az ja začenjata dobivati tudi v svetovnem okviru vedno pomembnejše mesto. Ko smo se tako dotaknili dveh problemov vesoljnega cerkvenega zbora in sicer neuspelih teženj po zedinjenju ter perečega problema misijonstva, se bomo na kratko ustavili še pri eni zarieu, za katero smatramo, da bo mod najvažnejšimi sedanjega zasedanja cerkvenih dostojanstvenikov v Rimu. Ko Je Janez XXIII s kardinalom Tardinijem prvič spregovoril o sklicanju sedanjega cerkvenega zbora, se je izrazil takole: »Mistični čoln sv. Petra ne more nadaljevati plovbe v tem viharnem svetu, če se njena smer ponovno ne začrta »... V komunikeju, s »aterim je bil cerkveni zbor najavljen, smo brili, da je Janez XXIII. »kot vrhovni pastir Cerkve omenil nevarnosti, ki danes najbolj ogra-žajo duhovno življenje vernikov in sicer napake, ki se tu in tam širijo, ter prekomerna privlačnost materialnih dobrin, ki so se danes z napredkom tehnike povečale bolj kot kdaj koli prej.« Seveda na škodo duhovnega življenja. Potemtakem gre tu tudi r a neko neskladje med povečanimi materialnimi dobrinami in peša-njem »duševnega življenja*. Posebno še v tem »viharnem svetu* z ogromnim »napredkom ten-nike*. Da je v tem nekaj resnice, ni nikakega dvoma. Ne mislimo pri tem na »nevarnosti*, ki naj bi jih človeku prinesel • napredek tehnike*, pač pa na stanje, v katerem se je znašla Cerkev, kt si je začrtala zadnjič pot pred 93 leti na zadnjem rimskem koncilu 1869—1970. Od tedaj je prišlo na svetu do ogromnih sprememb. In to v znanosti in tehniki, pa tudi v družbeni ureditvi in v socialnih odnosih. Vmes smo imeli dve strahotni vojni, imeli smo oktobrsko revolucijo, da bi s« nato tretjina sveta rešila kapitalističnega družbenega reda. V Aziji in Afriki se Je cela vrsta držav osvobodi« tujega jarma. V samih državah s meščansko ureditvijo imamo o gromen napredek. Celo sam kapitalizem se skuša posodobiti. Tudi katoliška Cerkev mora torej ubrati nekoliko sodobnejšo pot, posebno še zato ker je že po svojih načelih konservativna. Ca se vsaj nekoliko ne posodobi, bo preveč zaostala. To bo prav gotovo eden izmed elementov, ki bodo imeli na koncilu tvojo veljavo, Vreme včeraj: najvišja tempe ra tu-t.ra 22.8. najnižja 15.1, ob 19. url 18.8; zračni tlak 1020.5 rvaraSča. veter 13 lom severovzihodniik, vlage 45 odst., nebo Jasno, morje rahlo razgnano, temperatura morja 19.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 11. oktob Samo , Sonce vzide ob 6.15 in zatone <• 17.28. Dolžin« dneva 11.13. vzide ob 16.49 in zatone ob Jutri, PETEK, 12. oktobr« Maks T-~ •0 %:eraj ni bila vložena nobena nova usta Potiskana volilna bodo začeli dostavljati potrdila na dom Vseh potrdil je 213.054 - Zborovanje na Trgu sv. Antona Uradno sporočilo PSI o rezultatih aktiva članov Tržaška občina sporoča, da bo danes mehanografski center oddelka za volitve dotiskal 213..054 volilnih potrdil za vse volivce, ki so vpisani v volilni seznam tržaške občine. Sedaj bodo torej pričeli razdeljevati volilna potrdila na dom. Občinski uslužbenci bodo potrdila izročili izključno zainteresiranim volilcem, odnosno družinskim članom. V nobenem primeru pa ni dovoljeno, da bi puščali potrdila pri vrataricah ali sosedih. Edino izjemo predstavljajo skupnosti, kjer načelniki lahko prevzamejo potrdila za vse tam prebivajoče. Potrdila bodo pričeli najprej raznašati volivcem, ki stanujejo na področju volilnih sekcij od št. 14 do 75. To področje vključuje med drugim naslednje ulice: Filzi, Gep-pa, Ghega, Korzo Italia, S. Lazza-ro, Valdirivo, S. Francesco. Takoj nato bodo raznosili potrdila na področju sekcij od št. 76 do 129. To področje pa obsega med dragim ulice: Molmo a vapore, Mon-tebello, Matteotti, Madonnina, Con-ti itd. Anagrafski oddelek občine pozira vse meščane, ki so se preselili ln ki anagrafskemu oddelku niso sporočili novega naslova, da to storijo čim prej in tako omogočijo pravilno dostavo volilnega potrdila. Včeraj ni bila vložena nobena nova lista, tako da jih je še vedno sedem. Predvideva se, da bodo ta teden vložene še liste: MSI Tržaške unije (Tolloy), monarhistov, republikancev, in «lipe». Glede «lipe» se čujejo neuradne vesti, da bodo to listo po vsej verjetnosti vložili danes. Tržaška federacija KPI je včeraj priredila dve volilni zborovanji. Zvečer je na Trgu Sv. Antona novega govoril tajnik federacije prof. Šema, ki je obširno orisal nekatere najvažnejše točke volilnega programa. Tako je med drugim podrobno orisal zahteve v zvezi s temeljito spremembo sistema, ki se mora otresti zaostalosti pogledov in je treba uvesti moderno šolo, ki bo odprta za vse. Posebej je nato govoril o odnosih s katoličani in ugotovil, da se celo cerkev otresa zastarelih stališč, ki so jo povezovali z izkoriščeval-nimi krogi ter podčrtal dejstvo, da mladi katoličani v Milanu manifestirajo proti Francovemu režimu v Španiji. Federacija PSI je včeraj izdala uradno sporočilo o rezultatih aktiva članov, ki je bil v torek zvečer in o čemer smo delno že poroča-’i. V poročilu se podčrtuje, da bodo volitve v Trstu zadnja bitka desnice proti levemu centru pred splošnimi političnimi volitvami 1963. leta. Socialisti se morajo zato boriti proti tej ofenzivi in podčrtati pozitivnost srečanja socialistov in katoličanov. Glede tržaškega položaja pa poročilo ugotavlja, da so bili dosedanji centristični upravni odbori negativni in da je tudi v Trstu edino levi center lahko demokratična in ljudska rešitev. To je treba ustvariti na osnovi programa, ki predstavlja prelom z desnico in ki bo jasno upošteval interese mesta. Zato pa mora KD izbrati in pojasniti, s katerimi silami namerava uresničiti svoj program, ki ima tudi številne pozitivne postavke. V poročilu ugotavlja tudi pozitivnost statuta deželne uprave kot demokratičnega instrumenta. Danes bo ob 19. uri govoril na Trgu Goldoni za PSDI minister za zunanjo trgovino poslanec Lui-gi Preti. V ponedeljek pa bo za PSDI govoril na Trgu Garibaldi ob 18. uri podtajnik v notranjem ministrstvu Egidio Ariosto. Tržaška federacija KPI pa bo danes priredila tri volilna zborovanja: ob 18. uri bo govoril v Ul. Settefontane (pri Zerialu) občinski svetovalec Giuseppe Muslin: ob 18.30 bo govoril na vogalu Ul. Zorutti in Ul. Orlandini občinski svetovalec Claudio Tonel ln ob 19. uri bosta govorila na vogalu Ul. C. Archi in S. Luigi tajnik federacije prof. Paolo Šema in občinski svetovalec Gombač. {Bencinske pijavke* Pred dnevi se je v našem mestu pojavila nova vrsta tatov, ki bi jih lahko imenovali «bencin-ske pijavke«. Marsikateri avtomobilist, ki običajno parkira svoje vozilo čez noč na ulici, ko se hoče zjutraj odpeljati, najprej pogleda, če je v avtu še bencinski tank, ali pa če mu je ostalo še kaj bencina. Malopridneži, ki se ponoči sukajo po ulicah, kjer ni prometa in poličijskega nadzorstva, kar odkrijejo avtomobile in odnesejo bencinske tanke; če pa se jim mudi, pretočijo bencin v svoje posode in se odpeljejo s svojimi ali z ukradenimi vozili. Na komisariatih javne varnosti si zdaj kar sledijo prijave o takih tatvinah. Tako se je 29-letna Cesarina Percalli por. Giugovaz iz Ul. Fogazzaro 6 pritožila, da so ji neznane: ponoči ukradli bencinski tank iz avtomobila, ki ga je parkirala v Ul. Fabio Severo. Arnaldo Marinelli se je pritožil, da so mu neznanci iz avtomobila, ki so mu ga ukradli, a ga je policija naslednji dan našla, odnesli odejo in «spili» 5 1 bencina. At-tilio Zigiotti s Skoljeta 3 je prijavil, da so mu neznanci ponoči ukradli avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma, Mario Marchi z Lonjerske ceste 30 pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je parkiral v Stari istrski ulici. ravnateljem vsedržavne turistične ustanove Premolijem, ko je bil v Trstu na volilnem zborovanju liberalne stranka. Med daljšim razgovorom so govorili o številnih turističnih vprašanjih in predvsem o sodelovanju pri turistični propagandi, izmenjavi informacij ter proučevanju tržišč. Posebej so razpravljali o vključitvi Trsta v splošne propagandistične programe. Generalni ravnatelj Premoli je zagotovil svojo podporo in prosil predstavnike tržaške turistične u-stanove, da mu pošljejo podrobnejši promemoria, na osnovi katerega bo lahke odredil potrebne ukrepe. Sinoči v radiu Trst A Krstna izvedba «Zlomljenc kitare» Člani Slovenskega gledališča v Trstu so sinoči v radiu Trst A uprizorili novo Lukeševo radijsko fantazijo «Zlomljena kitara.. Lukeš, ki je ie v svoji drami •Prgišče zemlje, pokazal, da je predvsem lirik, je tudi to svojo slušno igro oslonil na zgodbo, ki je fantazija pravzaprav le po zgradbi, dejansko pa simboliziran izliv proti vojni in njenim strahotam. Zgodba kitare je tu poosebljena zgodba človeštva med zadnjo vojno, tragičen konec njenega zadnjega gospodarja pa žalostna usoda človeka, ki v povojnem času zaman išče pravice in zadoščenja za svoje trpljenje. Igra je pisana z dobrim poznavanjem slušne tehnike in prepletena z učinkovitimi zvočnimi efekti. Dialogi so tekoči, časovne in miselne predahe pa izpolnjuje primerno izbrana, na kitaro izvajana melodija. IZ SINDIKALNEM ŽIVLJENJA Stavka v podjetju Orion in v vseh bolnišnicah Zaprte zapornice zaradi stavke železniških «zakupnikov» Danes ob 6. uri se zaključi stavka bolniških uslužbencev, ki je trajala dva dni. Udeležilo se je