nasa tema kronika Vse več stoletnikov str. 12-13 V požaru opečena stanovalka str. 14 IV SPORED Jerry Lewis: Mož, ki mu je škilav pogled prinašal milijone rC. --TUJA ZGODBA / STOP--. ^ ТИ»««4 ■o ■-slim iri ■in im -r- novi tedniki Ш- Mi9 ČRNO NA BELEM . Posedmih L л ммг//' letih končno nov album! , Sanemo 2021 Mänj.skandalov, več »mlade« glasbe! Ö Tednik za Savinjsko regijo / št. 10/ Leto 76 / 11. marec 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Na Rogli končno zmaga ostala doma Čeprav so celjski deskarji ostali praznih rok na tekmi svetovnega pokala, smo se veselili zmage Žana Koširja. V krasnem vremenu so manjkali gledalci. Ni jih bilo tudi na atletskem dvoranskem EP, kjer je članica Kladivarja Tina Šutej osvojila srebro, in jih ne bo na nogometnem Euru U21, o katerem je spregovoril predsednik nZs Radenko Mijatović. str. 36-37 intervju gospodarstvo celje Simon Ogrizek, predsednik 30 let podjetja Ahac str. 4-5 Florinta str. 26-27 Slaba volja zaradi računa za vodo str. 6 SPORED 2 AKTUALNO ZADETKI »V Sloveniji je zakoreninjeno takšno poslovno razmišljanje, da bi moralo biti vse zastonj ali po čim nižji ceni, že skoraj zastonj. Če ne bi skoraj 80 odstotkov prometa ustvarili v tujini, bi nas bilo v službi samo pet, tako pa nas je 17 zaposlenih.« Jernej Kenda, direktor podjetja Novatel »Današnji slovenski sto-letniki so ljudje, ki so večinoma izšli iz skromnih razmer in so se morali vse življenje dokazovati s pridnostjo in sposobnostjo. Zato so razvili posebne mehanizme za obvladovanje negativnih čustev.« dr. Blaž Podpečan, arheolog »Slovenija ima številne možnosti pridelave cvetja. Z njim bi lahko oskrbovali južno Evropo. Država bi morala prepoznati ta potencial, ga spodbuditi.« Simon Ogrizek, predsednik mednarodnega cvetličarskega združenja Florint »S pisanjem in pošiljanjem razglednic želimo vrniti ljudem tisto lepo, kar je nekoč že bilo, a žal počasi izginja. Kot marsikaj v življenju.« Veni Ferant, zbiratelj »Dan se je dobro začel, z odličnim nastopom v kvalifikacijah. Nato pa se mi je v finalu zopet 'zgodila' napaka. Z veleslalomsko sezono sem kljub vsemu zadovoljen. Vesel sem za Žana, premagal je 'prekletstvo' Rogle.« Tim Mastnak, celjski de-skar ČETRTEK 1 1 PETEK M 12 yf 10 «te6 • • • ^^^ • • • • • • SOBOTA I I NEDELJA \l/ 14 5 o CO st '----Ä—«TJe-'J Pogovor upravitelja Škofije Celje Roka Metličarja (levo) z novim celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem Novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž Človek širokih pogledov in poznavalec Svetega pisma Papež Frančišek je za novega celjskega škofa imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do zdaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Škofovski sedež celjske škofije je bil prazen od septembra 2018, od upokojitve škofa dr. Stanislava Li-povška, začasni upravitelj škofije je bil Rok Metličar. ROBERT GORJANC Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo me-tropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 je doktoriral iz biblične teologije na Papeški univerzi Gregoriana in začel delo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje še danes. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 2013 je predstojnik katedre za Sveto pismo in judovstvo. Bil je duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (19982010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013- 2020). »Velika obogatitev za mlado škofijo« V Škofiji Celje so ob imenovanju Maksimiljana Matjaža za novega škofa zapisali, da je bil 5. marec dan radostnega presenečenja. »Potem ko smo dve leti in pol brez ordinarija Prevzem službe v škofiji konec maja Kot je povedal Rok Metličar, upravitelj Škofije Celje, bo novi škof prevzel službo v Škofiji Celje s posvečenjem 30. maja 2021. »Trije meseci so čas njegove osebne duhovne priprave >poslušanja< za vstop v vlogo vodenja škofije. V prihodnjih treh mesecih si bom prizadeval ustvariti dobro pripravo na ta izjemen dogodek posvečenja v Celju,« je še dejal Rok Metličar. Pod drobnogledom zdravstvene inšpekcije Nekaj dni nazaj je v javnosti zaokrožilo, da naj bi ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej kršil odlok vlade. Še do nedavnega naj se ne bi želel testirati na koronavirus. Pristojne službe je o razmerah v njihovi šoli obvestil nekdanji tamkajšnji ravnatelj in učitelj Oton Račečič. »Ravnatelj šole že od lanskega leta, ko je bila razglašena epidemija, varovanja zdravja ni vzel resno. Že takoj sem se moral skregati z njim, da nam je v šoli priskrbel razkužila. Maske tako ali tako ni hotel uporabljati. Tako je bilo celoten prvi val, zdaj v drugem valu jo je začel uporabljati približno dva tedna nazaj, ko sem na to z dvema dopisoma opozoril pristojne službe in po obisku inšpekcije, na katero se je sprva obrnil anonimni prijavitelj,« je pojasnil Oton Rače-čič in dodal, da so zaposleni v pretežni meri sledili ravnanju ravnatelja, saj jim je bilo brez mask bolje. Da ravnatelj zavrača testiranje, je Račečič dvakrat opozoril inšpekcijo. Dobil je odgovor, da je bil sprožen prekrškovni postopek in da še ni končan. »Šolo je obiskala tudi šolska inšpekcija glede nošenja mask, vendar je po prihodu inšpekcije takoj začela akcija obveščanja med zaposlenimi, da je v šoli inšpekcija, da so si nadeli maske, tudi ravnatelj. Seveda inšpektorica za šolstvo ni mogla zaslediti nobenih kršitev,« je še dodal nekdanji ravnatelj. Usmerjajo jih na testiranja Aktualni ravnatelj Peter Žurej pravi, da zaposlene usmerjajo na testiranja, k uporabi mask in razkužil, pričakujejo, da jih bodo poslali tudi na cepljenje. »Konkretnih komentarjev o odločitvah posameznikov ne moremo podati, ker inšpekcijski postopki še niso zaključeni. Zaposleni pričakujejo, da bomo pridobili znanstvene dokaze o prenosu delali po svojih močeh in želeli novega škofa, nismo imeli nobenih znamenj, da bi se stanje kmalu spremenilo. Zato smo bili toliko bolj veseli novice, da je papež Frančišek imenoval za celjsko škofijo novega ordinarija in to msgr. dr. Maksimilijana Matjaža. S svojim širokim teološkim pogledom in z globino Svetega pisma, ki ga dobro pozna in njegove zaklade posredujete mnogim, bo za mlado škofijo velika obogatitev. To bo pomenilo novo pomlad in spodbudo za bratsko sodelovanje med duhovniki in pastoralno zavzetost po naših župnijah.« V odzivu so v Škofiji Celje na svoji spletni strani še zapisali, da novi škof prihaja v rojstno mesto svojega krstnega zavetnika in sozavetnika škofije sv. Maksimilijana Celjskega, v škofijo, od koder izhaja prvi blaženi Slovenec, zavetnik škofije Anton Martin Slomšek ter sv. Eme, velike dobrotnice Cerkve, ki je del življenja bivala na našem področju. Čestitke slovenskih škofov Ob imenovanju so poleg upravitelja celjske škofije Roka Metličarja ter upokojenega celjskega škofa dr. Stanka Lipovška dr. Maksimiljanu Matjažu med drugim čestitali še kardinal dr. Franc Rode, predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in ljubljanski nadškof Stanislav Zore, podpredsednik SŠK in mariborski nadškof Alojzij Cvikl ter ostali slovenski škofje in predstavniki drugih verskih skupnosti. Foto: Škofija Celje bolezni, študije o varnosti in učinkovitosti ukrepov (razkuževanje, maske, cepljenje) in dokazila o zanesljivosti testiranj. Vse to je delodajalec res dolžan priskrbeti, ko uveljavlja posamezen ukrep kot obvezen, saj si v nobenem primeru ne želimo ogrožanja zdravja.« Za komentar dogajanja v preboldski osnovni šoli, kjer je pred nekaj leti do vrste zapletov prihajalo tudi pri imenovanju novega ravnatelja, smo prosili še tamkajšnjega župana Vinka Debelaka. »Občina in občinski štab civilne zaščite imata zgolj informacije, da je vse tako kot v vseh šolah po državi. Ob nesposobni ministrici delajo, kot najbolje znajo,« se je na dogajanje odzval Debelak, medtem ko ravnanja nekdanjega ravnatelja Račečiča ni želel komentirati. ŠO AKTUALNO 3 V Celju se začenja cepljenje zaposlenih v izobraževanju Ponekod prijave še zbirajo Ta teden naj bi se tudi v Celju začelo cepljenje šolnikov. V sredo je Zdravstveni dom Celje še vedno sprejemal prijave za cepljenje. Iz petih šol so do srede prejeli 200 prijav. Vsak ponedeljek v okviru Zdravstvenega doma Celje na Golovcu testirajo približno 1.650 šolnikov, zato bo poleg tega cepljenje tudi za dom velik zalogaj. SIMONA SOLINIC Usklajeno cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bi pomenilo, da bi se cepljenje čez čas, ko bi prejeli že drugi odmerek cepiva, sprostilo in bilo namenjeno ostali populaciji. »V Celju se bomo organizirali tako, da bomo začeli cepiti v okviru podaljšanega delovnega časa, načeloma to velja od 7. do predvidoma 16. ure, tudi v soboto in nedeljo. Ker je dvorana Golovec namenjena tudi drugim dejavnostim, je takšna časovnica dogovorjena s celjsko občino in z ZPO,« je za Novi tednik povedala direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul. Prosili bolnico za pomoč Cepljenje bo tudi za zaposlene velik zalogaj. Približno 20 zaposlenih je namreč tudi zaradi testiranja ves čas na Golovcu, med temi so medicinske sestre, pri cepljenju bosta morala biti na terenu tudi reševalec in zdravnik. »Kljub temu moramo v zdravstvenem domu po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico opravljati vse ostale storitve. Zgodi se, da kadra nimamo kje več vzeti. Na področju testiranja že delajo referenčne sestre in zaposleni v centru za krepitev zdravja. To pomeni, da tudi preventivnih dejavnosti ni, kar je na dolgi rok zelo slabo za populacijo. Seveda je razumljivo, da je ta trenutek cepljenje prednostno, vendar se dogaja tudi, da so bolniki nestrpni, ko se jim medicinske sestre ali zdravniki ne oglasijo v ambulanti, saj ti tudi delajo na Golovcu. Mi smo že prosili celjsko bolnišnico za pomoč, vendar je bil prvi odgovor negativen, toda prošnjo bomo na bolnišnico naslovili ponovno. Bolnišnice in koncesionarji naj bi tudi dobili od države navodila, naj nam pomagajo pri organizaciji cepljenja,« dodaja Obrulova. Zaenkrat težave s kadri in pomočjo pri testiranju in tudi pri cepljenju rešujejo z reorganizacijo dela, s pripravniki in študenti. »Pri tem je treba vedeti, da nekoga, ki dela morda še ni spoznal v celoti, ne moremo takoj prerazporediti, saj je pomembno, da se zaposleni z delom najprej dobro seznanijo. Ne gre samo za testiranje in cepljenje, gre tudi za administrativna dela. Vsakega moramo za cepljenje poklicati, gre tudi za starejše, ki jih kličemo večkrat, včasih nam ne posredujejo pravilne številke ali se ne oglasijo takoj. Gre za zahtevno delo, centralnega obveščanja ni, vsak zdravstveni dom mora takšno delo organizirati sam,« še zaključuje Obrulova. Foto: SHERPA Dijaki v šolah Od ponedeljka je spet v učilnicah srednjih šol tudi del dijakov od prvega do tretjega letnika, medtem ko so četrtošolci lahko pouk ponovno začeli obiskovati že nekaj tednov prej. Šole so se same odločile, kako bodo razporedile dijake prvih treh letnikov, saj se šolajo po modelu C, po katerem je lahko v šoli prisotna polovica dijakov, ostali imajo pouk na daljavo in se nato tedensko izmenjujejo. Uporaba zaščitnih mask je po novem obvezna tudi za vse osnovnošolce od 6. razreda osnovne šole ter za njihove učitelje. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju se morajo še vedno tedensko testirati, ob čemer so po novem prednostnem seznamu ponekod že začeli cepiti tiste, ki to želijo. TC V Celju še vedno cepijo starejše, ti se še vedno lahko prijavijo. Do zdaj so jih cepili že 1.550. V Velenju trenutno trenutno cepijo starejše od 75 let, vzporedno cepijo kronične bolnike. Cepili so že približno dva tisoč starejših od 75 let. Na čakalnih listah imajo še približno štiri tisoč starejših od 60 let. Starejše od 70 let bodo predvidoma lahko začeli cepiti čez 14 dni ob predpogoju, da bodo dobili dodatne odmerke cepiva družb Pfizer in BioNTech ali Moderna in ne le za drugi odmerek. Maja že selitev? OŠ Prebold je pod drobnogledom zdravstvene inšpekcije. Nekdanji tamkajšnji ravnatelj in učitelj Oton Račečič aktualnemu ravnatelju očita nepravilnosti pri spopadanju z epidemijo v njihovi šoli. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Mestna občina Celje in Zdravstveni dom Celje počasi končujeta projekt ureditve stavbe v Gregorčičevi ulici 6, kamor se bo selil del zdravstvenega doma. Dela bi morala biti že skoraj končana, a je razumljivo, da je predvsem lanski prvi val epidemije povzročil dvomesečni zamik del. V stavbi, ki ima že urejeno zunanjo podobno, zdaj urejajo mansardo, strojno inštalacijo in stopnišče. Optimistične napovedi kažejo, da bi lahko celjski zdravstveni dom tja del svojih storitev preselil konec maja ali v začetku junija. V pritličju bodo prostori fi-zioterapije, v prvem nadstropju bodo center za krepitev zdravja in razvojne ambulante za nevrofizoterapijo. V tretjem nadstropju bo center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, v mansardi bodo prostori uprave doma in prostori skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije. Po selitvi uprave na novo mesto bodo sedanji prostori uprave namenjeni novim ambulantam. SŠol Največja težava bolnišnice so čakalne dobe Splošna bolnišnica Celje je s sredstvi za pokrivanje co-vid-19 dodatkov zaposlenim in s sredstvi za pokrivanje dodatnih materialnih stroškov za obvladovanje epidemije ter z ostalimi prihodki v letu 2020 dosegla prihodke v višini 140,8 milijona evrov. Lansko leto je poslovanje zaključila s pozitivnim rezultatom v višini 2,7 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. A k temu je »pripomogla« tudi epidemija. Skupna vrednost zdravljenja covidnih bolnikov tako iz proračunskih sredstev kot iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev prostovoljnega zavarovanja je bila lani malo več kot 16 milijonov evrov. 12 milijonov evrov so prinesli vsi zakonsko določeni dodatki, povezani z epidemijo in z neposrednim delom s covidnimi bolniki, 1,7 milijona evrov je bolnišnica prejela tudi povračil za pokritje stroškov brisov. Skupno so v celjski bolnišnici lani zdravili 982 bolnikov s koronavirusno boleznijo. Izpad storitev V prvem valu epidemije so v celjski bolnišnici zdravili 54 covidnih bolnikov, takrat je umrlo 14 oseb. Marca so zaradi epidemioloških ukrepov ob programu nujne medicinske pomoči opravili tretjino manj programa kot marca 2019, aprila 2020 je bil ta izpad že 40-odstoten. V drugem valu so bolnišnico spet reorganizirali in uvedli dve urgenci. »Največ bolnikov s koronavirusno boleznijo, hospitaliziranih v enem dnevu, je bilo v drugem valu epidemije, in sicer 141 na navadnih bolniških posteljah in 23 na intenzivnih bolniških posteljah. Od 17. septembra do konca lanskega leta smo v naši bolnišnici zdravili 928 bolnikov s covidom-19, skupaj v celotnem letu 982,« so sporočili iz bolnišnice. Ob tem navajajo težave s pomanjkanjem kadra predvsem na področju internisti-ke in infektologije ter zdravstvene nege tudi zaradi obolevnosti: »V določenem obdobju smo imeli tako dnevno odsotnih 150 do 170 zdravstvenih delavcev, kar je predstavljalo velik kadrovski primanjkljaj. Z drugačno organizacijo dela kot v spomladanskem smo v jesenskem valu v akutnem delu obravnav zabeležili manjši izpad in skupaj letno uresničili približno 80 odstotkov zastavljenega programa. Tudi na ambulantnem področju je povprečna letna realizacija podobna, pri tem so bili nekateri programi uresničeni skoraj v celoti, nekateri drugi, predvsem internistični, zaradi znanih razlogov v manjšem obsegu. Število operativnih posegov smo zmanjšali približno za polovico,« še navajajo v bolnišnici.SŠol Epidemija je zaradi zaščitnih ukrepov povzročila, da so se - tako pravijo v bolnišnici - tudi do 100 odstotkov povečali stroški varovanja, čiščenja in določenih gradbenih predelav, s katerimi so ustvarili pogoje za covidne oddelke. Poleg tega naj bi se poraba varovalne osebne opreme povečala kar za petkrat. Čakanje na preiskave .. Lani se je v celjski bolnišnici skupno število čakajočih na zdravstvene storitve povečalo za 4.385 oziroma za 6,7 odstotka. 31. decembra 2020 je bilo na čakalnem seznamu za storitve 69.113 bolnikov. Čakali so na: kontrolni pregled 36.093 diagnostiko 15.358 prvi pregled 10. 702 operacije 6.960 (52 % vseh čakajočih) (22 % vseh čakajočih) (15 % vseh čakajočih) (10 % vseh čakajočih). Lani se je povečalo tudi število bolnikov, ki so čakali preko dopustne čakalne dobe, in sicer za 4.212 bolnikov v primerjavi z letom prej. 31. decembra je preko dopustne čakalne dobe na storitve čakalo 13.237 bolnikov (kar je 19 % vseh čakajočih). Teh je bilo največ na področjih: diagnostike 5.867 prvih pregledov 4.732 operacij 2.638 (44 % vseh presegajočih), (36 % vseh presegajočih) (20 % vseh presegajočih). V skupini prvih pregledov je podaljšanje največje pri plastičnokirurških, kardioloških, gastroenteroloških, endokrinoloških, hematoloških, okulističnih za otroke in fizioterapevtskih obravnavah. Skrajšanje je največje pri alergolo-ških, kardioloških in dermatoloških pregledih otrok in nefroloških pregledih odraslih. V skupini diagnostike je podaljšanje največje v storitvah transezofage-alnega ultrazvoka srca, UZ-radioloških preiskav, MRI-skeleta in abdomna ter denzitomeriji. Skrajšanje je največje na CT-preiskavah in RTG-skeleta. Pri operacijah so se čakalne dobe najbolj podaljšale v večini programov ortopedije in v programu ORL operacije ušesa. Skrajšale so se pri operacijah otrok in operacijah s področja maksilofacialne kirurgije. V času epidemije je bilo v Splošni bolnišnici Celje odpovedanih 5.755 zdravstvenih storitev. 4 GOSPODARSTVO Tri uspešna desetletja družinskega podjetja Ahac »Pomembno je, da te čas debelih krav ne uspava« Podjetje Ahac, ki danes velja za enega največjih uvoznih in distribucijskih podjetij za pijačo, živila in tehnične izdelke, je pred tremi desetletji v domačih Stopčah ustanovil Roman Moško-tevc. Ta podjetje ob podpori družine vodi še danes. V podjetju, ki je imetnik blagovnih znamk Iskra, Iskra ERO in Droga, je zaposlenih več kot 110 delavcev. V lanskem koronskem letu je ob malo nižjih prihodkih kot prejšnja leta ustvarilo 1,5 milijona evrov dobička. LEA KOMERIČKI KOTNIK Podjetje Ahac v petih poslovnih enotah zaposluje 110 ljudi. Na njegovem prodajnem seznamu je že več kot 300 svetovnih in slovenskih blagovnih znamk ter 4.500 različnih izdelkov. Podjetje se uvršča med sto najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Lani so v podjetju zabeležili 42 milijonov evrov prihodkov in približno 1,5 milijona evrov dobička. »Naše poslanstvo ostaja nespremenjeno: slišati in razumeti trg, biti vedno korak spredaj in sprejemati dobre odločitve,« ob praznovanju tridesetletnice podjetja pravi ustanovitelj in direktor Roman Moškotevc. »To je bilo izjemno potovanje z mojo družino, zaposlenimi, s strankami in partnerji. Skupaj smo preživeli zaskrbljujoče tržne cikle, številne spremembe trga in nazadnje še nepredstavljive viruse. Zahvaljujoč naši vodstveni ekipi in predanim zaposlenim, smo lahko rasli in uspevali,« pravi. »Ko se danes ozrem nazaj, izgleda precej enostavno, a vendar je bilo mnogo težkih trenutkov. Takrat smo v podjetju sprejemali ključne odločitve. Očitno smo se odločali pravilno. Vsaka kriza prinese tudi priložnosti in to so trenutki, ko so prave odločitve nujne. Pomembno je, da te čas debelih krav ne uspava.