je 97 odstotkov uslužbencev, to je skoraj vsi tisti, ki niso bili oproščeni stavkanja. Stavka je bila v vseh bolnišnicah, to je v splošni bolnišnici, pri Magdaleni, v kliniki za dojenčke in v otroški bolnišnici Burlo Garololo. Stavke je bilo oproščenega dovolj bolničarskega osebja, tako da ni trpela oskrba bolnikov, če ne bo FIARO, to je zveza bolnišnic pristala na pogajanja, se bo stavka ponovila tudi prihodnji teden Stavke železničarjev, ki so dodeljeni čuvajnicam, zapornicam itd., se je udeležilo 89 odstotkov uslužbencev, zato mnogo zapornic sploh ni delovalo. Stavk« se ni udeležil sindikat SAUFI, ki je vključen v CISL. Kot se vidi iz odstotka stavkajočih, pa je imel sklep tega sindikata le malo vpliva na potek stavke. Posamezne vloge so zasedli skoraj vsi člani gledališkega ansambla, vidnejše pa so tolmačili Raztresen, Guštin, Sancin, Rodoško-vu in drugi. Vsi so se potrudili, da je to Lukeševo slušno delo, ki ga je režiral avtor sam, prišlo do polne veljave tako o tehnični izvedbi kot v svoji plemeniti morali. j. k. Včeraj so stavkali ves dan delavci podjetja Orion, ki še vedno vztraja na štnib odpustih. Stavka pri Orionu traja že teden dni, upoštevajoč tudi dni stavke, proglašene skupno s kovinarji ostalih zasebnih podjetij Delavci so se včeraj zopet sestali na skupščini in napovedali 24-urno stavko tudi za danes. Na skupščini se bodo danes ob 9. uri zjutraj zopet zbrali na sedežu sekcije PSDI pri Sv. Soboti. Dve mali zasebni kovinarski podjetji Laboranti z Opčin in Tremul sta ponudili sindikatom pogajanja za sklenitev takšnega sporazuma, kot so ga dosegli pri Felszegyju Vidali in Calabria pri vladnem komisarju Vladni generalni komisar dr. Mazza je včeraj sprejel poslanca Vidalija in tajnika Nove Delavske zbornice Artura Calabrio. Obrazložila sta mu najprej položaj 36 u-službencev centra za strokovno usposabljanje delavcev. Glede tega vprašanja se je vladni generalni komisar skliceval na svojo okrožnico, ki velja do junija 1963 v pričakovanju ukrepov, ki jih mora sprejeti ministrstvo za delo in socialno skrbstvo. Dr. Mazzi sta predočila tudi vprašanje kmetovalcev, ki so utrpeli škodo zaradi suše. Dr. Mazza je zagotovil, da je tukajšnji kmetijski inšpektoiat poslal poročilo ministrstvu zc kmetijstvo, od katerega pričakujejo ukrepov. Tajnik Nove delavske zbornice se je tudi pritožil nad ravnanjem vladnega komisariata, ki zavlačuje sprejem delegacij te sindikalne organizacije, ki hočejo predočiti svoja vprašanja. Vidali pa je protestiral proti prepovedi volilnih zborovanj na Trgu Unita. PRIMORSKI DNEVNIK PRIREDI — NA ŽELJO ŠTEVILNIH MOTORIZIRANIH CITATELJEV — avtomobilski izlet v UUBUAN0 in VELENJE Z ODHODOM IZ TRSTA V NEDELJO, 21. OKTOBRA OB 7. URI PROGRAM IZLETA: Ob 7. uri odhod avtomobilske kolone iz Trsta na blok Fernetiči — Po ureditvi obmejnih formalnosti spet v koloni do Ljubljane, kjer bo postanek — Ob 11. uri odhod kolone v Velenje — Ob 12.30 skupno kosilo — Ogled mesta pod strokovnim vodstvom — Ples in prosta zabava v družbi z domačini — Povratek samostojen — POGOJI: Izleta se lahko udeležijo vsi Tržačani in Goričani — naši čitatelji in njih svojci ter prijatelji — ki imajo avto. oziroma ki imajo prostor v avtomobilu. Poleg tega morajo imeti svoj potni list z ustreznim vizumom. Primorski dnevnik bo izlet v glavnem koordiniral. Poskrbel bo, da bodo vsi avtomobili dobili posebne značke, organiziral bo servisno mehanično službo, dalje službo prometnih stražnikov, ki bodo vodili kolono, kosilo v Velenju in ogled mesta. PRIJAVE ZA IZLET sprejema uredništvo «Primorskega dnevnika« v Ul. Montecchi 6'II med uradnimi urtimi najkasneje do ČETRTKA, 11. OKTOBRA 1962, kjer dobite tu.li vse podrobnejše informacije. NASE CITATELJE VABIMO, DA SE UDELEŽIJO IZLETA V CIM VEČJEM ŠTEVILU 1 VPISOVANJE SAMO ŠE BANE S! Goriški avtomobilisti naj se prijavijo v našem goriškem uredništvu. S tržaškimi avtomobilisti se bodo srečali v Postojni. ................"""....................................................................................................................................,...................................................................................................................................................M..,........,.,.,.,,..,.,,.,.,,,,,,,.,,,,,,,.,,,,.,,,,,,,,.,,.............................. PROGRAM OBISKA PREDSEDNIKA SEGNIJA Generalna vaja za nastop oddelkov javne varnosti Parade ob 110-lelnici zbora javne varnosti, ki bo v nedeljo, se bo udeležil tudi predsednik republike Segni Ena izmed vaj pripadnikov Javne varnosti med včerajšnjo generalko na Montebellu Generalni vladni komisariat je včeraj objavil program o prvem uradnem obisku našega mesta novega predsednika republike Antonia Segnija. Predsednik republike bo prispel soboto ob 20. uri, ob 20.15 bo prispel v vladno palačo, kjer ima sedež vladni komisariat; ob 20.30 bo Segni sprejel rektorja in akademski zbor tržaške univerze; ob 21. uri bo večerja. V nedeljo od 9.30 do 10.20 bo na vladnem komisariatu sprejem, na katerem bodo predsedniku republike predstavili predstavnike krajevne oblasti; ob 10.20 bo predsednik republike odšel na hipodrom na Montebellu, kjer bo uradna proslava 110-letnice ustanovitve zbora agentov javne varnosti, ki bo trajala do 12. ure. Ob 12.10 bo Segni prisostvoval na županstvu ceremoniji, na kateri' ga bodo imenovali za častnega meščana Trsta; ob 13. uri se bo predsednik vrnil v vladno palačo. Od 13.30 do 15. ure bo v vladni palači kosilo. Med 16.30 in 17. uro bo Segni obiskal šolo zbora agentov javne varnosti v vojašnici Duca d'Aosta. Od 17.15 do 17.45 bo otvoritev 120 stanovanj za istrske begunce v Carboli; ob 18. uri bo predsednik republike prisostvoval z balkona vladne palače spustitvi zastave na Trgu Unit&. Trst in turistični propagandni programi Tržaška pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je prišlo 7. oktobra do sestanka z generalnim Ob prisotnosti gen. majorja Ce-sara Sabatina, inšpektorja Zbora agentov javne varnosti in številnih tržaških novinarjev, pa je bila včeraj dopoldne generalna vaja oddelkov javne varnosti, ki bodo nastopili v nedeljo dopoldne na proslavi 110. obletnice zbora, kateri bo prisostvoval tudi predsednik republike Segni. Po tem, kar smo včeraj videli, lahko rečemo, da bo nedeljska proslava res veličasten prikaz izvežbanosti nastopajočih oddelkov. Pri proslavi bodo najprej v mimohodu sodelovali razni rodovi zbora, med njimi smučarji, mornarji, alpinisti, potapljači, dreserji psov, konjenica, ob-lbejna policija, železniška policija, cestna policija itd., potem pa se bodo začele vaje, pri katerih bo sodelovalo skoraj 2.000 ljudi. ^ Vaje in prikaz izvežbanosti oddelkov se bo začel s skupino dreserjev policijskih psov, ki bodo pokazali ne samo izredno uboglji vost in izredno dresuro volčjakov, temveč tudi njihovo praktično u-porabo v borbi proti oboroženim zicčincem. Zelo lepa je tudi vaja z zastavami, medtem ko bo udeležence proslave nedvomno zelo pritegnil nastop motociklistov, k: bodo skakali skozi ognjene javne varnosti izvedla vrsto za- obroče, se v ležečem položaju vozili skozi ozke predore in pod nizkimi zaprekami ter za zaklju- ček še po glavah skupine svojih tovarišev. Le ti bodo namreč nad seboj iz kosov lesa sestavili ščit, po katerem bodo vozili motociklisti. Najbolj pa bo obiskovalce nedvomno pritegnila zadnja vaja, pri kateri bo skupina pripadnikov pletenih prehodov, ki morajo biti izredno precizno izvedeni. Napačen korak enega samega člove-lahko povzroči, da se celotna formacija razbije. Toda kot smo videli, je vse brezhibno potekalo, tako da se pričakuje res prvovrstna izvedba. Nedeljsko proslavo na Montebellu bo prenašala tudi italijanska televizija. FANTASTIČNA ZGODBA 0 DVEH MLADIH TRŽAČANIH Prostovoljni pobeg ali ugrabitev iznajditeljev novega goriva za rakete? Gre za 35-letnega Maria Doplicherja in njegovo 30-letno zaročenko Za prodani patent sta dobila od Francije pol milijarde lir predujma? V našem mestu, pa tudi po vsej Italiji, je vzbudila veliko zanimanje in ugibanj vest o zagonetnem izginotju 35-letnega Maria Doplicherja iz Miramarskega drevoreda 133 in njegove 30-letne zaročenke Corinne Gualdagni, ki naj bi odkrila dragoceno formulo trdnega goriva za rakete, ki naj bi gorelo tudi brez kisika. To odkritje v današnji dobi vsemirskih poletov bi bilo ogromnega pomena, saj bi tako gorivo lahko uporabljali na dnu morja, ali pa nad atmosfero, kjer ni kisika in dosedanja goriva prav zaradi tega odpovedo. Vsa zadeva pa je še bolj tajni-stvena, ker se je izvedelo, da ja Doplicher debil od francoske vlade na račun pol milijarde lir za ta patent, ki naj bi ga prodal izključno Franciji za precej večjo vsoto. Denar je vložen v neki švicarski banki v Luganu, toda Doplicher ga ni še dvignil, ker je medtem izginil in že nekaj mesecev ni o njem ter o njegovi zaročenki ne duha ne sluha. Doplicher, ki izhaja iz premožne dru^ žine, je za raziskovanja, ki so trajala več let, vložil mnogo denarja, verjetno nad sto milijonov lir, 10 milijonov lir naj bi prispevali starši njegove zaročenke, ki je diplomirala na tržaški univerzi v kemiji in naj bi odkrila ta jinstveno formulo, medtem ko ji je njen zaročenec le pomagal. Sta zares odkrila to dragoceno formulo? Komu