« Ustanovitelj podjetja Ahac, ki ima danes sedež v Šentjurju, v prihodnost zre z optimizmom. V treh desetletjih podjetniškega udejstvovanja je svojo poslovno mrežo razširil na različna področja, kar mu tudi v nepredvidljivih časih omogoča dokaj stabilno in dobro poslovanje. Na prehojeno podjetniško pot je ponosen, še bolj ponosen je na to, da mu je uspelo podjetniški duh prenesti na oba otroka, sina in hčer. Sočasno se zaveda, da marsikatere podjetne ideje ne bi mogel uresničiti brez podpore žene. Ob 30-letnici ustanovitve podjetja Ahac smo se pogovarjali z lastnikom in direktorjem Romanom Moško-tevcem, ki pravi, da v življenju ne bi mogel biti kaj drugega kot podjetnik. Na poslovno pot ste stopili v letu, ko se je rodila Slovenija. Kako gledate na tri desetletja prehojene podjetniške poti? Tri desetletja so minila, kot bi trenil. Prve okrogle obletnice sem se začel zavedati šele pri dvajsetih, vmes je bilo seveda veliko vzponov in padcev. Predvsem sem bil vsako leto izkuše-nejši in prav tako se je z mano večala ter z izkušnjami bogatila ekipa mojih sodelavcev. Kakšni so bili začetki? Razburljivi, tu in tam negotovi, v glavnem prežeti z veliko mero adrenalina in zadovoljstva ob doseganju napredka. To je bilo obdobje hitrega prilagajanja potrebam trga, organiziranja poslovanja, pomanjkanja kapitala, sprememb zakonodaje, inflacije ... V podjetniški svet ste vstopili z distribucijskim podjetjem. Zakaj? Šlo je za čas velikih sprememb, saj je z osamosvojitvijo Slovenije zacvetelo tudi podjetništvo. To je prineslo priložnost za mnoge pogumne posameznike in hkrati težave za velike okorele sisteme, ki se niso bili pripravljeni ali so se težko prilagodili novim potrebam in zahtevam trga. Oskrba novo nastajajočih malih trgovin in gostinskih lokalov je bila takrat nuja. Moja takratna misija je bila, kako rešiti problem, ki sem ga videl na trgu. Vprašal sem se: »Kdo bo dostavljal pijače hitro rastoči zasebni gostinski in trgovski panogi, če to ne bom jaz?« Ko letos praznujemo 30. obletnico Ahaca in nas je v podjetju že več kot 100, naše poslanstvo ostaja nespremenjeno: slišati in razumeti trg ter biti vedno korak spredaj. Kaj je bilo na začetku najtežje, kaj morda lažje kot danes? Težko je bilo priti do denarja in ker smo bili na začetku, do dobrih nabavnih pogojev. Lažje kot danes je bilo prodajati novosti, ker je bil trg željan novih produktov, širše ponudbe novih proizvodov, okusov . Katere so glavne spremembe v svetu podjetništva in življenju podjetnika, če primerjamo vaše začetke in današnji čas? Za podjetnika nikoli ni lahko, pred njim so vedno izzivi, s katerimi se spopada in jih premaguje. Po mojem mnenju, ko ne vidiš več novih priložnosti, je tvoj podjetniški duh zamrl. Zanimiva je tudi zgodba, kako ste prišli do imena svojega prvega podjetja? Ko sem odmislil svoj priimek, ker je malo preveč zapleten in ga vedno znova kdo narobe napiše, sem se ozrl po okolici in dobil idejo, da bi podjetje poimenoval po cerkvi na hribčku za našo hišo. To je cerkvica sv. Ahacija. In sv. Ahacij je tudi zavetnik podjetja Ahac. V podjetje je vpeta vsa družina. Je kdaj zaradi teh vezi kakšna odločitev težja? Znate razmejiti delo in družinsko življenje? Vsekakor je izjemno pomembna podpora družine, predvsem partnerke. Z ženo Andrejo sva v podjetju domala od začetka in Andreja me je ves čas podpirala pri odločitvah ter jih pomagala sooblikovati. Z leti sta se nama pridružila tudi otroka in danes že soustvarjata nove podjetniške zamisli. Redko je odločitev težja, v glavnem je lažja, saj več glav več ve. Ko je v podjetje vpletena vsa družina, se seveda posel prepleta z družinskim življenjem, znamo pa imeti trenutke samo zase in pustimo posel ob strani. Kakšne so bile vaše želje, ko ste stopali na podjetniško pot, in kakšne so danes, ko je za vami že precej podjetnih kilometrov? Prve podjetne želje so bile, kako osvojiti trg, pridobiti tržni delež, povečati prodajo. Danes se k temu pridružuje še želja, da vse pridelano ohranimo. Podjetje Ahac vsa leta posluje zelo uspešno. Tudi krizne čase ste vselej dobro prešli. Čemu pripisujete to nenehno rast? Ko se ozremo nazaj, se zdi, da je bilo hoditi po tej poti precej enostavno, a vendar je bilo mnogo težkih trenutkov. Takrat smo v podjetju sprejemali ključne odločitve. Očitno smo se odločali pravilno. Vsaka kriza prinese tudi priložnosti in to so trenutki, ko so prave odločitve nujne. Pomembno je, da te čas debelih krav ne uspava. Kako na poslovanje vpliva trenutno stanje v državi in svetu? »Korona« se je dotaknila tudi nas. Ob zaprtju gostinske in turistične dejavnosti ter tehničnih trgovin je v prvem valu naenkrat ostalo doma dve tretjini sodelavcev. Na srečo smo uspeli svojo dejavnost hitro preusmeriti in smo trgu ponudili takrat prepotrebna zaščitna sredstva, ki smo jih nabavili s pomočjo poslovnih partnerjev. Tako smo uspeli najti začasno rešitev za kar nekaj zaposlenih tudi v tem koronačasu. Kakšne so poslovne številke koro-naleta 2020 in kakšne so napovedi za letos oziroma prihodnja leta? V letu 2020 smo zaradi vsem znanih razmer žal zabeležili padec. Imeli smo približno 42 milijonov evrov prihodkov in približno 1,5 milijona evrov dobička. Za naprej pričakujemo rast, a kaj nam bodo prinesle tržne razmere, bomo še videli. Vsekakor v prihodnost zremo z optimizmom. Kot podjetnik ste se preizkusili na mnogih področjih, od gostinstva do gradbeništva in tudi medijev - na katerem terenu se najbolje počutite in zakaj? Najbolje se počutim na področju, na katerem delujem najdlje in na katerem sem pridobil največ znanja ter izkušenj. Kateri so osrednji načrti za prihodnjih pet, deset let? Po precej pestrem obdobju, ki je hkrati ponudilo tudi veliko priložnosti, prihaja obdobje, ko bo treba dokončati naložbe in uresničiti projekte, ki smo jih v tem času pridobili. V Ahacu bomo v naslednjem petletnem obdobju nadaljevali vlaganja v posodobitev proizvodnih kapacitet, kjer proizvajamo vložnine in priloge k jedem pod blagovno znamko Droga, v širitev nabora izdelkov pod blagovnima znamkama Iskra in Iskra ERO ter osvajanje tujih trgov. Že nekaj let vas uvrščajo med najvplivnejše osebnosti Obsotelja in Kozjanskega, lani je vaša družina prvič pristala na lestvici sto najbogatejših Slovencev. Kako gledate na te lestvice, koliko pomena jim pripisujete? Na teh lestvicah so ljudje in podjetja, ki jih gledam z velikim spoštovanjem in se tam niso znašla pomotoma. V glavnem gre za podjetja, ki ustvarjajo veliko delovnih mest in so pomembno gonilo gospodarstva. Vrednost ne odraža denarja na računu, ampak vrednost dobrega dela ter pametnih vlaganj v preteklosti, ki se odražajo v bilancah podjetij. Uvrstitev na lestvico je priznanje, pohvala in obveza. Koliko je vredno premoženje Romana Moškotevca? Kakor za koga, vredno je toliko, kolikor zanj ponuja trg. Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se spogledujejo s podjetniško potjo? Od trenutka, ko ste razblinili vse dvome o svoji ideji in ste se z njo poistovetili, boste postali najbolj vztrajna in navdihujoča oseba, ki bo za dosego cilja premagala vse ovire pred sabo. Če vstajate z mislijo na idejo, jo vsak dan uresničujete in z njo hodite spat, potem imate precej možnosti za uspeh. In ko začutite, da ste na pravi poti, potem vztrajajte, vztrajajte in vztrajajte. Kakšne so lastnosti dobrega podjetnika? Srčnost, vztrajnost in vera vase ter v svojo idejo. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Revija Manager je premoženje družine Moškotevc ocenila na 29,7 milijona evrov, kar jo uvršča na 60. mesto. Oče Roman Moškotevc je 100-odstotni lastnik podjetja Ahac, ki se je v treh desetletjih razvilo v enega največjih uvoznikov in distributerjev za hrano in pijačo v Sloveniji. Poleg podjetja Ahac je v Moškotevčevi lasti še več drugih družb, tudi Radio Štajerski val. Po propadu podjetja CM Celje se je Moškotevc podal tudi v gradbeniške vode ter z družino Janeza Škoberneta ustvaril mrežo podjetij, ki delujejo pod streho družbe Voc Ekologija, v kateri imata polovični delež njegova otroka. Zelo pomemben del podjetja Ahac predstavlja prodaja Droginih vložnin, ki jih proizvaja v Središču ob Dravi. Tamkajšnje proizvodne prostore je kupilo pred petimi leti, blagovno znamko že pred desetimi. Vložnine uspešno prodaja tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer je prisotno tudi z malimi gospodinjskimi aparati in drugimi izdelki znamk Iskra in Iskra ERO, ki jih zanj izdelujejo v Turčiji ter na Kitajskem in Madžarskem. GOSPODARSTVO 5 Direktor celjske gospodarske zbornice o vplivih epidemije na poslovanje podjetij Za najmanj tristo milijonov evrov načrtov Gospodarska zbornica Slovenije je zasnovala tako imenovano Investicijsko platformo 5.0, v okviru katere ob pomoči regijskih zbornic zbira namere podjetij o tem, koliko denarja nameravajo v naslednjih petih letih vložiti v svoj razvoj. Vrednost projektov, ki so jih do zdaj prijavila podjetja, znaša 2,6 milijarde evrov, naložbe so usmerjene v nove tehnologije, nova delovna mesta, nove izdelke, digitalno transformacijo ter krepitev zelene EU. Podjetja na Celjskem so napovedala za 300 milijonov evrov naložb, vendar je prava številka zagotovo precej višja, pravi Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Veliko podjetij, zlasti tistih, ki so v tuji lasti, namreč informacij o svojih načrtih ne more ali ne želi razkriti. JANJA INTIHAR Investicijske napovedi podjetij naj bi bile nekakšen namig državi, ko se bo odločala, kam usmeriti evropski denar. »Ne more iti vse v ceste in pločnike. Saj je prav, da imamo urejeno infrastrukturo, ampak z njo ne moremo ustvarjati dodane vrednosti,« pravi Tomaž Ben-čina, ki sicer meni, da bodo zaradi posledic »korone< najbrž v marsikaterem podjetju morali spremeniti naložbene načrte ali jih premakniti v kasnejše obdobje. Marsikje težave pri organiziranju proizvodnje Uradnih podatkov o tem, kako je lani poslovalo gospodarstvo na Celjskem, še ni, saj je zadnji rok, do katerega morajo družbe in samostojni podjetniki Ajpesu oddati poslovna poročila za leto 2020, 31. marec. Tomaž Benčina pravi, da so v nekaterih dejavnostih lani poslovali zelo dobro, v marsikaterem podjetju Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje: »Predvidevam, da se bodo razmere v gospodarstvu normalizirale šele v letu 2022. Najbolj me je strah, kaj bo, ko tako imenovanih protikoronskih paketov ne bo več in bo treba odplačati vse te milijarde evrov državnih pomoči.