sta jo prodala? Sta jo prodala samo eni državi, ali tudi drugim? Kako in kam sta izginila? Prostovoljno, ali so ju ugrabili? Starši obeh so zelo zaskrbljeni, ker se od nikoder ne oglasita; za zadevo pa se zanimajo tudi na najvišjih mestih ne samo v Italiji, ampak tudi v drugih državah O Doplicherju in njegovi zaročenki ni glasu že pet mesecev. Njegova mati je nekaj časa vsa zaskrbljena čakala, nato pa je obvestila policijo in jo zaprosila, da bi odprli sefe, ki jih je Doplicher S SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Stroški za avto cesto Trst-Benetke so se povešali na 29 milijard lir Povečanje izdatkov je posledica razširitve prvotnih načrtov zaradi gradnje štiridelnega cestišča Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so svetovalci sprejeli tudi nekaj važnih sklepov. Med njimi je bil najvažnejši sklep o povečanju jamstva, ki so ga svetovalci soglasno odobrili, za najetje posojila za gradnjo avto ceste Trst -Benetke, z odcepom pri Palmanovi za Videm. Ko je odbornik za javna dela odv. Sferco obrazložil sklep, je poudaril, da je bil najprej izdelan načrt za tridelno cestišče. Po ugotovitvah pa, da so takšne avto ceste najbolj nevarne, ker so se doslej največje prometne nesreče zgodile prav na srednjem delu ceste, ki je bile namenjeno za prehitevanja, je ministrstvo za javna dela prepovedalo gradnjo takih novih cest in piiporočilo tudi za avto cesto Trst - Benetke, naj se zgradi s cestiščem s štirimi deli. Razumljivo Je, da so se s spremembo načrtov in z razširitvijo cestišča stroški znatno povečali, in sicer od predvidenih 1? milijard lir na 29 milijard lir. Čeprav bo država krila 34 odstotkov stroškov, je morala družba »Autovie Venete«, katere član je tudi tržaška pokrajinska uprava, zvišati svoj delež in s tem zaprositi tudi za večje posojilo. Zato so se vse Javne ustanove, ki so zastopane v om-T.jeni družbi, obvezale, da bodo zvišale vsoto jamstva za najetje posojila. Najbolj važno pa je dejstvo, da so se nekatera dela za novo avto cesto Trst - Benetke že začela. Kot je sporočil odbornik odv. Sferco, so že začeli graditi mostove čez Sočo in Ter. V kratkem se bodo I začela dela za most čez Tilmet. Po odbornikovem mnenju, bo avto cesta končana leta 1964. Nova avto ctsta Trst - Benetke se bo pri Mestrah povezala z avto cesto, ki pelje v Milan in Turin. Na vprašanje komunističnega svetovalca Collija, kako bo s Trbi-ško cesto, ki je sedaj tridelna, je odbornik odgovoril, da se bo nova avto cesta na štiri dele končala pri Tržiču, ker za Trst zadostujeta sedanji dve glavni dohodni cesti, in sicer Trbiška cesta, ki ni klasificirana kot avto cesta, ampak predvsem kot cesta, namenjena za tovornike, ter obalna cesta, ki zadostuje za promet z osebnimi avtomobili. Odbornik za iavna dela odv. Sferco je predložil v potrditev tudi sklep, ki ga Je odbor že sprejel, o premestitvi dela sedanje pokrajinske ceste, ki pelje v Milje med Žavljami in Stramarjem. Novi del ceste bo šel skozi osušeno področje pri Orehu ir. se bo odcepil od novega dela državne ceste, ki bo šla v predoru skozi Zlato krono proti Orehu. Odbornik je sporočil, da je ustanova državnih cest ANAS že začela vrtati nov predor. Z novim predorom se bo državna cesta, ki pelje na obmejni blok pri škofijah, izognila področju čistilnice Aquila, bo bolj ravna in krajša, bolj varna in boljša kot sedanja, ki je zlasti med Aquilo in Stramarjem zelo nevarna. Z gradnjo novega delu pokrajinske ceste, bo pokrajinska uprava zgradila tudi nov most rez Osp, ki bo dolg 35 metrov. Nadalje je pokrajinski svet spre- jel tudi sklep o nakazilu 500.000 lir podpore turistični ustanovi za turistične filme o našem mestu, ki jih bodo sinkronizirali v italijanščini in angleščini. Svetovalec PSI inž. Pečenko je vprašal, preden je odbornik pojasnil v katerih jezikih bodo filme sinkronizirali, ali bodo ti filmi tudi v slovenščini. Odgovorili so mu, da za sedaj ne, da pa ni izključeno, da se bodo v prihodnosti filmi sinkronizirali tudi v drugih jezikih, če bodo na razpolago denarna sredstva. imel v raznih tržaških bankah, kjer je hranil svoje dragocene predmete in še bolj dragocene dokumente. Mati je namreč mislila, da ima sin v sefih od 5 do 6 milijonov lir, s katerimi bi plačala najbolj zahtevne upnike, ki vsak dan trkali na njena vra- ta. Sefe so odprli v prisotnosti sodnega predstavnika, notarja in prič. Denarja in vrednostnih predmetov niso našli, pač pa zanimivo korespondenco, ki jo je Doplicher imel pri pogajanjih za prodajo patenta Franciji. Ugotovili so, da je ;mel stike tudi s kanadskimi predstavniki. Razen tega so tudi odkrili številko,., vtoge v švicarski banki za pol milijarde lir. Doplicher je bil zelo redkobeseden in je večkrat potoval v Švico, v Nemčjio in v Milan. Zadnje mesece, preden je izginil, pa je bil zaskrbljen in ni spal doma, pač pa na gumijasti blazini v neki knjigarni v mestu, katere je bil solastnik. Pravijo, da je svojim najožjim prijateljem včasih rekel, da ne mara spati sam doma, ker se boji, da se mu ne bi kaj zgodilo. Dolgovi ga niso preveč skrbeli, saj imajo starši tako premoženje, da bodo vse dolgove lahko poravnali. Razen tega je Doplicher dobro vedel, da bo lahko za ogromno vsoto prodal patent. Spomladi je Doplicher s svojo materjo odšel v Nemčijo, nato pa v Švico in spet v Nemčijo. Vrnila sta se v Švico in ustavila nekaj dni v Luganu, toda sinu se ni mudilo v Milan in je zaprosil mater, naj ga počaka ’ v Švici. Mati ga je čakala nekaj dni v Luganu, nato pa se je vrnila v Trst. Sin jo je spremljal do Benetk, kjer sta se poslovila. Od tedaj ga mati ni več videla. To je bilo proti koncu aprila. Doplicherja ni bilo domov že 14 dni, nato pa je sredi noči prišel pred dom svoje zaročenke in jo poklical češ, da ji mora povedati važno zadevo. Zaročenka je vstala in se naglo oblekla ter tekla k svojemu zaročencu. Starši so jo videli, kako se je pozdravila z Doplicherjem in kmalu nato vstopila v avto, ki je tam čakal. V avtomobilu, pravijo da je bil črn Mercedes, naj bi bili še trije neznanci. Čez nekaj minut je avto naglo izginil. Petnajst dni po tem so prijatelji Doplicherjeve zaročenke dobili njeno razglednico s kratkimi pozdravi; neka gospa, ki je Doplicherju posodila denar, pa je dobila pismo iz Nemčije, v katerem jj Doplicher zagotavlja, da bo plačal dolg in se pritožuje nad nepoštenostjo tega sveta. To je bila njegova zadnja vest. ribiški ladji »Dino«, pa je nerodno prevrnil ponev in vrelo olje se mu je razlilo po nogi. Zaradi bolečin so ga z zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnišnico. mladinski Slovenska mladina bo ponovno podčrtala svojo nedeljivost in željo po zdra- vem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku na TRETJEM mladinskem DNEVU 21. OKTOBRA Go- Slo- na stadionu «Prvega maja». kjer se bodo zbrali mladinci in mladinke, iz Benečije riške, Trsta. Koroške in venije. Program obsega pozdravne govore mladinskih predstavnikov in pester kulturni spored, dila bo vesela zabava ob kih orkestra. Sle- zvo- Nezgoda kuharja na ribiški ladji Na dermatološki oddelek so vče. raj popoldne sprejeli 18-letnega Riviera iz Chioggie, ki se bo Alda moral zdraviti tri tedne zaradi opeklin 2. stopnje na desni nogi. Riviero, ki je po poklicu ribič, je kuhal kosilo zase in za svoje delovne tovariše v mali kuhinji na Minister za kulturo ZAR El Sayed Vussef, veleposlanik ZAR v Rimu Ahmed Naguib Hashim ter generalni konzul FLRJ v Trstu Rudolf Janhuba v sprejemnici hotela de la Ville med potovanjem ministra skozi Trst v Jugoslavijo KINO «IR[S» PROSEK predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 19.30 dramatičen barvni film: DEKLETA V UNIFORMI (Ragazze in uniforme) Igrajo: ROMY SCHNEIDER CHRISTINE KAUFMAN LILLI PALMER Slovensko gledališče v Tri priredi v nedeljo, 14. oktoll ob 17.30 v Ljudskem domu! ERIK FOS KRIŽU otroško glasbeno medijo a ka preds« i vče «PLEŠ0Č1 OSLIČEK)"«, da ------- ž Cene znižane. iač^ _________________ j26 ]; ta v ------------- (Sodij Ljudski koncert &jC*J v Avditoriju adefe V petek ob 21. uri bo v Avdl (?^ni ju v Ul. del TCatro simfonični ranl cert orkestra tržaške filharn* lnata pod vodstvom dirigenta Alda F> Jeni ln s sodelovanjem pianista • ',n P Prandija. Program obsega: Seat l>k j, «Le VltH», simfonična pesnitev a Ob vost za Trst), Schumann: Koncef Upt klavir in orkester, Franck: SImfo *. da Dukas: »Čarovniški vajenec«. Pri 'Jejo gajmi v Galeriji Prottl se nada?To J, prodaja vstopnic. L*, Slovenski klub vatt zanimivo ln poučno portažo, ki Jo bo la prof. Mianta nova o svojih vtii potovanja po skl zvezi, v pon 15. oktobra t.J. ob 20. uri v Gr1 Čičev! dvorani v Ul. Geppa 9. "O" r'*viv*» ,41(5 VViV-» ooooooooo GLASBENA MATIC ---- TRST J® s Mladinski pevski zbor K Kaž« Glasbene Matice, ki ga vodi p«fe te; Cvetko Grgič, bo imel vajo v*jv la, petek od 18. do 19. ure v Ul. J pred Manna 29/11. Uadjc Prva vaja bo v petek 12. okti Vljudno vabimo starše, da P* latjj® ljejo otroke k pevskemu zboru a J oooooooooot^; ka ] gr Nazionaie 15.30 «Beli bes« (Ffka , bianca). Technicolor. Charlton ko c ston, Eleonor Parker. Lba Fenice 15.30 «Sodoma l.n Gomora* La, Technicolor. Stevvart Granger, ih y namarla Pierangeli, Rossana v Ezceisior........... - Pot’ 15.30 «Mr Hobhs gre gradi izuviumve« uvir. Hobhs va In eno canza). Barve De Luxe. James bčil > Bledeli sp wart. Grattacielo 16.00 «Ljubimci se Jo učiti« (Gili amanti devono febi parare). Technicolor. A-ngie Dk*ta la son. ka , Arcobaleno 15.30 »Vojščakov P [0 tek« (Ii rlposo del gueiTiero). J uro gltte Bardot, Robert Hosseln. povedano mladini. FastmanrokV fT Superclnema 16.00 .(Osemnajstih bn P' na soncu« (Diciottennl ai soltV v° ° Eastmancolor. Catherine Spaal 1 Giannl Garko. «f0ce Alabard« 16.00 «Moja ljubezen Je pisana na vetru« (M mi0 amoP j*™0-scrltto sul vento). Technicolor- 1 rita Montlel. Zadnje predstave- [.?*• Fllodrammatlco Skorajšnja otvori1 ,'Ja* ——■■““■■■ih, oiturajsnja otvoi- , ; . Aurora 16.30 »Štirje menihi« (I U1 yni Ikono. tro monacl). ■ Garibaldi 16.30 »Kruh, ljubezen * ,brz' (Pa-ne arnore e...). Technicolor. Ka«n Vlttorio De Slca, Sophia Loren. Cristallo 16 30 «GrožnJa» (La mUf^v, cia). Prepovedano mladini Capitol 16.30 »Velika toplota« C16« grande caldo). Glen Ford. Prep«081«!! dano mladini. Brad. Impero 16 30 »Lani v MarienM®ke i (L’a-n-no scorso a Marlenbad) L*Sa Massimo 16.00 «Zaklad barbarov* l’0-toi (II tesoro del barbari). Tectin1 zbo lor. Lex Barker. ‘onsl Moderno 16.30 «Most proti SOC sko (Pon-te verso 11 sole). Carroll !uteg ker, James Si-geta. V torek lM oe v sredo 17. t.m. pričetek reviF sko predstav z revijo: «A nudo ’e žb0 scle...nze». in gf Astoria 16.45 »Karavana pogum*1 (Carovarva det coragglosi) Te^ oleR color. dok Astra 16.00 «Podvig kamikazov« ladji perazione kamikaze). ltn0 Vlttorio Veneto 15.15 «Boccacclo *Utet Technicolor Sophia Loren, A« ornQ Ekberg. Prepovedano mladini. kUt) Abbazia 16 00 »Aladinove čudof lčuje sti« (Le meraviglle dii AladWeln Technicolor. Domald eihic 0’Comnor. Adnio Marconi 16,00 »Prikazen razbojF175y EBKUBBm »PLASTIKA« . Trst. Ul. D’AmiunzH> št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade). cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na murje, vreče za perilo in obleke Itd vse Iz plastike in gume po zmernih cenah. Obiščite nasl PLASTIKA za pokrivanje tal po 500 lir kV. m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, llnole. Ja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo, torbice, zavese ln vse ostale predmete iz gume in plastike dobite pri ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6. Jessa« (II fantasma di Jess 11 dito). Ann Dvorak, John Irel*" c Ideale 16.00 «PekJenska četa« (Sd* _ dra infernale) Technicolor. PmilHf vedano mladini. Skedenj 16.00 «Tamara, hči strf Hlg(| (Tamara la figlia della steppalji , Gregory Pečk, Tamara Yaman<,^(j°^ ■»mr »e j ta, l Prosvetno društvo »Andrej CoK* Opčin priredi 21. t.m. enodnevni >rzCe let v Goriška Brda. Izletniki sl 'io s; do ob tej priliki ogledali s pom«1 padlim borcem v Gonjačah in vM^ klet v Dobrovem. Vpisovanje v vini Cok na Opčinah. Včeraj-danes 4 ROJSTVA, SMRTI IN PORO# 1 hred Dne 10. oktobra 1962 se Je v Tf rodilo 16 otrok, umrlo pa je 12 UMRLI SO: 51-letn.I Emilio UrSj 79-letna Evelina Plgnatest por. renzan. 60-letni Francesco Fonda,J letna Rosa Jacob por. Riosa, 41-1 Enio Beorchta, 65-letn-a Nii-ves la por. Mililo,’ 60-1 cini Romolo ton, 59-letni Ferdinando Gruber, letna Angela Tanter, 83-letnl Er«* no Glacomlni, 93-letna Francesca j sal vd. Copic, 58-letnl Giuseppe nežic. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM — Al Cedro. Trg Oberda« Picctola. Ul. Orianl 2; Alla Sa'1' Ul. Giulla l; Serravallo, Trg Cav»l 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. lojz). — ________ HOTEL ESPLANADE ZAGREB Tei. 52222 - Tele* 02-220 Hotel »A« kategorije z 230 moderno opremljenimi sobami s telefonh j radloaparatl In televizijo. Komfortni restavrant, bar, nočni lokal, internacionalni artistični program, dvorane za vsakovrstne konference i** svečane sprejeme. ORSKI DNEVNIK ktobra E oktobf.^ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsodba nepoštene blagajničarke konzorcija tržaških krojačev zatone * 11.13 ne ob oktobra 14. oktotf m domu •sbeno \ Za zaprtimi vrati proces zaradi spolzkih dejanj in tatvine Kaznovana objestnost v pijanosti ; kazenskem sodišču, ki mu [ “dedoval dr. JBdel, se je mo-_ v lat. zagovarjati 25-letna IPFK'* p ?encina por. Lubigna iz Il/LA-r Ponzianino 7, ki je bila obto-’ da je v dobi od oktobra L do marca 1961 ukradla Za-i -emu konzorciju tržaških 72frV- kder. je bila zaposlena, ------^ ‘o lir v gotovimi in raznega fo. J., skupni vrednosti 435.000 sodišče jo je obsodilo na 11 ‘ ev zapora in 15.000 lir globe r,, 0> če bo v roku 6 mesecev “vfljavitvi razsodbe plačala Odetemu podjetju 800.000 lir v Avdl ..daine ter stroške za zaseb-ifonlčni lrar>ko. filhartnj data je bila zaposlena pri o-^da F» jeni zadrugi kot blagajničar-'nlst* J Ji Prodajalka. Tedanji pred-ta: Seat k je pripravljal obračun, da lesnltev ob koncu aprila 1961 pred-Koncef “Pravnemu svetu, pa je za-k: Simi« 's da se računi blagajne ne ec>>' PIi tjo z inkasom in zalogo bla-se nadal o je blagajničarki, ki se je skraja obotavljala, nato pa je priznala, da si je pridržala nekaj denarja. Briznala je tudi, da je včasih prodala blago, ne da bi to registrirala; obljubila pa je, da bo vse vrnila. Predsednik je nekaj časa čakal, toda zadeva je bila taka, da jo je moral prijaviti sodišču, tem bolj, ker znaša družbeni kapital omenjene zadruge 700.000 lir. * * * Za zaprtimi vrati so se morali na kazenskem sodišču zagovarjati 21-letni Vittorio Nibbio iz Ulice Catalani 10, 23-letni Tullio Colja iz Ulice De Franceschi 9 in 44-letna Carmen Della Pietra iz U-lice Maurizio 14. Nibbio in Colja sta bila obtožena tatvine na škodo omenjene ženske, vsi triie pa so bili obtoženi spolzkih dejanj v javnem prostoru. Sodišče je Nib-bia in Coljo obsodilo pogojno vsakega na 5 mesecev in 17 dni zapora ter 5335 lir globe, žensko pa na 3 mesece zapdra. mm' | ZADOVOLJIVO STANJE V LADJEDELNIŠTVU dliuib vm i poučnOj jo bo torta f ■Jih vti! po pon U v Gri pa 9, «"3*-** 500 ITlCjbe ladjedelnici CRDA, v Tr- " Sv. Marka v Trstu, razp> J r * pomembnimi naročili in !b0J. JJa- , ®> da sta prebrodili naj-vodi pjf težave. Poročali smo že, da vaJ0 1‘adjedelnici CRDA v Trži-* v kratkim splavili motor- JTr? ? *Palatino», ki jo grade 2. oktoD^j,.Zaski Lloyd, nato pa so po-e, da P* la(jj|rede*j 35.000-tonske tovor- -’ katero be ladjedelnici CRDA ata pomembna naročila V Trstu in v Tržiču grade oz. imajo naročila Za 8 potniških in 9 tovornih ladij t zboru >00 !S» larlton prevoz razsutega to-lnu‘v“l'ero grade za družbo )n i*e,ral* 'z Palerma. Ta lad- ka is®a m> široka 28 :n 15.70 m. . splaviščih obeh ladjedelnic Krade, štiri ladje:. Oktobra v ladjedelnici Sv. (f|kaSPv,av”i kri "• Trstu 48.000-tonsko tur-iha ciaterno> ki jo je naročila TomorJ' I a ? lcu'a Oeeanica iz Paler- XTV vJS0kab0,5d3°,lga ^ sana Ho v T i?- 15,35 m- Decembra i on) Tržiču splavili 34.000-ton-'bs gre grade Sk° *°ceanic», ki va in i eon •Za ‘Home Lines.. Gre James ičil Za1?'!?ed najpomembnejših Jio 1ea «radnio potniške ladje. I se ”1edelnicPa ejela ntdlota» ‘e8 tega razpolaga CRDA še Prel* siiimi pomembnimi naročili Lradnjo naslednjih ladij: 87.000-irienb*? ® motorne cisterne za druž-ad)' .(fii)) nta Lucia« iz Palerma, b a ro v F t on s k e motorne cisterne za Tecb *tnn ‘Metanodoti* iz Milana, sorsko ' traiekt za GrSijo, 22.400-‘ |fc„)„ motorno ladjo za prevoz ■oi) i6.je n5a lovora za družbo «Si-rpvii=%kn Cean*ca. iz Palerma, 8.500-io 'e išhn p5ln*^ko-tovorno ladjo za in 5;£',8romo Costa, iz Geno-»ogumbl "vOO-tonsko motorno cister- r'eg I h-V leSa v ladjedelnicah CR-izovz I !adii0n^uieio Štiri ladje, potni-JlrnoA^sLleio Galilei* in «Gu-acclo *!*utea arconi», ladjo za prevoz n, gorilo , to,vora »Sagittarius« in lini. mdjo «Palatino». ču,do™čuje1a grade na splaviščih, do-AiladiTSel,,;jo a]j razpolagajo v lad-mnor. 8iini0 d CRDA z naročili za azbojir: l?5.7nn °Smlh potnlškoh ladij >s 11 7Petmi .lon 'n devetih tovornih IreJ*t 01«jskih ladij za 387.000 ton. ' policista ieppaSJlted °>>rav1janjem službe amaflTi.jj^ izvr5evanjem svoje poklic-b)T)M0sl' Jo v nedeljo dopolni® J,. v' Rimu brigadir želez-ta, k? lc'Je Lorenzo Pahor iz | CoK* r. J® bil v službi že več nevni, IrzcBpJ odšel iz Trsta 6. t.m. ct sl Ko slu#,K^rst'I1'm- Opravljal je spom'JJ U2b° v vlaku, nato pa na n v H* ! V t*; Pri izstopu iz filobusa si je nalomila gleženj Ko je včeraj popoldne 74-letna Sofia Porzio por. Riavitz iz Ul. Revoltella 19 hotela stopiti iz filobusa na Korzu, se ji je spotaknilo in je padla na pločnik. Pri tem si je verjetno nalomila gleženj leve noge, zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v dobrem tednu, če ne bodo nastopile komplikacije. Zenska je 14. januarja ponoči prijavila agentom javne varnosti, da sta ji dva neznanca v Ulici Caccia ukradla denarnico, v kateri je imela dokumente in 4000 lir. Kmalu nato sta prišla mimo dva mladeniča, ki sta povedala, da poznata neznanca. Poiskali so ju in zaslišali. Tako je prišlo na dan, da sta tisto noč imela intimne odnose z žensko v veži neke stavbe, nato pa ji odnesla denarnico. * • • Prav tako se je moral na kazenskem sodišču zagovarjati Gioi^ dano Stefi iz Ul. Gozzi 5, ki je bil obtožen, da je žalil in se upiral javnemu funkcionarju. Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev in 10 dni zapora. Stefi si ga je pred nekaj dnevi precej privoščil in je razsajal po openskih u. licah. Meril je cesto in se sploh ni zmenil za avtomobiliste, ki so trobili, da bi se jim umaknil. Tedaj je prišel mimo karabinjer Salvatore Pepitone, ki je bil v civilni obleki. Približal se je pijančku in ga pozval, naj se u-makne s ceste ter naj gre domov. Stefi pa je imel gluha ušesa in je začel zmerjati karabinjerja, ki ga je prijel za roko, da bi ga odpeljal na poveljstvo, toda Stefi mu je zbežal. Karabinjer je tekel za njim in ga dohitel, Stefi pa se je branil z rokami in nogami, toda zaman. Na razpravi se je o-pravičeval češ da ni vedei, da ima opravka s karabinjerjem, ker je bil pač v civilni obleki, toda tako opravičilo ga ni rešilo obsodbe. « * * Na prizivnem sodišču je bila včeraj razprava o zadevi v katero je bil zapleten 31-letni Bruno Bonifacio iz Ul. Colonia 71, ki ga je tržaško sodišče 12. maja letos oprostilo obtožbe, da je povzročil hude telesne poškodbe 27-letnemu Brunu Palčiču, ki biva v begunskem taborišču na Opčinah. Palčič je bil zaposlen v delavnici, ki jo ima Bonifaciov brat v Ul. Manz> ni. Nekega dne meseca avgusta predlanskega leta je Palčič prenašal pohištvo, pa mu je lastnik očital, da dela brez kriterija in brez vestnosti. Palčič mu je m to odgovoril, vmes pa se je vtaknil Bruno in beseda je dala besedo, dokler ni prišlo do prepira in osebnega obračunavanja, tako da je Palčič dobil hude poškodbe in se je moral zdraviti 3 mesece Na prvi razpravi je Bonifacio dejal, da ga je Palčič napadel in da je v samoobrambi Palčiča močno u-daril po obrazu, tako da si je prebil čeljust. Sodišče mu je verjelo in ga je oprostilo, toda javni tožilec je vložil priziv, včeraj pa je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo kazenskega sodišča. €h»riško-beneški dnevnik ŽIVLJENJSKI STR0SKI V GORICI Povprečna družina potroši mesečno nad 77.000 lir Kam se zatekajo tisti, ki imajo manj dohodkov, ali pa jih sploh nimajo Vestnik goriške občine za mesec podpor so izdali 791 za skupno julij navaja med drugim tudi življenjske stroške povprečne tipične družine v Gorici; podatke je pripravil občinski urad za statistiko. Po teh podatkih potroši normalna petčlanska družina mesečno po 77.425 lir; od tega gre za hrano 42.723 lir, za obleko 11.118 lir, za stanovanje 8.643 lir, za elektriko in kurjavo 3.695 lir in za razne druge stroške še 11.246 lir. Ista družina naj bi potrošila leta 1938 mesečno 745 takratnih «dobrih« lir. Življenje se je torej po teh podatkih podražilo od leta 1938 do danes za 74.1-krat. Kot smo rekli so to povprečne številke, ki ne upoštevajo n. pr. tistih družin, ki nimajo stanovanja z blokirano najemnino in morajo plačati zanj po 20.000 lir ali več na mesec. Pravtako je strošek za elektriko in kurjavo odmerjen precej nizko in je pozimi precej večji. Vkljub temu pa je zelo mnogo družin, ki nimajo takih prejemkov, da bi lahko toliko potrošili na mesec in si pač morajo pomagati, kakor vedo in znajo; to nas spominja na nalogo, ki jo je dala neka učiteljica svojim otrokom v šoli: «Vaša učiteljica prejema po 47.000 lir na mesec, potroši pa jih po 58.000; rešite to računsko nalogo«. Nekateri si pomagajo do konca meseca tudi s tem, da se zatečejo v zastavljalnico. Uradni podatki za julij nam povedo, da so tam posodili denar 1462 prosilcem proti zastavitvi določenih predmetov. Od teh jih je 678 zastavilo obleko, perilo in druge podobne osebne predmete, 784 pa dragocenosti. Mestna hranilnica, ki upravlja zastavljalnico, je za taka posojila izdala v juliju 7.5 milijona lir. Omenimo naj še, da so pri javnih dražbah v zastavljalnici tekom julija prodali zastavljene predmete 31 zastavijalcev, od tega je bilo 14 navadnih, 27 pa dragocenosti. V seznamu mestnih revežev za brezplačno zdravniško pomoč ie bilo vpisanih ob koncu meseca 951 občanov ali trije manj kot ob koncu junija. Občinska podporna ustanova (ECA) je v juliju razdelila med reveže 1860 kg kruha, 3240 litrov mleka in 1242 kg drugih živil poleg tega pa še 5317 obrokov tople hrane. Denarnih vsoto 1.774.400 lir. Resolucija RPI v korist dežele Komunistični pokrajinski svetovalci Bergomas, Papais in Selič so poslali pokrajinskemu predsedniku resolucijo v zvezi s sklepom vodstva Krščanske demokracije glede ustanovitve avtonomnih dežel. Svetovalci ugotavljajo, da so na zadnji seji vodstva večinske stranke proučili vprašanje deželnega ustroja v skladu z ustavo in programskimi obveznostmi vladnih strank. Iz obravnave in zaključkov, ki so bili objavljeni v časopisih in revijah, je bile mogoče ugotoviti, da je ustanovitev dežel odvisna od pripravljenosti Italijanske socialistične stranke, da bi sodelovala s KD v bodočih deželnih svetih. Svetovalci ugotavljajo, da deželno ureditev predvideva ustava in bi morala bit' že pred časom izvedena v veliko politično in gospodarsko korist prizadetih prebivalcev. Sedanje stališče KD lahko za daljšo dobo zavleče deželno ureditev. Podpisniki resolucije ob koncu ugotavljajo, da Je pokrajinski svet že pred leti v živahnih diskusijah poudaril potrebo po ustanovitvi dežele, in zato zahtevajo, da se dežele ustanovijo že pod sedanjo zakonodajo; s tem se bo zavrnil sleherni protidemokratični poskus, ki hoče zavleči uresničitev ustavnega določila. OBIŠČITE LJUDSKO KNJIŽNICO V GORICI Med 4000 knjigami za vsakogar kaj zanimivega Tudi zadnja dela, izvirna in prevodi, so na razpolago čitateljem Poletje je za nami, krepko smo stopili v otožno jesen in življenje je našlo spet svoj stari ritem! Večeri so mnogo daljši in človek v mestu, pa tudi na deželi, kjer bodo kmalu opravili največja jesenska dela, bo našel čas, da se vrne k čtivu, ki ga je moral v preteklih mesecih iz tega ali onega razloga zanemariti. Knjižnice in čitalnice bodo spet oživele! Navzlic vedno hitrejšemu tempu življenja, tehniki, ki tako neusmiljeno spodriva vse, kar bi moglo človeka odvrniti od njenega bliskovitega napredka, pa se opaža ne samo pri starejših, temveč tudi pri mladini ponovno zanimanje za knjigo, v kateri lahko najdemo odgovore na vprašanja, ki nam jih življenjska praksa zastavlja na vsakem koraku. Goriški Slovenci se že od leta mtiiitiiiiiiiKiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininfgniinniiiiiiiiiii PRIPRAVE ZA UPRAVNE VOLITVE V ROMKAH 11. NOVEMBRA Na levičarski listi kandidira Slovenec Jarc iz Vermelfana Na demokristjanski listi bodo po vsej vetje tnosti kandidirali še socialni demokrati in neodvisni .................................................... VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA U O Ki-' * lv’V * Petletni |>lan za rekonstrukcijo Tartinijevega trga v Piranu Predlog za obnovitev notranjega pristanišča v Piranu mmna Petletni plan komunalnih investicij v občini Piran predvideva med drugim, da bi v letih 1963 in 1964 uporabili skupno 80 milijonov din za rekonstrukcijo Tartinijevega trga. Ta trg je namreč zaradi močnega avtomobilskega in predvsem avtobusnega prometa v precej slabem stanju. Zgrajen je bil namreč pred 70 leti s tem, da so zasuli nekdanje notranje pristanišče in brez u-strezne fundacije položili kamniti tlak. Trg se zaradi tega stalno pogreza. Kanalizacija, ki je bila pozneje in tudi v zadnjih letih na novo speljana preko tega trga. ne deluje, ker pogrezanje terena povzroča nasprotne naklone in s tem zastajanje vode. Pogrezanje je še večje zaradi prometa težkih vozil. Kanalizacijo pa onesposablja tudi to, da ob vsaki piočnejši plimi morje zalije skoraj ves trg in da ob neurjih nanosijo meteorne vode na trg zemljo in drug material, ki zamaši odvodne cevi. Razen neravnega tlaka so torej še stalno se ponavljajoče poplave z morsko ali kanalizacijsko vodo pojavi, ki zahtevajo rekonstrukcijo trga. Petletni plan predvideva, da bi trg rekonstruirali tako, da se obnovi celotni kamniti tlak, katerega bi položili na dovolj močno betonsko podlago. Kot smo omenili, bi za to potrebovali predvidoma 80 milijonov din. So pa še drugi predlogi, o katerih bi bilo vredno razmisliti-Ker je v obrazložitvi plana izrecno poudarjeno, da so predlagane investicije za ureditev komunalnih objektov in naprav potrebne TMfflUk-i •"■'■(iv; 'ai» danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri zabavni film: TA JE CHARL0T! (Ecco Charlot) Režira in igra CHARLES CHAPLIN predvsem v interesu naraščajočega turizma, je prav iz vrst turističnih delavcev prišla misel, da bi kazalo rekonstruirati Tartinijev trg v tem smislu, da bi obnovili nekdanje notranje pristanišče, ki je bilo s svojim obočnim mostom ob vhodu tako slikovito, da je Piran zaradi njega svojčas nosil častni naziv «male Benetke«. Ce je v Piranu kaj vredno obnovitve, potem je to nekdanji notranji sistem. Mestece bi močno pridobilo na slikovitosti in s tem postalo za turiste še bolj privlačno, vzdolž obrežja bi lahko obstoječe ali pa še nove kavarne in restavracije razporedile svoje stole in mize itd. Ce bi lokalni avtomobilski promet še ostal dovoljen, bi zanj bilo dovolj cestišča vzdolž obrežja, avtobusni promet pa bo z uveljavitvijo nove avtobusne postaje ob letnem kinu skozi mesto že tako prepovedan. Rešiti bo treba pravzaprav samo dvoje problemov: ali naj ostane Tartinijev spomenik na sedanjem mestu kot nekakšen otoček v pristanu ali pa nai bi ga nekoliko umaknili