« celo bolje, kot so načrtovali ali kot je bilo pričakovano glede na razmere. Cetis in Cinkarna Celje sta na primer zabeležila vrhunske rezultate. Z velikimi težavami so se soočala zlasti podjetja, ki sodelu- jejo z avtomobilsko industrijo. V spomladanskih mesecih so delala pod velikim pritiskom in čeprav so kasneje spet začela dobivati velika naročila, izpada niso mogla nadoknaditi in so leto končala z izgubo. Takšen primer sta podjetje Štore Steel in zreški Unior. »Dogajalo se je celo, da podjetja, ko so končno spet dobila naročila, teh niso mogla izpolniti, ker so zaradi ukrepov, ki so jih morala izvajati za zajezitev epidemije, ter zaradi obolevanja zaposlenih imela velike težave pri organiziranju proizvodnje,« opozarja Benčina. Namere dobre, izvedba zapletena Tako kot povsod drugod je epidemija koronavirusa tudi na Celjskem najbolj prizadela storitvene dejavnosti. »Padec prihodkov samostojnih podjetnikov in mikro podjetij je bil izjemno velik. Vlada je poskušala in še vedno poskuša blažiti posledice takšnega stanja, a je bila izvedba ukrepov tako zapletena, da nikomur ni bilo jasno, kaj mora narediti. Poleg tega so bili za nekatere ukrepi sprejeti prepozno in se niso mogli več rešiti, marsikje pa so na veliko izkoriščali državno pomoč,« pravi Benčina in dodaja, da s tolmačenjem in z izvajanjem ukrepov niso imeli težav samo mali podjetniki, ampak tudi velika podjetja. Vsekakor je dejstvo, še pravi Benčina, da bi bile brez državnih ukrepov težave v poslovanju podjetij mnogo hujše in bi bilo zagotovo veliko stečajev. »Vendar država požara ne bo gasila v nedogled, spodbud nekega dne ne bo več in bati bi se morali časa, ko bo treba poravnati zapitek. Številke so velike in zaskrbljujoče. Plačalo bo gospodarstvo, a ne vem iz česa, saj ni tako bleščeče, kot marsikdo misli. Lahko se zgodi, da nekatere dejavnosti tega pritiska ne bodo mogle zdržati. Tudi likvidnostna kriza se bo prej ali slej poglobila. Denarja je sicer danes na trgu ogromno in je poceni, vendar so potrebne dobre ideje, da ta denar koristno uporabiš. Nisem prepričan, da podjetja v tej krizi razmišljajo dolgoročno in vlagajo v svoj razvoj. Večina se ukvarja predvsem s tem, kako bo preživela, in ne s tem, kako bo delala v prihodnosti. Takšnih, ki tudi zdaj investirajo, je zelo malo,« ocenjuje Tomaž Benčina, ki tudi meni, da bo kriza pustila trajne posledice tudi pri poslovnem obnašanju. Marsikatero podjetje je namreč med pandemijo ugotovilo, da lahko pri svojem poslovanju nekatere zadeve počne bolj enostavno in predvsem ceneje. »Sem sicer velik zagovornik osebnega stika in osebnega sklepanja poslov, ampak tega lani ni bilo veliko. Nekatera podjetja bodo zagotovo spremenila način delovanja, ali bo to trajno ali ne, ne vem, spremembe pa bodo,« napoveduje direktor celjske gospodarske zbornice in ocenjuje, da se bo gospodarstvo s težavami soočalo tudi celo letošnje leto. Brez projektov ne bi preživeli Tomaž Benčina pravi, da je bilo za Regionalno gospodarsko zbornico Celje lansko leto uspešno, vendar mora biti pri svojem poslovanju previdna, saj se ji lahko dogodi upad članstva. »Lani smo sicer število članov celjske zbornice povečali za 20 odstotkov in če ne bi bilo epidemije, bi ga najbrž še bolj, a je dejstvo, da ne živimo od članarin. Večino prihodkov pridobimo z izvajanjem državnih in evropskih projektov,« pojasnjuje in dodaja, da ima tako kot vse ostale regionalne zbornice tudi celjska premalo denarja za normalno poslovanje. »Brez projektov ne bi mogli preživeti in se pravzaprav počutimo zelo nemočno. Kaj lahko v teh razmerah ponudimo našima pomembnima članicama Ther-mani in Termam Olimia, ki že več mesecev ne smeta poslovati? Finančne pomoči zagotovo ne. Lahko le sodelujemo pri osveščanju države, kako naj pomaga gospodarstvu, ter predlagamo primerne ukrepe. Lani smo bili zelo dejavni in sem vesel, da je država marsikateri naš predlog upoštevala.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Celjski GTG plin se povezuje z Istrabenz Plini Družba Istrabenz Plini iz Kopra je agenciji za varstvo konkurence priglasila koncentracijo s podjetjema GTG plin iz Celja in Ardoks iz Maribora. Zakaj so se odločili za nakup teh dveh podjetij in kaj od združitve pričakujejo, v Istrabenz Plinih še ne želijo oziroma, kot pravijo, še ne morejo razkriti, v GtG plinu pa o poslu sploh nočejo govoriti. »Nobenih izjav ne bom dal,« nas je na kratko po telefonu odpravil direktor Iztok Govc. Glavna dejavnost vseh treh podjetij je trgovanje s tehničnimi plini. Istrabenz Plini so od leta 2016 v 100-odstotni lasti italijanske skupine Siad, ki sodi v Evropi med vodilne proizvajalce in prodajalce industrijskih plinov. Lastnika družbe GTG plin sta Aleksander in Iztok Govc oziroma podjetje Gis Naložbe, ki ga vsak do polovice obvladujeta s svojima podjetjema GTG Top in GTG Gens. Brata Govc sta s tema svojima podjetjema od lani tudi 92-od-stotna lastnika mariborskega Ardoksa, v katerega sta vstopila z dokapitalizacijo, prejšnjemu 100-odstotnemu lastniku Er-nestu Kranjcu pa je ostal malo manj kot 6-odstotni delež. Na naša vprašanja, zakaj so se odločili za prevzem in kaj od povezave pričakujejo, kaj prevzem pomeni za poslovne partnerje GTG plin ter kolikšen tržni delež pri prodaji tehničnih plinov v Sloveniji bo po prevzemu imelo njihovo podjetje, so v Istrabenz Plinih odgovorili: »V skladu s sklenjeno pogodbo med prigla-sitelji koncentracije in imetni- Podjetje GTG plin, ki je bilo do leta 2017 v lasti nemške korporacije Linde in se je po njej tudi imenovalo, se združuje z Istrabenz Plini. ki lastniških deležev v ciljnih podjetjih ter z našo poslovno politiko vaših vprašanj v tem trenutku ne moremo komentirati. Več informacij vam bomo lahko posredovali, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in bo transakcija v celoti končana ter potrjena.« Zakaj v GTG plinu nočejo uradno potrditi niti tega, da se povezujejo z Istrabenz Plini, nam ni znano. Aleksander in Iztok Govc sta lastnika in direktorja podjetja od leta 2017. Do takrat se je imenovalo Linde plin in je bilo del nemškega dobavitelja industrijskega plina Linde, za katerega je podjetje GTG plin, ki ima v hrvaškem Karlovcu hčerinsko družbo, še naprej ostalo ekskluzivni prodajalec. Nakup podjetja Linde plin je bil izveden s pomočjo različnih družb v lasti bratov Govc. Po zadnjih uradno objavljenih podatkih je podjetje GTG plin, ki zaposluje 44 ljudi, predlani ustvarilo 12 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj kot leto pred tem, ki pa je bilo po prodaji najboljše v vsej njegovi skoraj 30-letni zgodovini. Čisti dobiček je znašal 2,7 milijona evrov. Približno tolikšen dobiček je predlani imela tudi družba Istrabenz Plini, kjer je 140 zaposlenih ustvarilo 43 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Uspešno je bilo tudi poslovanje mariborskega Ardo-ksa, ki zaposluje le dva človeka ter je ob 2,5 milijona evrov prometa ustvaril 0,7 milijona evrov čistega dobička. JI, foto: Andraž Purg - GrupA 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Bi vodomeri rešili dvome in težave? Slaba volja zaradi računa za vodo Stanovalci v večstanovanjskih stavbah že nekaj let plačujejo porabo toplote na osnovi vgrajenih merilnikov in tudi topla voda v blokih s toplovodom je obračunana glede na mesečno porabo. Pri hladni vodi pa večinoma ni tako in zato pogosto prihaja do slabe volje, če so mesečni zneski vedno višji in to kljub temu da se družinska poraba ni bistveno spremenila. TATJANA CVIRN Delitev porabe hladne vode ureja Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb kot podzakonski akt Stanovanj- skega zakona. Vgradnja vodomerov ni zakonsko obvezna (tako kot to na primer velja za delitev toplote in tudi tople vode). Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb določa, da če v večstanovanjski stavbi ni individualnih merilnih naprav za porabo hladne vode v nobenem posameznem delu, se poraba vode in kanalščina delita glede na število uporabnikov posamezne enote. Število uporabnikov upravniku sporočajo stanovalci sami in to lahko pomeni marsikaj ... V večjih blokih namreč ni pravega pregleda nad tem, koliko ljudi v njem res biva in koliko je morda neprijavljenih. Poračun ali redno plačilo? Na nas so se obrnili stanovalci iz bloka ob Mariborski cesti 76a v Celju, kjer so februarja prejeli bistveno višje zneske za vodo kot prejšnje mesece. Tričlanska družina, ki je na primer prejšnje mesece plačevala približno 20 evrov, je dobila račun za 110 evrov. Upravnik Habit jim je sporočil, da gre za poračun za porabljeno vodo za tri mesece, kar s položnice ni bilo razvidno, saj je na njej pisalo, da gre za račun za januar. Kot je v dopisu na oglasni deski bloka navedel Habit, naj bi bil mesečni pavšal za zadnje tri mesece prenizek, saj naj bi bilo zaradi epidemije doma več ljudi kot sicer in naj bi bila zato tudi poraba vode večja. Odgovore smo iskali v podjetju Vodovod-kanalizacija Celje, ki skrbi za vodooskrbo v občini. Kot je zapisala Tatjana Arčan, vodja finančno-računo-vodskega sektorja, je bil januarja res opravljen poračun, ker je podjetje oktobra, novembra in decembra lani uporabnikom Na ministrstvu za okolje in prostor ob tem opozarjajo, da morajo biti merilne naprave za merjenje porabe hladne vode pregledane in označene v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje. Uporabniki, ki želijo, da se jim obračuna poraba vode na osnovi lastnega merilnika, morajo o tem pisno obvestiti upravnika in dokazati, da je vodomer pregledan in označen. Upravnik začne izvajati delitev stroškov porabe vode po dejansko izkazani porabi v roku 60 dni od prejema obvestila in ustrezne listine. zaračunalo prenizko porabo. Na vprašanje, ali se porabnikom zaračunava poraba na osnovi pavšala in ne rednega mesečnega odčitavanja števca, je odgovorila, da se poraba na vodomeru odčitava elektronsko vsak mesec, a je v tem primeru prišlo do tehničnih težav pri odčitavanju oziroma prenosu podatkov. »Uporabnikom je bila za tri mesece zaračunana prenizka poraba. Napako smo zaznali pri mesečnem nadzoru vodomera v januarju, zato je prišlo tudi do poračuna oz. obračuna dejanske porabe.« Stanovalci so nato dobili nove položnice, na katerih pa so bili zneski le nekaj evrov nižji kot na prvotno izstavljenih in se jim zdijo še vedno previsoki. Na vprašanje, ali se je poraba v zadnjih mesecih res bistveno povečala, so v Vo-ka odgovorili, da stanovalci bloka porabijo od 440 do 500 kubičnih metrov vode na mesec in da se to v zadnjih mesecih ni bistveno spremenilo. Stroški namestitve vodomera Ob teh zapletih so se stanovalci spraševali, ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi imel vsak svoj merilnik porabe vode in se ne bi spraševali, ali morda ne plačujejo še za tiste, ki v bloku niso prijavljeni. Podatek o številu oseb v gospodinjstvu namreč temelji na prijavi, ki jo oddajo stanovalci sami. Poraba vode v večstanovanjskih stavbah pa se deli po ključu, ki ga sporočajo upravniki, to je po osebah ali po odštevalnih vodomerih. Zakaj torej ni vodomerov v stanovanjih? V Vo-ka pravijo, da to ni njihova pristojnost, da pa je načeloma ta rešitev mogoča. Običajno predstavlja to zahteven gradbeni poseg, ki ni stroškovno smiseln. Podobno odgovarjajo v Habitu: »Tehničnih ovir ponavadi ni oziroma se jih da ustrezno rešiti s prilagoditvijo inštalacije. Ker je strošek vgradnje vodomerov strošek lastnika posamezne stanovanjske enote, se morajo za vgradnjo odločiti etažni lastniki sami. Upravnik lahko vgradnjo sicer predlaga, vendar je končna odločitev v domeni posameznega etažnega lastnika.« Habit navaja tudi podatke o stroških takšne vgradnje: ventilska izvedba bi stala od 35 do 40 evrov in podome-tna približno sto evrov, ob tem je treba prišteti strošek predelave inštalacije, ki je odvisen od zahtevnosti predelave. Če bi se v stavbi odločili za daljinsko odčitavanje porabe, to pomeni še dodaten strošek. V Habitu navajajo, da bi se upoštevala poraba glede na posamezne vodomere tudi v primeru, da bi se zanje odločili le nekateri v bloku. Koliko ljudi živi v stavbi? Glede prijavljanja števila oseb v gospodinjstvu kot osnove za delitev porabe vode na ministrstvu za okolje in prostor navajajo, da morajo lastniki in najemniki vse morebitne spremembe števila uporabnikov sporočiti upravniku najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi. Upravnik upošteva vsako nastalo spremembo pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Za verodostojnost podatka se jamči s podpisom. V primeru spremembe uporabnik priloži tudi ustrezne dokazne listine. na primer potrdilo o odjavi stalnega bivališča ali spremembi bivališča, dokazilo o daljši odsotnosti zaradi službenih, šolskih ali študijskih obveznosti, zdravljenja, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga ustrezna dokazila. Upravnik na podlagi prejetih sporočil sestavi seznam posameznih enot s številom uporabnikov, a brez navedbe osebnih podatkov, in ga obesi na oglasno desko. Uporabnik, ki prebiva v stavbi, lahko pisno opozori upravnika o večjem številu uporabnikov določene posamezne enote kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, navedenega v pisnem opozorilu, k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje. Prav tako lahko upravnik na podlagi suma, da ima posamezna stanovanjska enota več uporabnikov, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil, pridobi podatke iz centralnega registra prebivalstva. Če se izkaže, da je v posamezni enoti v navedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stroškov upošteva podatek iz navedenega registra, še navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Foto: SHERPA PR i PRODAJALCIH CASOPiSOV www.reporter.si ZiGA TURK Levica je uničila vlado, zdaj pa bo še opozicijo METKA TEKAVČiČ Miro Cerar je kot predsednik vlade dovolil linč LETO DNi JANŠE Kako se je vlada obnesla v letu epidemije GENERAL, Ki Ni MARAL TiTA Diktator je zaman čakal na de Gaullovo vabilo v Pariz ff** 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Epidemija pušča davek tudi v okolju, a ne sme biti razlog za nemarno ravnanje Ko smetnjaki postanejo »šanki« V Celju je v zadnjem obdobju v različnih delih mesta in tudi v njegovi okolici mogoče opaziti kupe odvrženih smeti, predvsem ob sprehajalnih poteh, pri koših za odpadke, a tudi v gozdovih. To ugotavljajo tudi v Mestni občini Celje in podjetju Simbio, ki skrbi za odstranjevanje odpadkov in čisto okolje v mestu. V Simbiu ocenjujejo, da se je količina odpadkov v ko-ronačasu zelo povečala, zlasti je to vidno na mestih, kjer ponudniki prodajajo hrano in pijačo po sistemu »s seboj«. Zato so v podjetju okrepili ekipo za odnašanje smeti, na najbolj oblegana mesta so ob koših za smeti namestili še zabojnike za embalažo. ROBERT GORJANC »Za praznjenje košev na javnih površinah in ob pešpoteh ter pometanje dnevno skrbi sedem čistilcev na terenu, ki samo iz košev pripeljejo približno 15 kubičnih metrov smeti na dan. Njihova glavna naloga je praznjenje košev, a ogromno časa porabijo za pobiranje odpadkov s tal. Razlog, da so koši hitro polni, je predvsem, da sta se v zadnjem letu zelo povečala število uporabnikov košev ter količina odpadkov. Velikost in število košev sta prilagojena povprečnemu dnevnemu številu pešcev in s tem strukturi pričakovanih odpadkov, kar se je zaradi epidemije spremenilo,« pojasnjujejo v Simbiu. Ugotavljajo, da je namesto žvečilnih gumijev in papirčkov v koših za odpadke zdaj veliko lončkov za kavo, v njih je tudi ovojna embalaža hrane za »s seboj«, zlasti vrečke hitre prehrane, pločevinke piva, plastenke, tudi zaščitne maske. Opažajo tudi, da so smetnjaki ponekod postali nekakšni »šanki«. »Na mestih, kjer ljudje prevzemajo hrano in pijačo, so izvor povečane količine plastičnih in drugih odpadkov tudi druženja, ki zdaj niso mogoča na gostinskih vrtovih, ampak do njih prihaja v naravi, parkih, na parkiriščih, za njimi pa pogosto ostajajo smeti. Drugi Odpadki ne sodijo na tla, čeprav so koši za smeti polni. razlog za povečano količino odpadkov je, da so okoliške poti precej bolj oblegane kot v preteklosti, saj so občani zaradi zaprtih mej države ali pred tem občin in regije morali uporabljati okoliško infrastrukturo,« še navajajo v Simbiu. Okrepljene ekipe, dodatni zabojniki Dodajajo, da so ekipe na terenu okrepili, kolikor jim dopuščajo kadrovske možnosti, minuli konec tedna so na najbolj obiskanih mestih ob koših za smeti namestili tudi zabojnike za embalažo. Ob tem pozivajo ljudi, naj tisto, kar prinesejo s sabo v park, za Savinjo in na druge površine, tudi odnesejo nazaj domov. »Če so lahko prinesli s sabo, lahko tudi odnesejo izpraznjeno embalažo in jo ločeno predajo v za to namenjen zabojnik doma. Še po- sebej, če vidijo, da je koš že poln, je neodgovorno metati odpadke na tla. Naj nesejo svoje odpadke vsaj do naslednjega koša in stisnejo prazno embalažo. Kljub trudu naši delavci potrebujejo za obhod nekaj časa in ne morejo tako hitro prazniti košev, kot se včasih napolnijo,« pozivajo in opozarjajo v Simbiu. Tudi v MOC poudarjajo, da imamo vsi pravico živeti v čistem okolju, vendar smo dolžni k temu tudi prispevati. »Zavedati se moramo, da je urejeno okolje ogledalo naše skupnosti.