proti občinski palači in rdeči beneški hiši, in pa, kako speljati piransko kanalizacijo tako, da ne bo mazala in usmrajevala vode v notranjem pristanišču, oz. kako zagotoviti menjavo in čiščenje morja v obnovljenem pristanu. JULE LENASSI • • * V Kopru se je mudila te dni delegacija etiopskih novinarjev, ki jo je vodil pomočnik ministra za informacije Blata Volde Geor-gis. Koprski novinarji, člani višjega aktiva Društva novinarjev Slovenije, so goste seznanili z značilnostmi tukajšnjega področja. Sprejeli so jih tudi člani okrajnega^ odbora Socialistične zveze, na čelu s predsednikom Gustavom Guzejem. Etiopski novinarji so se predvsem zanimali, kako smo na koprskem področju uredili manjšinsko vprašanje. Obiska, li so tudi Tomos, Delamaris in koprsko pristanišče. • • • Izolske ribiške ladje, ki so v sestavi kombinata Delamaris, so v zadnjih desetih dneh zabeležile rekorden ulov. V Puljskem zalivu so namreč ulovili nad 36 vagonov sardel. Najbogatejši ulov so zabeležili v noči od petka na soboto, ko so ulovili 13 vagonov sardel. Količine rib so bile pre- podjetje s svojim avtoparkom, za to so priskočila na pomoč vojaška vozila. Letni plan ulova so izolski ribiči že zdaj dosegli 84-odst. V koliko bo vreme še vnaprej ugodno, bodo ta plan precej prekoračili. • • • Zaradi neprevidne vožnje je prišlo v zadnjih dneh do več ne- sreč na koprskih cestah. Ker je prehitro vozil po spolzkem cestišču je obtičal v obcestnem jarku voznik tovornega avtomobila Stan-ko Milj uš z Reke. Nesreča se je pripetila na nevarnih serpentinah med Postojno in Planino. Voznik je ostal na srečo nepoškodovan, zato pa je na vozilu za okrog četrt milijona dinarjev škode. Precej hujše posledice pa je imel zaradi prehitre vožnje na ovinku Josip Jedrejčič iz Portoroža. Blizu Valete je njegovo vozilo zdrknilo s cestišča, zdrselo še 11 metrov naprej in se zaletelo v obcestno pregrajo. Voznika so s hudimi telesnimi poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico, vozilo pa je skoraj povsem uničeno ter cenijo škodo na okrog milijon dinarjev. Žrtev prevelike hitrosti je postal tudi motorist Stanko Reber iz Postojne. Zavozil je namreč v obcestni smernik in padel pod nasip. Voznik in sopotnik Franc Bele sta bila hudo poškodovana. Pri gostilni Stegelj v Postojni Pa se je zaradi neprevidnosti zaletel v italijanski tovornjak iz Gorice voznik tovornega avtomobila Ivan Klavžar iz Kopra. Klavžar je bil namreč premalo pazljiv Pri vzvratni' vožnji. V torek zvečer so predstavniki napredne liste «Alleanza socialista« v Ronkah predložili na županstvu listo šestnajstih kandidatov za prihodnje občinske volitve, ki bodo tudi v Ronkah 11. novembra. Na listi kandidirajo komunisti, socialisti in neodvisni. Nekateri izmed predloženih kandidatov so že imeli vidna mesta v prejšnji občinski upravi, tako župan Tullio Trevisan, podžupan Ricciotti Doria, svetovalec senator Antonio Tambarin in drugi. Precej pa je novih moči na kandidatni listi in tu se zlasti odlikujejo mladi ljudje, predstavniki obeh delavskih strank. Kandidatna lista je bila predložena po abecednem redu in je sestavljena iz naslednjih oseb: Blasutti Umberto, železničar; Bo-scariol Danilo, delavec; Calligaris Giovanni, trgovec; Calligaris Giuseppe, trgovski pomočnik; Doria Ricciotti, obrtnik; Gardiman Fe-deri«o, obrtnik; Gava Aifredo, delavec; JARC FRANC, delavec; Lena Armando, uradnik; Lenardon Felice, obrtnik; Pelos Antonio, kmetovalec; Rizzi Rinaldo, učittlj-visokošolec; Soranzio Carlo, zavarovalni uradnik; sen. Tambarin Antonio, upokojenec; Trevisan Tullio, delavec; Visintin Sandro, železničar. ^ i Med pokrajinskima federacijama PSI in KPI je bil sklenjen načelni sporazum ^o porazdelitvi mest v občinskem odboru, seveda v primeru, da lista «Alleanza socialista« dobi vnovič večino. Zaradi tega je treba pričakovati precejšnje spremembe, v primerjavi s preteklostjo, v novem občinskem odboru. Med kandidati je tudi Slovenec Franc Jarc, kraški rojak, ki je Po poklicu zidar in živi v Ver-meljanu. Lista «Alleanza socialista« je dala nalepiti po Ronkah dva lepaka. V prvem se socialisti in komunisti obračajo na volivce izjavljajoč, da ne bo v Ronkah težke izbire: ali s silami napredka ali s silami reakcije. V drugem Pa proglašajo nedavno stavko občinskih uslužbencev za politični napad na napredno občinsko u-pravo. V nedeljo bo v kino dvorani Excelsior prvo javno zborovanje, na katerem bosta govorila dosedanji župan Tullio Trevisan in Podžupan Doria Ricciotti, ki bosta prikazala delovanje napredne občinske uprave, v zadnjih štirih letih. mokristjanski listi, o kateri se govori, da bo sestavljena tudi iz nekaterih socialdemokratov in ne. odvisnih. m. v. Kontrolni pregled motornih vozil Kompartimentalno nadzorništvo nad motorizacijo opozarja vse lastnike motociklov in poltovornikov, ki so bili vknjiženi do konca 1952, da morajo pripeljati taka vozila na pregled do 15 novembra t. 1. To velja za motocikle in tovorne motocikle, ki imajo evidenčno tablico nižjo od TS 10558, ali GO 7074 ali UD 21480. Lastniki takih vozil ne bodo prejeli nobenega posebnega poziva na dom, ampak se morajo javiti s svojim vozilom na običajnem kontrolnem uradu, ki je v pokrajinskih mestih in večjih centrih (v Gorici v Ul. Cadorna, blizu, trga pa debelo). Tisti, ki bi po TŠ. novembru krožili s takim, še nepregledanim vozilom, bodo plačali globo od 4000 do 10.000 lir ter jim bodo odvzeli tudi prometna knjižico. Medtem ni še nič znanega o de- Hlllll|,||i,|1„,ii|l||||„|„||,|||,||,||||,„„„„„„,t„|||i,|,|||,|,n||||||M|||ut||||,|n|„n,|,||||||||||||||„|,|„||||||| na križišču pred pošto Motociklist podrl ženico ki je prečkala cesto Zlomila si je nogo in bo ostala v bolnišnici 20 dni Včeraj nekaj, po 12. uri se je peljal s svojim motociklom po Korzu Verdi im v smeri proti Ulici San Giovanni v Gorici Giancarlo Viizintim iz Murtinščine. Ko je privozil na križišče pred glavno po-što, pa mu je nenadoma prečkala cesto 64-letna Caterina De-nich poročena Fabretto iz Gorice, Ulica Montesanto 133, ki je šla iz Ulice Boccaccio proti pošti. Ko jo je Vižintin opazil, je bilo že prepozno, da bi se ji lahko izognil in tako je ženica padla pod vozilo ter obležala na cesti. Z avtom Zelenega križa so oba odpeljali v goriško bolnišnico. velike! da bi jih lahko prepeljalo Xa„ " ♦ T J nodietip , «vo im avtonarkom. za- lana so zdravnik! ugotovili, da si PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I je Denicheva zlomila desno nogo in bo morala ostati v bolnišnici 20 dini. Vižintin pa se je le malo opraskal po desni roki in bo o-zdravel v treh dneh. Zato so Ka poslali domov. Na kraj nezgode je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik. Otrok si je zlomil nogo Včeraj nekaj po 11. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 2 leti starega Pavla Savija iz Viles. De- ček je namreč doma padel tako nesrečno da si je zlomil nožico v stegnil. V bolnišnici so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Nezgoda mladeniča iz Gabrij Prejšnjo noč okrog 0.45 so pripeljali v ggriško bolnišnico 21-let-oega Adriana Florenina iz Gabrij št. 13. Zdravniki so mu ugotovi-'i več manjših poškodb na obrazu. Mudili so mu prvo pomoč in ga Poslali domov. Okreval bo v 8 dneh. Florenini je povedal, da je Po nesreči padel z motocikla. Za vskladitcv kulturno - turističnih prireditev Pred dnevi je bil v Gradiški sestanek predsednikov tujsko-promet-nih društev Pro loco iz raznih krajev goriške pokrajine. Ob tej priliki so sklenili, da bodo ustanovili pokrajinsko zvezo takih društev, z namenom, da bi se med seboj podpirala. Predsednik goriške Pro loco Peternel je povabil vse prisotne na sestanek, ki naj bi ga v kratkem imeli v Gorici, da bi tam proučili načrt, za vskluditev bodočih prireditev, ki jih bodo imela posamezna društva, di bi se podobne prireditve ne vršile istočasno v raznih krajih. IZ KANALSKE DOLINE Umrl je župnik iz Zabnic Preteklo soboto so v 2abnicah, največji slovenski vasi v Kanalski dolini, spremili k zadnjemu počitku na tamkajšnjem pokopališču domačega župnika Jožefa Simiča. Pokojnik je že dalj časa bolehal in so ga odpeljali tudi v bolnišnico v Vidmu, kjer je prejšnji četrtek podlegel bolezni župnik Simič je bil po rodu beneški Slovenec, doma iz Prosnida Bil je zaveden pripadnik našega naroda ter je včasih zložil tudi ka ko prigodniško pesmico. V vasi so zbrali skromno vsoto denarja in čakali nekaj tednov na odgovore. Precejšnja nestrpnost se je polaščala otrok, ker je minilo več tednov brez odgovorov, nekega dne pa je prinesel poštar več pisem, na katerih so bile najrazličnejše znamke. Ni bilo težko spoznati, da so bila pisma odposlana iz Avstrije, Jugoslavije, Holandske, Francije, Madžarske in Sovjetske zveze. Iz Avstrije so prejeli tri pisma; poslali so jih otroci iz Koroške. Tri pisma so prišla tudi iz Jugoslavije. Poslali so jih otroci iz okolice Maribora. Najdaljšo pot je napravil balonček Roberta Mora, ki je pristal onkraj Karpatov v Rusiji. Vsem pošiljateljem naslovov bodo iz Caneve poslali po pet dolarjev, le v Sovjetsko zvezo bodo poslali drugo valuto ali kakšno darilo. Dogodek je sam na sebi zelo preprost, vendar pa dokazuje naravni čut za iskreno prijatelj-stvo, ki je tako močno razvit pri "otrocih “ “ ~" 1946 poslužujemo