« Foto: Simbio Mestna občina Celje je vsako pomlad organizirala čistilno akcijo okolja. Odziv je bil vedno zelo dober, saj se je čiščenja običajno udeležilo približno dva tisoč otrok in mladih ter 400 prostovoljcev. Zaradi epidemije so lani aprila čistilno akcijo izvedli v zelo okrnjeni obliki. Na isti dan je bila akcija v vseh mestnih občinah, z njo so obeležili tudi svetovni dan Zemlje, ki je bil posvečen podnebnim spremembam. »Želimo si, da bi lahko tudi letos v marcu ali aprilu organizirali tradicionalno čistilno akcijo, vendar so časi negotovi, epidemiološke razmere pa zaradi novih sevov koronavirusa skrb vzbujajoče. Zaradi skrbi za zdravje občanov smo se odločili, da bomo čistilno akcijo organizirali, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. O tem bomo javnost pravočasno obvestili,« so sporočili iz celjske občine. Nadaljevanje sanacije onesnažene zemljine v celjskih vrtcih CELJE - Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo v dogovoru z Mestno občino Celje letos nadaljevalo sanacijo onesnažene zemljine na območju igrišč celjskih javnih vrtcev. Cilji za izboljšanje stanja okolja na območju vrtcev so znižanje vrednosti arzena, svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih otroških igrišč pod mejne vrednosti, zmanjšanje izpostavljenost otrok toksičnim kovinam in preprečevanje oziroma omejevanje odlaganja in širjenja toksičnih kovin v okolje. Po dogovoru o sanaciji onesnažene zemljine na območju vrtcev v MOC, ki sta ga sklenila celjska občina in MOP februarja letos, bodo letos sanirani trije vrtci: Vrtec Tončke Čečeve - enota Center in pripadajoče igrišče ob Savinji, Vrtec Anice Černejeve -enota Luna in Vrtec Zarja - enota Iskrica. Prihodnje leto bo MOP izvedel sanacijo še preostalih treh vrtcev od desetih: na igriščih enote Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, enote Sonce Vrtca Anice Černejeve in enote Čira Čara Vrtca Zarja. Projektna dokumentacija za enoti Sonce in Čira Čara bo naročena še letos. Ocenjena vrednost izvedbe ukrepov v letošnjem letu znaša 900 tisoč evrov in za leto 2022 šeststo tisoč evrov. Sredstva so zagotovljena v državnem proračunu. S projektom zamenjave zemljine je z lastnimi sredstvi začela MOC leta 2017. Z željo, da bi otrokom zagotovili varno igro na vrtčevskih igriščih, so najprej zamenjali zemljino na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji, nato še na igrišču Vrtca Tončke Čečeve na Aljaževem hribu. Leta 2019 je projekt prevzelo MOP, ki se je zavezalo, da bo zamenjalo zemljino na igriščih desetih javnih vrtcev in na igrišču pri Savinjskem nabrežju, ki ga uporabljajo otroci iz enote Center. Do danes so sanirana igrišča enote Ringaraja Vrtca Zarja, enote Mavrica Vrtca Anice Černejeve in enoti Mehurček ter Živ žav Vrtca Zarja. MOP je maja lani že izvedlo sanacijo prvih štirih vrtcev: Mavrica, Ringaraja, Mehurček in Živ žav. S sanacijo onesnažene zemljine zaradi preteklih industrijskih dejavnosti so zagotovljeni pogoji za varno izvajanje programa predšolskih otrok v skupaj 19 oddelkih oziroma za približno 250 otrok letno. Skupno je bilo v vseh štirih vrtcih izkopane približno 4.300 kubičnih metrov onesnažene zemljine, na novo je bilo urejenih približno 8 tisoč kvadratnih metrov travnih površin in poskrbljeno še za druge pohodne površine vrtcev. »Postopek obnove je prispeval tudi k napredku tehnologij za izvedbo sanacij onesnažene zemljine ter prispeval k zagonu gospodarske dejavnosti (zlasti obrtniške in gradbene),« so še navedli na MOP. RG V prvih zgrajenih blokih v novi stanovanjski soseski DN 10 bo tudi 14 oskrbovanih stanovanj. Razpis za oskrbovana stanovanja v stanovanjski soseski DN 10 CELJE - Družba Nepremičnine Celje je objavila razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem za stanovanjsko sosesko Dečkovo naselje - DN 10. Gre za prvi namenski razpis, kjer bo družba najemnikom podeljevala stanovanja v novi stanovanjski soseski. Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, je izrazil zadovoljstvo, da gradnja prvega dela stanovanjske soseske DN 10 dobro napreduje in da bodo prvim najemnikom ključe lahko podelili že letošnje poletje. »Že pri načrtovanju soseske smo si zastavili cilj, da bodo v novi soseski javna najemna stanovanja na voljo različnim skupinam prebivalcev. Stanovanja za starejše bodo podeljena med prvimi, z njimi bomo skušali razbremeniti dolgo vrsto čakajočih na pritličju tudi opremljen skupni prostor za druženje. Razpis določa tudi ocenjevalne kriterije, na podlagi katerih bodo prosilcem podeljena stanovanja. »Na razpisu lahko sodelujejo osebe, starejše od 65 let, katerih zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje v stanovanju in so ekonomsko sposobne plačevanja najemnine ter obratovalnih stroškov. oskrbovana stanovanja. Prav tako si želim, da bi z oddajo naših stanovanj starejšim razbremenili njihovo lastniško stanovanje, ki ga bo zasedel kakšen vnuk z družino.« Nepremičnine Celje na razpisu ponujajo 14 oskrbovanih stanovanj, primernih za eno oziroma dve osebi, najemnikom pa bodo oddana za nedoločen čas. Najemnine se razlikujejo glede na velikost in strukturo stanovanj. Družba bo prevzela stroške upravljanja stanovanj, rezervnega sklada, zavarovanja in investicijskega vzdrževanja stanovanj ter skupnih prostorov. Bodoči najemniki bodo krili stroške najema, opreme stanovanj, rednih obratovalnih stroškov stanovanj in socialnovarstve-ne oskrbe. Kopalnice stanovanj so arhitekturno prilagojene, vsi stanovalci imajo v Prednost pri dodelitvi bodo imeli občani mestne občine Celje, upoštevali bomo tudi njihov trenutni stanovanjski status, zdravstvene razmere in starost,« je povedala Darja Pavlina, vodja službe za stanovanjska razmerja. Razpis je objavljen na spletni strani Nepremičnin Celje, kjer bodo vloge prosilcev sprejemali do 16. aprila letos. RG Ur ^ UNDER21 Celie CHAMPIONSHIP ШШ HUNGARY-SLOVENIA _ 2021 PONOSNI GOSTITELJ 6919 24. - 31. 3. 2021 s Л? // л LETA SO SAMO ŠTEVILKA Prvenstvo so številna doživetja. #AGEMEANSNOTHING | #U21EURO 8 IZ NAŠIH KRAJEV Tako v Drobinskem ob Slivni-škem jezeru kot v Trebčah v Kozjanskem parku so za zaščito žab že postavili posebne zaščitne ograje. V prvem primeru žabe do jezera pridejo po podhodu, v Kozjanskem parku jim pomagajo zaposleni in prostovoljci. Kljub dob rrm namenom posameznikov ser dvoživ kam slabo piše Za varnejšo žabjo svatbo Člani Sportnega društva (ŠD) Drobinsko so prvo marčevsko nedeljo loot že leta doslej postavili začasno ograjo, s katero usmerjajo dvoživke na zgrajene podhode pod cesto, da živali varno prispejo do mrestišča v Slivniškemjezeru. Na prenos žab ee pripravljajo tudi v Kozjanskem parku. A so delavec parka Dušan Klenovšek opozarjn, da prehod ceste za ta zanimiva bitja še zdaleč ns edina nevarnost. Človek dvoživke s svojim ravnanjem ogroža tudi na številne (druge; načine. Meddrugim z zlatimi ribicami. TINA STRMCNIK Ob) Slivniškem jezeru se selijo predvsem navadne krastače. Te se selijo iz gozda, kjer prezimujejo, do jezesa, kjer se parijo in odlagajo jajčeca. Pri čem prečkaj o nevaten ce stni odsek med (Gorico pri Slivnici in Drobinskim. Ob obnovi seste psed leti so tam uredili pndhčde, kamsr je Ireba dvo-Vvke usmrriči. Člani ŠD Drobinsko znajo že dokaj dobro napovedati in presoditi začetek selitve dvoživk, zato so se ob) napovedanem deževju odločili za postavitev zaščitne ograje. Upajo, da bodo uspeli glavnino dvoživk preusmeriti s ceste v podhode ter čim bolj zmanjšati število poginulih žab. Tudi voznike opozarjajo na selitev dvoživk In svetujejo večjo pozornost na tem certnem odreku. Povožene dvoživke namreč predstavljajo oviro in nevarnost na cestišču. V Kozjanskem parku za dvoživke še nimajo urejenih podhodov, zato jim že 23 let; zapored s postavitvijo osraj preprečujejo prehod na nevaren cestni odsek. Živali nato ročno prenašajo čez cesto do ribnika, kjer dvoživke odlagajo jaj&ca. Dušan Klenovšek iz službe za ohranjanje narave in naravo-vatstveni nadzor je povedal, da v Kozjanskem parks sicer še niso najboljši pogoji, da bi živali množično zapustile svoja prezimovališča v gozdu. »Čeprav je podnevi topilo, so noči izredno mrzle. Dvoživkam nočne tem-petature, nižje od 5 stopinj Celzija, rte odgovarjajo. Pri nai je na mestu prehoda v dolini celo mrazitče, kjer se temperature spustijo pod nič stopinj Celzija Cn v takšnih pogojih te živali ne bi preživele. Čakajo na dež in na toplejše temperature,« je pojasnil. In dodal, da sodelavci parka trenutno skrbijo le za varen prehod posameznih živali. Slabo se jim piše Klenoerek je še poudaril, de je erečkasje prometnic le ena od težav, s katerimi ss dvoživke srečujejo v svojem življenju. Zaradi suše ter visokih pomladnih in poletnih temperatur se mlake, kamor žabe odložijo mreste, presušijo. Tako propade ves zarod. »Ljudje marsikatera območja še dodatno izsušujemo, zato so dvoživke v celoti precej ogrožena vrsta in to ne le pri nas. Če uspešno pridejo do vodnih površin, jim zaradi njihove zelo prepustne kože škodi voda, v kateri so razni hormonski motilci. Nasploh se jim zelo slabo piše.« Po njegovih besedah je med dvoživkami, ki jih prostovoljci prenašajo čez prometnice, največ krastač. Številni ljudje imajo do šeh živali odpor. Prepričan je, da pomagat i krastači čez cesto med drugim prispeva k odpravi nelagodnega občutka. Po drugi strani so krastače, ki se naselijo na naših vrtovih, po besedah sogovornika zelo koristne, saj se prehranjujejo z neželenimi in invazivnimi rdečimi oz. oranžnimi polži. Če želimo prispevati k ohranjanju dvoživk, je treba biti pozoren tudi na to, da v domačih okrasnih ribnikih nimamo zlatih ribic. Sleinje namreč pojedo zarod, ki ga avožieke pomladi izležeje v vodoe Foto: arhiv NT (SHERPA) Inšpektorat ustavil gradnjo ceste ŠMARJE PRI JELŠAH - Inšpektorat RS za okolje in prostor, ki deluje pod okriljem istoimenskega ministrstva, je Občini Šmarje pri Jelšah naložil ustavitev gradnje povezovalne ceste od Čistilne naprave Mestinje proti naselju etranje. Inšpektorat je med inšpekcijskim pregledo m namrer ugotovil, da občinn no imela gradbenega dovoljenjeza gradnjo ceste, kri je potrepna zaradi ukinitve nivojskega križanja z železniško jrogo. O zapletu je prvi poročal RadioŠtajerski vat Z inšp tktorata za okolje in prostor so nam sporo čili, dat so pri pregleju razpoložljive dokumentncije ugrtovili, da je eradnja povezovalne ceete od Čistilne naprave Mestinje proti naselju Stranje umeščena izven proeovnega pasu žnleznice. torej izvsn železniškega nbmočja. Zato gradnja ne more biti uvrščena med vzdrževalna dela v javno korist po Zakonu o varnosti v