Ljudske čitalnice in knjižnice v Ulici Ascoli ‘ 1, kjer si tudi najbolj izbirčni či-tatelj najde med 4 tisoč knjigami z vseh področij znanosti in kulture, tisto čtivo, po katerem čuti največjo željo ali celo potrebo. Ljudska knjižnica zasleduje novosti, ki prihajajo na slovenski trg. Fogoji, v katerih deluje naša knjižnica v Gorici, so na žalost takšni, da svojim obiskovalcem, kljub veliki želji, ne more nuditi ravno vsega tistega, kar prinaša slovenski knjižni trg, toda vodstvo knjižnice skuša po svojih močeh priti do del, ki bi lahko kolikor toliko povečala njeno dosedanje knjižno bogastvo. Med zadnjimi knjigami bomo našli mnogo izvirnih del slovenskih pisateljev, kakor tudi mnogo prevodov iz svetovne literature, ki bi jih le s težavo našli na policah goriških knjigarn in katerih cena bi bila za marsikoga nedosegljiva. Goriške Slovence bo nedvomno razveselila zbirka humorističnih novel našega rojaka Damira Feigla «Ob obratu stoletja«, v kateri bomo našli duha in besedo nepozabnega humorista, ki je pustil toliko lepih vrstic tudi tistim, ki ga niso osebno poznali. Ljubitelji takšne literature bodo lahko segli tudi po »Doživljajih Nikotine Bursača«, veselega junaka, ki je izšel izpod peresa sodobnega jugoslovanskega pisatelja Branka Čopiča. Kdor bi si želel svetovnih romanov, ne bo imel težav, posebno čitateljice bodo navdušene nad romanom znane pisateljice Pearl Buck, ki je v «Zakonu iz ljubezni« vtisnila toliko čudovitih izkušenj iz lastnega življenja. Med zadnjimi deli, ki so na razpolago, imamo tudi mnogo del iz sodobnega protiko-lonialnega gibanja kot so «Crna sila« zamorskega pisatelja Richarda Wrighta in delo jugoslovanskega novinarja Zdravka Pečarja «AL žirija v plamenih«. Iz italijanske literature bomo našli prevode Mo. ravie «Rimske zgodbe« in «Pave-sejevega «Tovariša», poleg teh pa še zanimivo delo Enza Bettizze »Tržaška prikazen«. Lahko bomo ravie »Rimske zgodbe« in Pave-Thomasa Manna, poljske pisateljice Marije Dobrowske in še po najnovejših ustvaritvah sodobnih slovenskih pisateljev Kozaka, Poliča, Smoleta itd. Tudi ljubitelji pesništva bodo lahko izbirali; predvsem bodo našli pesniške zbirke najmlajših slovenskih pesnikov, od Zlobca do Gradnika, potem i« mladini, ne glede ha veltke razdalje, ki jih ločijo jezik | Pa mnogo zanimivih prevodov in navade, ki so v teh krajih po- -lesenina, Foscola, Heineja in vsem drugačne. Cez atmosfero so napeli nevidne prijateljske vezi, in to s skromnim balončkom — vezi, ki jih ne morejo navezati odrasli s svojimi kozmičnimi ladjami. Schillerja. Ljudska knjižnica je na razpolago obiskovalcem vsak dan, razen ob sobotah popoldne in nedeljah, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. IZ BENEŠKE SLOVENIJE V maloobmejnem prometu v septembru 16.612 prehodov Pomanjkanje vode v Podutanski dolini - Na Matajur asfaltirajo cesto trebnih 18 milijonov lir. Zaključujejo tudi s polaganjem cevi za podaljšek občinskega vodovoda do zaselkov Jeline, Duš in Mašeri, ki bodo tako končno le dobili pitno vodo. V teku so tudi popravila na cesti Sovodnje - Cepleti-šče . Polava, katero nameravajo pozneje tudi asfaltirati, ker se po njej razvija maloobmejni promet proti Livku in dalje proti Kobaridu. Bat mu je zmečkal prst na nogi Včeraj okrog 17.30 so poklicali ■>vto Zelenega križa v Standrež, kjer se je pri delu ponesrečil 41-letni Milan Briško iz Ulice Cava-iizeri di Lodi 10. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki u-gotovili, da si je zmečkal palec na desni nogi in izgubil tudi noht. Pridržali so ga na zdravljenju za ?5 dni. Briško je povedal, da mu ie padel na nogo težak bat in mu povzročil omenjeno poškodbo. Balončki prijateljstva Na zares svojevrsten način pred dnevi sklenili prijateljske vezi učenci furlanske občine Caneva pri Tolmezzu z učenci nekaterih evropskih držav. Poslužili so se balončkov, ki so ponesli njihoue pozdrave na vse vetrove. Cez ne. kaj tednov so prejeli odgovore iz tako oddaljenih krajev, da svojim očem niso mogli verjeti. Ob priliki vaškega praznika so otroci spustil i kakšnih 300 balončkov. V vsakega so položili svoj naslov in napis: «S tem balončkom pošiljam prijateljske pozdrave ob vaškem prazniku sv. Jemc-ja«. V pripisu so obljubili vsakemu, ki se bo javil, nagrado S dolarjev. Obmejni promet v Beneški Sloveniji, ki je v avgustu dosegel izredno višino in rekordne številke, je v septembru precej upadel, kar je seveda v zvezi predvsem z zaključkom turistične sezone in glavhim poljskim delom. Po uradnih podatkih obmejnih organov so v septembru na vseh šestih obmejnih prehodih čedad-skega področja zabeležili 18.612 prehodov s propustnicami in dvo-lastniškimi dovoljenji. Od tega je bilo 2049 italijanskih in 11.537 jugoslovanskih državljanov, ki so šli čez mejo s propustnicami, 1398 italijanskih in 1228 jugoslovanskih državljanov pa se je okoristilo z dvolastniškimi dovoljenji. Največ prehodov so zabeležili na bloku pri Stupici in sicer 9.242 s propustnicami in 14 z dvolastniškimi dovoljenji; na ostalih pre. hodih pa je bil promet naslednji: pri Učji 631, na mostu Vittorio 1001, pri Robedišču 1.632, Ceple-tišče 770, Solarji pri Dreki 889, most Klinac 369, pri Miščeku 1010, pri žičnici v Dreki 480 in pri Me-lini ob Idrijci 138. • • * V Podutanski dolini se še vedno občuti veliko pomanjkanje vode in prebivalci vasi so se morati obrniti do vojaških oblasti, da bi jim pripeljale vsaj najnuj-šo vodo z avtocisternami. Tako vozijo sedaj vojaške cisterne vodo v Gorenjo vas, Kravar, Utano, v Jagnje, Grobje in v Hlasto. * * • Po dolgem čakanju so končno tudi prebivalci številnih gorskih vasi sovodenjske občine dočakali, da so jim začeli urejevati poti, ki so zanje edina vez z dolino in z ostalim svetom. Tako sedaj urejujejo in asfaltirajo cesto iz Je-ronišča preko Strmice do vasi Matajur, za katero bo potrošila pokrajinska uprava iz Vidma 15.5 milijona lir. Ko bo ta cesta urejena, bo služila tudi za razvoj turizma, saj bo precej olajšala dostop na Matajur, ki bo postal še bolj privlačna točka za izletnike tudi iz Gorice in Trsta, bodisi v poletnih mesecih, kot tudi pozimi, ko so tu lepa smučišča. Kmalu bodo zaključili dela na cesti v Ložec, kjer so morali zgra-I diti tudi nov most. Tu je bilo po- Cepljenje otrok v Sovodnjah 2upanstvo iz Sovodenj sporoča, da bo v soboto 13. t.m. v zdravniški ambulanti v občinskem domu cepljenje otrok proti kozam, davici in otroški paralizi. Cepljenje se bo vršilo od 9. ure dalje. Izlet v Trnovski gozd priredi SPD iz Gorice v nedeljo 14 t.m. Podrobnosti bodo zvedeli Interesenti pr! vpi. su, k! se vrši na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. VEKIH. Zaprto CORSO. 17.15: «Mož, ki je umoril L. Valanca« < pogojih pa bi bil gotovo mi vo šestorico. Borov atlet je tekmovanjem dosegel dva no' korda: 11”9 na 100 m in 33i v metu diska. V ženskem peteroboju j' predvidevanju z veliko predi zmagala Colavizza iz Vidr je predvsem za rezultat 1.50 ku v višino, dobila visoko Za njo se je uvrstila Pacorini ra z rezultatom nekaj pod s' rekordom, 3000 točk pa je I gla tudi Orlando, ki je v sva sciplini, 80 m zapreke, zabel odličen čas 12”3. Novi deželni prvak je postj demski reprezentant Danelut teku na 3000 metrov steeple se. Atlet je vodil že od same^ četka in izredno slab čas (ni pod osebnim rekordom) kažj je tekel le za zmago. Drug« kačem je največje težave j zapreka z vodo, ki v jeseni #1 primernejša za kopanje. Po končanem pregledu špš disciplin še beseda o sodi Tržaški atletski sodniki, ki i sami večkrat proglasili za n* še v deželi, so med desetoroB pokazali veliko število svoji1 lin in se pred atleti večkrat šili in povzročili nepotrebne dente. Za začetek je bil slab' porejen urnik, tako, da so v to tekmovali še po sedmi i temi in mrazu. Neštetokrs1 spregledali neveljavne skok1 mete oziroma veljavne ral' vili, za zaključek pa nikakor dopuščali atletom poizkusnih tov ali skokov in jih tako n1 oškodovali. Žrtev najhujšega1 mera je bil prav Borov pred nik Cesar, ki je po krivdi 5 kov izgubil okoli 350 točk. 1 je imel v metu kopja že dv* veliavna meta, ko pa je * tretjič padlo na tla, je tu P11 jasno sled in sodniki so že « postavljati znak za merjenje žine. Z velikim presenečenje^ met razveljavil sodnik na *7 šču, najprej češ, da je atlet P( pil, ko pa to ni držalo, je saj trdil, da je bil met nevelj* ker je kopje pri zamahu z A tikalo tla, kar pa ni noben 'i,. za razveljgvljenje. Po dolgi «fuM1 siji je glavni sodnik sprejel [Urne test, v pomoč sodniku na 1‘ROdit šču pa sta prišla sodnika, F> bjji in trdiV, ltjfar lij. In/ sledu, čeprav sta malo prej i postavljala znake in trdi*j kopje ni pustilo na travi notP očih' sledu, čeprav sta malo prej *: * .. čela postavljati tablico. Nasi*1'; ‘Ju '-v.ia jjuaiovijau tauiiuJ, jxav*' j " zmešnjava, rezultat vsega P? rva bil, da je Cesar ostal v tej ° & ot plini brez točke. . Pet BRUNO KRIZ# klel REZULTATI Deseteroboj: 1. Barbieri (Fiamma): 100 m , ha daljina 5.89, krogla 10.84, v Wat 1.65, 400 m 53”9, 110 zapreke do disk 32.55, palica 3.30, * kat0 S*? Q9 l^nn m O rn^Alr 1 k 32.92, 1500 m 4’46”8 — Točk 3 2. Tassini (Libertas), 3. Buttil $eu (Torriana) 3687, 4. Brifpn (Fiamma) 3672. 