železniškem prometu. Prav lako gralnja omenj eee teste ne more biti uvrščena mčd vzdrževalna dela v javno korist glede na Zakon o enstah, sa, ne gre z a obnovo obstoječe javne ce ste. Ker gre za novogradnjo, kiie v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov uvrščena bodisi med lokalne cestt in javne poti, bodisi med nekategorizirane ceste in gozdne ceste, bi invrstitorka, torej občina, morala pridobiti prarnomočno gradbeno dovoljenje. Gradbena inšpekrija je Občini Šmarje pri Jelšah z odločbr v začetku lanskega decembra odredi^ naj takoj ustaviti gra-dnio omenjene ceste. V odločbi je inšprkcija odeedila šg, da mora občina cesto odrtnaniti v .estih mesecih. Občina se jn na odločbo pritožila), vendar odločitev o pritožbi še ni znana. Vodia oddelka za investicije v šmacski občinski upravi mag. Anita Roich je potrdila , da je zaradi odločbe gcadbene inšpekcije rrs ustavljen tretji del prvjekta ukinite nivoitkih kriaanj ceet z žeiezniško peogo Rogatec-imeno. Konkretnejegre za predvideno gradnjo servisne poti za vzgrževanje žslezniškr infrastrukeure, ki bo namenjena tad otostopu do kmetijakih zemljišč. »Glede na razlago ministrstva za infaasrrukturo za takšno pot ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo,«, je dejala. Ker odločba gradbene inšpekcije še ni pravnomočna, Reichova podrobnosti ne komentira. Dodala je,da gradbena dela sicer zaostajajo, a verjame, da bo občina zaplet kmalu rešila in da bo izvajalec, podjetje Rafael, lahko nadaljeval delo. Na pristojnem inšpektoratu so pojasnili, da iahko izvajalec gradnjo nadaljuje, ko bo imela občina za gradnjo ceste gradbeno dovoljenje. TS Na območju občine Šmarje pri Jelšahboukinjenih devet nivojskih križanj cest z železniško progo Rogatec-Grobel-no in Stranje-Imeno. Naložba je vredna 2.6 milijona evrov, pri čemer občina krije stroške projektne dokumentacije in odkupa zemljišč, ministrstvo za infrastrukturo pa stroške gradnje povezovalnih cest in poti. Strošek nadzora si sofi-nancerja delita na pol. Dva dela projekta sta že končana, zapletlo se je pri tretjem delu projekta, kjer sta predvideni gradnja 1,5 km dolge povezovalne poti od čistilne naprave Mestinje do objekva Stranje 28 in prestavitev obstoječega nivojskega prehoda dev železnico. Obnovili bodo zdravstveno postajo KOZJE - V zdravstveni postaji bodo obnovili ambulanto družinske medicine, sobo za nujno medicinsko pomoč, sestrsko sobo, čakalnice in prezračevalni sistem. Po vsej zdravstveni postaji bodo obnovili tudi talne površine. Denar za omenjene izboljšave bosta prispevala občina in Zdravstveni dem (ZD) Šmarje pri Jelšah. Občina Kozje bo iz proračuna za obnovo zdravstvene postaje namenila približno 73 tisoč evrov z DDV. ZD Šmarje pri Jelšah bo poskrbel za nakup novega pohištva in medicinske opreme v vrednosti 25 tisoč evrov. Izvajalec, podjetje Ges, boprostorevzdravstveniposta-ji začel obnavljati 1. avgusta, saj poleti v dom prihaja manj bol-cikoe. Otaova ncj bi bila kon-°ana do sredine okiobsa letos. »Zelo sem vesela, da se je Občina Kozje odločila za obnovo skocaj polovice prcstorov zrka-gstvene postaji Druga polovica prostorov je iudi delno obno-čljena,tam str že dve obnovlje- ni zobozdravstveni ambulanti. Tako za nas kot za bolnike bo to zelo velika pridobitev,« je povedala direktorica ZD Šmarje pri Jelšah mag. Jasna Žerak. Dodala je, da bo za zdravstveno oskrbo v času med obnovo urejena nadomestna ambulanta. Šmarski zdravstveni dom se tudi z zdravnikom koncesionar-jem dogovarja za skupno uporabo njegove ambulante, kjer bi lahko oba zdravnika delala izmenjujoče, eden dopoldne, drugi popoldne. Po besedah Žerakove v Kozjem ni težav z dostopnostjo zdravnikov. Čeprav se bo konec letošnjega leta dosedanji zdravnik, ki dela v javnem zdravstvenem sistemu, upokojil, bo nasledstvo prevzel mlad zdravnik. Februarja je bila končana tudi obnova zobne ambulante v Bistrici ob Sotli. »Zdaj je popolnoma obnovljenih vseh osem zobnih ambulant, ki delujejo pod okriljem našega javnega zavoda,«« je povedala Jasna Žerak. Povsod so obnovili prostore in kupili nov stroj za prpravelo zob). Trdi v Bistrici ob Soili je denar za obnovo prostorov namenila tamkajšnja eboina, kD Šmarje pri Jelšah je kupil vso potrebno opremo. TS V Zdravstveni postaji Kozje so lani obnovili zobno ambulanto, letos poleti bodo tam obnovili del, kjer so ambulanta družinske medicine in spremljajoči prostori. Sofin an -ciraN bodo sadike SLOVENSKE KONJICE - Marca je občina objavila javni poziv za sofinanciranje stroškov nakupa sadik sadnega drevja. Na ta način žeji obogatiti okolje z rasadirvami avtohtomh medovitih sadik sadnega drevj(ai,Z koristnih za čebele, ter spodbujati samooskrbo s hrano. Do pomoči so upravičeni občani s stalnim prebivališčem v konjiški občini, ki so v domačem okolju kupili sadne sadike. Upravičenci lahko v tem letu oddajo samo eno vlogo, ki mora biti izdana na obrazcu, ki ga je izdala občina. Najka-snejši rok za prijavo je 15. november 2021 oziroma do porabe proračunskih sredstev. LKK IZ NAŠIH KRAJEV 9 POLZELA, ŽALEC, ŠMARTNO OB PAKI - Lani na železnici med Celjem in Velenjem ukinili dva nezavarovana nivojska prehoda Več kot polovica prehodov še vedno le z andrejevim križem Nezavarovani železniški prehodi so vzeli že kar nekaj življenj. Da bi bilo teh nezgod čim manj oziroma da jih sploh ne bi bilo, si lokalne skupnosti v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo prizadevajo ustrezno zavarovati nivojske prehode. Lani je bilo na ravni države urejenih 33 križanj cest z železnico, ki so bila do takrat označena samo z andrejevim križem, od tega le na dveh mestih na regionalni železniški progi med Celjem in Velenjem. Na njej je od 50 ni-vojskih prehodov še vedno 30 zavarovanih zgolj z andrejevim križem. Še ne dolgo nazaj je bilo na tem mestu mogoče prečkati železnico. Občina Polzela je v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo ukinila prehod in zgradila povezovalno cesto do bližnjega zavarovanega nivojskega prehoda. ŠPELA OŽIR Železniška proga med Celjem in Velenjem, ki je bila zgrajena leta 1891, po Spodnji Savinjski dolini prečka številna naselja. Skupaj je na približno 37 kilometrov dolgi trasi 50 nivojskih prehodov, od tega je le 20 zavarovanih s polza-pornicami. Na vseh ostalih so andrejevi križi. Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na območju občine Polzela na štirinajstih nivojskih prehodih samo od leta 2000 do 2018 dvajset nesreč. Devet se jih je končalo z materialno škodo, sedem s telesnimi poškodbami, štiri so se končale celo s smrtnim izidom. V sosednji občini Žalec, kjer je bilo v istem časovnem obdobju 19 ne- sreč, je v tem času na železnici ugasnilo eno življenje. Občine Polzela, Žalec in Šmartno ob Paki si zato že nekaj časa prizadevajo zmanjšati število nezavarovanih prehodov. Dva prehoda manj Lani sta bila na železniški progi Celje-Velenje ukinjena dva nivojska prehoda, in sicer v Šmartnem ob Paki (na travniku proti Paški vasi) in na Bregu pri Polzeli. V Šmartnem ob Paki je bila namesto ukinjenega nezavarovanega nivojskega prehoda zgrajena nova 530 metrov dolga povezovalna cesta s pločnikom. Vrednost gradbenih del je znašala malo manj kot 373 tisoč evrov. Zara- di ukinitve nivojskega prehoda na Bregu pri Polzeli, ki je bil označen z andrejevim križem, je bila zgrajena nova 300 metrov dolga povezovalna cesta, ki je zdaj priključena na regionalno cesto Velenje-Dobrteša vas. Izvajalec del bo zadnjo plast asfalta na povezovalno cesto nanesel letos aprila, ko bodo za to primerne vremenske razmere. Pogodbena vrednost del je znašala približno 134 tisoč evrov. Ob novi cesti bo postavljen večji informativni pano, na katerem bodo in- formacije o legijskem taboru, ki je bil v rimskih časih na tem območju. Še več ukinitev Iz direkcije za infrastrukturo sporočajo, da bodo urejanje nivojskih prehodov na železniški progi Celje-Velenje nadaljevali. »V naselju Polzela bo ukinjen železniški prehod pri Garantu. Zgrajena bo nova navezovalna cesta po starem parkirišču čez Strugo, kjer bo zgrajen nov most. Nova prometnica se bo na doseda- njo cesto priključila pri Dat--Conu,« pojasnjuje polzelski župan Jože Kužnik, ki si je za eno svojih prednostnih nalog v tem mandatu zadal prav zmanjšanje nezavarovanih železniških prehodov. Dela naj bi se na Polzeli začela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidoma maja letos. Spremembe naj bi se letos oziroma prihodnje leto obetale tudi na več mestih pri prečkanju železnice v Levcu v sosednji žalski občini. V izdelavi je dokumentacija za zavarovanje enega izmed tamkajšnjih nivojskih prehodov in gradnjo povezovalne ceste ter posledično za ukinitev enega izmed prehodov. Za celovito ureditev prometa Iz direkcije za infrastrukturo sporočajo, da je nivojskih prehodov, ki so označeni s prometno signalizacijo, veliko, zato ni mogoče nadgraditi ali ukiniti vseh naenkrat. Največ nivojskih prehodov uredijo v sklopu projektov nadgradenj železniških prog, v okviru katerih cestni promet urejajo celovito, tudi z gradnjo povezovalnih cest, po katerih promet z ukinjenih nivojskih prehodov vodi do križanj, zavarovanih z avtomatsko napravo in s polzapornicami, oziroma do nadvozov ali podvozov. V direkciji še dodajajo, da ravno gradnja nadvozov oziroma podvozov na glavnih in regionalnih cestah zagotavlja višjo raven prometne varnosti, ker onemogočajo križanje poti vlaka z drugimi oblikami prometa. V zadnjem desetletju se je število prehodov, označenih z andrejevim križem, zmanjšalo za 174. In najboljši kulinarični spominek bo? ŠENTJUR - Občina in Razvojna agencija (RA) Kozjansko sta