5. Donati (Fiamma) 3396. v 6. Neubauer (Libertas) 3390 ( '/ 5.89, 10.10, 1.50, 60"7, 20”, ’lto p 3.30, 35.63, 5’47”5). mil 8. Cesar (Bor) 2891 (11”9, 5.66.V SV| .............~ 19”4, 33.83, 2.3® :ku Vine Atletski troboj v Novi Gorici je pokazal, da ima Primorska lep na-raščaj lahkoatletov, ki bo ob sistematični vadbi in vzgoji lahko dosegal lepe rezultate in s tem pospešil razvoj lahke atletike — • kraljice športa* na Primorskem. 1.55, 65”3, 5’36”2). Peteroboj: n. 1. Colavizza (Gualf Videm) ncil' točk (13”5 80 ovire, krogle iteto višina 150, daljina 4.83, 2l»nju 28 ” 1). bderi 2. Pacorini (Ginn) 3242, 3. Or]( fkev (Ginn.) 3210, 4. Dessanti ((’IH in 3125, 5. Fozzer (Edera) 2838' bojn, 3000 m steeple chase: irjie, 1. Danelutti (Pol. Friuli) 10’lf 2. Ricatti (Acegat) 10’30”8 , 3. Tedeschi (L. Videm) 10’33”® h: 4. Tonetti (S. Giacomo) 10'T*., Pr 5. Gottardo (Ginn.) 11’03”3 rta d 6. Milocco (L. Videm) 11’32"2 mo, 'ga n 2«i JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK slovenski janičar Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine 14. Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Okoli jn okoli, kamor se je človek ozrl, ni videl drugega ko ogenj, gost, svetel dim, ki se je počasno valil proti nebu. Tam so s plamenom gorele lesene, s slamo krite kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi bila gasila, kajti pobegnil je vsak ali v gosto hosto ali v kamnat gospodov grad ali v cerkev, da bi otel svoje lastno življenje. Turki so bili po planicah razpeli svoje šotore, da bi o zori zopet ropali, klali in vezali ujetnike. Dvojno vpitje se je razlegalo po zemlji in donelo proti nebeškim oblakom. Prvi je bil divji krik ljutega Turka, ki je čedil svojo krivo sabljo krščanske krvi in komaj jutra čakal, da bi jo na novo prelival. Drugi krik je bila žalostna, mila molitev tlačenega, zapuščenega Slovenca ki morda ni tolikanj sam zase Boga prosil kakor za svoje otroke, da bi jim Bog ohranil staro domovino, staro zveličavno vero. DVANAJSTO POGLAVJE Tepejo ga nadloge: glej, na lojtri je visel-Narodna pesem Peter Kozjak je bil, kakor smo že omenili, pobegnil v hosto. Kmalu je bil čisto sam. Najrajši bi bil prišel domov na svoj trdni grad, kjer je imel visoko ozidje, iz rezanega kamna zidano, in stolpe, katerih še nikoli ni bil sovražnik v pest dobil, kar je pomnil človeški rod v gradu in okrog grada. Ali slabo je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega grada ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel, kod hodi in kam gre; to je gotovo, da je bil Peter, ko se je zmračilo, spehan in shojen ne daleč od tam, kjer je zavil proti svojemu domu. V sredi hoste, kake pol ure od poprej imenovanega kraja, kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro selišče pri majhnem potoku. Bila je to lesena hiša in mlin. Mlinarja so imenovali, kakor ga še dandanašnji imenujejo. Breznika, ker je njegov dom stal v sredi brezja. Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu zavrta, vse je bilo zapuščeno, vse tiho, samo voda je vrela čez jez in šumela po ozki strugi naprej. Pod podstreškom je bil kup listja zraven neukretno iztesanega voza, kakor ga je bil pustil lastnik Breznik, ko je nastilo zvračal. Tu sem pride Peter ves zdelan. Mrak se je delal, zato se uleže v listje pod podstreškom. Zares slabo prenočišče gospodu z grada, ali nevarnost in nesreča zravnate vsak razloček med kmetom in plemenitašem. Komaj se zakoplje v svoje suho ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče. Rokave je imel krvave in nosil je dolgo nož v desnici. Pogleda skozi oknice v hišo, ali ker je videl, da je vse pusto in samošno, zavije jo proti skednju. Peter spozna — cigana. Hotel je od kraja vstati iz svoje postelje in oglasiti se staremu znancu; ali divji pogled izpod ciganovega čela ga ostraši. «Ko bi se maščeval nad menoj, da mu nisem v štiri in dvajsetih urah pomagal iz kloštrske ječe?* mislil je Peter. — «Bog vedi, ali je kri, ki mu orožje in roko rdi, tekla od srca turškega ali slovenskega?* In Peter diha natihoma in se ne gane v listju. Cigan pa se malo ozira okrog, govori med zobe nekaj sam sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre noter. Lestvica je bila prislonjena na oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče, za cigana še predobro. Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po stezi proti samotni hiši od vasi sem. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so to Turki z glavo in peto. Poskačejo s konj, privežejo jih k plotu in gredo proti skednju. Tudi velik kosorep pes je hodil ž njimi. Eden je stal tako blizu Petra, da bi ga bil ta lahko prijel za široke rdeče hlače. Sreča, da je pes iskal in vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov nos precej zasledil skritega Petra. «Oh Bog, in kaj bode potlej,* dejal je Peter in jel j- — kar že dolgo dolgo ni storil — jel je moliti. Turki so iskali suhega sena za svoje konje. Zato precej gredo gledat na skedenj in, ko zagledajo lestvico prislonjeno in veliko mrve na odru, zlezeta precej dva gor po lestvi da bi nametala sena za konje. Zbudi se cigan v mrvi in zagleda Turke na lestvi. Vendar ni ga pretresel strah kakor skritega Petra od zdolaj, ampak vstane pokonci in nagel ko strela odpahne prislonjeno lestvo, da loputne s treskom p0 lesenih trdih tleh. erjav obti l i li s Petrom storili, zdelo se je, da ga hoče ed6C »mu Konja privezati in za ujetnika odpeljati v tabor- učh V tem trenutku prileti pes bliže, zavoha ubogega Petra v listju in začne nemiljeno natepati in lajati in zaganjati se v njegovo nogo. Proč je bilo s Petrom, že ni od straha vedel ali živi še na tem svetu, ali ga je že konec. Turki na skednju’ ko zaslišijo lajanje zunaj, popuste cigana na mrvi, mrvo in svoja dva ranjena tovariša, ležeča z razbito glavo pod dolgo težko lestvo, misle, da so jih zasačili deželjani. Ko pa vidijo da se pes le v listje zaganja in da človeško nogo cuka, izvlečejo preplašenega moškega ježa. Prepustivši ga psu, ki je postal še predrznejši, ko je videl, da so gospodarji njegove volje pomagajo Turki najprvo svojima ranjenima tovarišema na skednju na noge. Ali cigan je trgal deske iz stene v svislih in jih je metal nanje. Morali so torej pobegniti s skednja brez mrve. Eden naloži na pol živega Petra ter ga vleče h konjem, drugi pa zapalijo poslopje, da bi tako ukrotili in uničili svojega drugega sovražnika, cigana, kateri jim je glave razbil, samemu pa niso mogli priti do kože. Pa preden je plamen švigal okrog strehe, raztrgal je na drugem oglu cigan steno, skočil na zemljo in Turki ga zagledajo, ko se jim je že daleč iz mraka krohotal, žugaje s pestjo. Zareče poslopje je čudovito obsevalo to družbo. Videli so tudi Turki, da se temni, bilo jim je torej v tabor iti, tembolj ker so se morali bati, da jih ne sreča kako krdelce beguncev domačinov. Dva sta bila, kakor smo povedali, zelo obtolčena, da sta se komaj na sedlu držala. Oni trije pa se posvetujejo, kaj za Konja privezati in za ujetnika odpeljati v tabor- 0»}Učtt dva pa sta s smehom kazala na veliko grbo na Petrovih na cdi, ces kaj bo nam taka kamela, ni za nobeno delo, teg»Lv&' bode nihče kupil za sužnja, ni vreden, da bi ga gonili na ' S1 sko s seboj. Pogovarjaje se nekaj časa, spodneso nap« Petru noge, da trdo butne na zemljo ravno na zobe, zv®* d st, ga z jermenom za pete in kakor izurjeni rablji obesijo g® nap prvo drevo, tako da je za pete privezan prosto visel med tjfdke, in oblaki. Nič ni izdalo, da je ubogi plemeniti gospod K* '?ec na vse grlo in prosil svoje trpinčevalce, ki ga niso razu« £*te samo zasmehovali so človeka, ki se tako grozno boji srni' liw.' Po stezi odidejo naglo Turki na brzih konjih. Peter Ko* vatc je visel, kri mu je vrela v glavo, le še slabotno Je ječal; ČU®1^ se je razlegal njegov glas v mraku. Za las je manjkal«?. s t njegova grešna, hudobije polna duša bi bila stopila na |fh° < vecnosri, na peklenski prag, brez pravega spokorjenja. Ali za zdaj mu Bog še prizanese. >hjlv Cigan stopi iz gošče in na mah odreže z nožem jefl* tl, ki je Petra pripenjal na brezovo vejo, in ga pristreže v « * in Kakor hlod pade Peter po tleh, ko ga cigan spusti. Krij je bila preveč stopila v glavo. X. ♦Sicer nisi vreden, da sem te odrezal z zasluženih v« > J1' tudi nisi zaslužil, da bi se veliko pečal s teboj in zate, pa' > h6; ti bo,» godrnja cigan ter postavi Petra pokonci in ga na s1? se ko prisloni. Kmalu se zbrihta, tudi mu ni bilo drugega st« “bi , kajti cigan ga je tresel ko snop. «Halo. grbavi prijatelj, f', 6K: greva izpod tvojih vislic,* vpil je cigan in peljal plemenita’ ,nlZE potoku. Voda ga popolnoma okrepča. «Kaj se klatiš tod?* šali se po svoji navadi cigan. ltitt nisi ostal pri cerkvi pri menihih, zakaj ne braniš svojih po« 1 pQ nikov, kakor bi imel. Kajne, še sebe nisi mogel, pa boš dr« j Ali da se ti daš na brezo pripeti, to ni prav po viteški & 'i s' gotovo imaš ti prvi tako čast, kar je bilo mož tvojega iifle evak da so te tako visoko in na tak povsem nov način r>ovzdir> . i.- ------1------—«--- — ^......................n* nvlacnt/* 7.U vsnlr mm v StnlttCa: trcmudri mil fmnnAnA..........a____ uui , »tnin- ia/» n_ __* .»*. i________‘ ..j, 0 ^ OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tisk« 'trst 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upra«1 hap