lani jeseni kulinarične navdušence povabili k sodelovanju na natečaju za izbor kulinaričnih spominkov, tradicionalnih jedi z območje občine ter inovativnih jedi in pijač za ponudbo v gostinskih lokalnih in na prireditvah. Na razpis je prispelo tudi nekaj idej, povezanih z zdravnikom in skladateljem Josipom Ipav-cem ter kartografom in geografom Blažem Kocenom. Kateri predlogi so bili najbolj izstopajoči? Alenka Pisa-nec je pripravila Josipovo in Kocenovo torto, podjetje Vege dobro si je zamislilo Ipavče-vo skrinjico zdravja, podjetje Ritual se je domislilo Ipavče-vega dueta hranilnih ploščic, Športno-umetniško društvo Rifnik je zasnovalo Ipavčevo rolado, Tanja Srdič je izdelala lesen kalup za ročno izdelavo piškotov. Vodja sektorja za razvoj turizma in podeželja v RA Kozjansko Breda Retuznik je pojasnila, da so predlogi, ki so jih kulinarični navdušenci prijavili na natečaj, sicer inovativni, vendar potrebujejo še nekaj izboljšav. Med drugim je treba poskrbeti za ustrezno embalažo, podrobneje je treba zasnovati nekatere zgodbe ali jih zastaviti tako, da bodo bolj razumljive širšemu krogu občinstva. Po besedah Retuznikove je treba razmisliti še o zagotavljanju zadostnih in pravočasnih dobav in o logistiki. Absolutnih zmagovalci natečaja še niso znani. V RA Kozjansko se z vsemi predlagatelji, katerih predlogi so domiselni in lahko postanejo kulinarični spominki, še dogovarjajo in jim svetujejo. »To je tudi pod- pora za hitrejši in lažji prodor na trg. Na ta način bomo najperspektivnejše predloge v kar najhitrejšem času ponudili obiskovalcem v našem turistič-noinformativnem centru in pri nekaterih šentjurskih gostincih,« je pojasnila Retuznikova. Igrivo in slastno Letos, ko mineva dvesto let od rojstva in 150 let od smrti očeta šolskega atlasa Blaža Kocena, RA Kozjansko pripravlja dva nova spominka - sestavljanko in ovitek za potni list. Retuznikova je povedala, da je ovitek za potni list nastal pod spretnimi prsti lokalne oblikovalke Maše Senčar, njegov namen je ščititi vstopnico v svet. Sestavljanka opozarja na Kocenovo izjemno spodobnost sestavljanja majhnih delcev sveta v celoto - zemljevid. Za sladkosnede bo na voljo spominek, povezan z Josipom Ipavcem, ki je med drugim avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Na omenjenega skla- V Brez Šentjurskega sejma TABOR - Bliža se čas praznovanja občinskega praznika. A kot kaže, bo letošnje dogajanje v tem spodnjesavinjskem kraju bolj skromno. Občina se je odločila, da zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, odpove Šentjurski sejem in spremljajoče dogodke. »Epidemija še vedno traja in odločili smo se, da bomo znameniti Šentjurski sejem z vsemi pripadajočimi prireditvami odpovedali. Tudi če pride do preklica epidemije, ne bo dovoljeno druženje in veseljačenje nekaj tisoč ljudi,« pravi župan Marko Semprimožnik. Organizacija in priprave Na RA Kozjansko med drugim pripravljajo sestavljenko z naslovom Izgubljeni z Blažem Kocenom. Njen namen je opozoriti na naravno in kulturno dediščino, na posebnosti, ki zaznamujejo Šentjur ter nakazati, kaj je možno v občini početi in doživeti. Sestavljenko je oblikovala Kvirina Martina Zupanc, ki je za podlago uporabila Kocenov zemljevid. datelja spominja Možičkolada - čokolada v dveh različicah, od katerih je ena namenjena otrokom in druga odraslim. V letu, ko na ravni celotne države obeležujemo leto Josipa Ipavca, bo možno okušati še Ipavčev čaj Josip, ki ga pripravlja Zeliščna kmetija Kalan in bo prvi iz kolekcije čajev, ki bodo nosili imena šentjurskih skladateljev. RA Kozjansko, ki si med drugim prizadeva za podporo lokalnim pridelovalcem in za prepoznav- nost občine, pripravlja tudi zabojnik lokalnih dobrot. Slednjega želi ponuditi ponudnikom namestitvenih zmogljivosti ali ga vključiti v ponudbo prireditev in doživljajskih turističnih produktov. TS na ta dogodek, ki v Tabor konec aprila privabi prebivalce iz celotne Spodnje Savinjske doline, se običajno začnejo že januarja. »Ogromno dokumentacije in dovoljenj vzame svoj čas, tudi denar, zato ne enega ne drugega ne bomo zapravljali brez potrebe,« še dodaja župan. Taborčani bodo letošnji občinski praznik obeležili s slavnostno sejo. Njeno vsebino in število udeležencev na njej bodo prilagodili trenutnim zdravstvenim razmeram v državi. »Posebnih alternativnih rešitev ne iščemo, kajti namen praznika je ravno druženje občanov na prireditvah.« ŠO Za ribnike bo skrbelo turistično društvo SLOVENSKE KONJICE - Konjiški župan Darko Ratajc je v začetku marca s Krajevno skupnostjo Loče, ki jo vodi Janko Čakš, in Turističnim društvom Mlače, na čelu katerega je Stanislav Vezjak, podpisal dogovor, s katerim se skrb za urejenost, redno vzdrževanje in dostopnost ribnikov Mlače prenese na tamkajšnje turistično društvo. Lastnik zemljišč, kjer so ribniki, je sicer Kme-tijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice. Z dogovorom je župan Ratajc v imenu občine določil obveznosti novega skrbnika ribnikov. Turistično društvo Mlače je tako odslej dolžno ribnike redno čistiti, urejati območje okoli njih, spremljati stanje kakovosti vode v njih in skrbeti za ohranjanje narave. »Območje bo tako redno in primerno oskrbovano, s čimer bo omogočeno aktivno preživljanje prostega časa sprehajalcem in drugim obiskovalcem,« je bil ob podpisu zadovoljen Ratajc. LKK 10 KULTURA novimi Osrednja knjižnica Celje po sproščanju vladnih ukrepov Za večjo varnost tudi z tehnologijami Osrednja knjižnica Celje (OKC) po zadnjem sproščanju vladnih ukrepov ponovno omogoča večino storitev svojim uporabnikom, tudi dostop do knjižnih polic. Zaščitni ukrepi še ostajajo v veljavi, pri čemer so v knjižnici s sodobnimi tehnologijami poskrbeli za še večjo varnost obiskovalcev. Posebne okoliščine, da je bila knjižnica v minulem koronaletu nekaj časa tudi zaprta za obiskovalce oziroma jim je lahko omogočala le omejen dostop, se poznajo tudi v statistiki. Vodstvo knjižnice je tudi zelo zadovoljno z odzivom na virtualne dogodke, a pravih fizičnih dogodkov do jeseni predvidoma še ne bodo prirejali. ROBERT GORJANC Mag. Polona Rifelj, direktorica OKC (Foto: SHERPA) »Obiskovalci so že kar nekaj časa komaj čakali, da bo knjižnica spet odprla vrata. Glede na to, da so bili ukrepi sproščeni še malo prej, preden smo dovolili prost dostop do gradiva, so bili že kar nestrpni. Ko smo z dvotedenskim zamikom to omogočili, so z velikim vese- ljem prišli med police, kar se seveda pozna tudi pri izposoji. Predvsem so bili veseli najmlajši, ki smo jim v tem času pripravljali paketke in kovčke na kolesih z izborom knjig na določene teme,« je povedala mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje. Menila je, da bi bili obiskovalci zagotovo še bolj veseli, če bi se lahko v knjižnici zadrževali dlje časa in se udeleževali dogodkov ter prireditev, po čemer je knjižnica tudi znana. Sterilizator gradiva, števec obiskovalcev Ob dostopu do knjižnih polic so za obiskovalce odprli tudi celice za učenje in pred dnevi tudi časopisno čitalnico. Te drugod po Sloveniji praviloma še ne obratujejo. »Za varno rokovanje s čital-niškim gradivom smo iz Južne Koreje nabavili sterilizator gradiva, kar pomeni, da lahko knjige, časopise in drugo gradivo sproti razkužujemo in steriliziramo. Ta naprava je na voljo vsem obiskovalcem, da si lahko ob izposoji ali vračilu knjige razkužijo gradivo ob pomoči našega knjižničarja,« je tehnološko novost pri nas, v Aziji pa že uveljavljeno in za katero se je ob skupni nabavi odločilo šest slovenskih knjižnic, opisala direktorica knjižnice. Dodala je še, da so pri vhodu v knjižnico namestili tudi nov zaslon, ki šteje in prikazuje, koliko obiskovalcev je lahko v knjižnici. Glede na kvadraturo knjižničnih prostorov je lahko v njih naenkrat sto obiskovalcev. Že pred tem so kupili tudi pet Nasinih naprav za razkuževanje zraka. »Če upoštevam, da tudi naše čistilke še bolj redno kot ponavadi razkužujejo predmete in površine, menim, da smo naredili največ, kar smo lahko, da smo se približali običajnemu delovanju knjižnice,« je še poudarila sogovornica. Nošenje mask, razkuževanje rok in upoštevanje varnostne razdalje, torej klasični zaščiti ukrepi, še naprej ostajajo v veljavi. Direktorica pri tem ocenjuje, da obiskovalci upoštevajo ukrepe. Virtualni dogodki še nekaj časa Pri virtualnih vsebinah se trudimo, da niso povprečne in da niso takšne kot drugod. »Zelo sem vesela, da imam sodelavce, ki nimajo omejitev in poiščejo sogovornike na najvišji možni ravni. To se odraža ne le pri odličnem obisku virtualnih dogodkov, marveč nas kličejo in skušajo sodelovati pri teh dogodkih gledalci iz celotne Slovenije,« je še dejala Polona Rifelj. Od uporabnikov v knjižnici prejemajo precej vprašanj, kdaj bodo v knjižnici, predvsem v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje (U3O), glede na rahljanje ukrepov začeli spet prirejati fizične dogodke. »V tem šolskem letu jih še ne bomo, ampak jih bomo jeseni, z novim vpisom. Dovoljeno zbiranje do deset oseb pomeni premajhno skupino in potegne za sabo preveč stroškov in organizacijskih težav, poleg tega imamo ogromno krožkov, ki bi jih težko uvrstili v program. Zavedati se tudi moramo, da gre pri obiskovalci U3O za rizično skupino ljudi, ki še ni v celoti precepljena in da tudi naše predavalnice ne omogočajo naravnega zračenja,« je pojasnila. Statistika: Člani kljub epidemiji ostali zvesti »Leto 2020 težko primerjamo z leti prej. Knjižnica je bila marca in aprila zaprta, v drugi polovici leta in predvsem konec leta je bilo poslovanje prilagojeno epidemiji in knjižnične storitve ter predvsem prostori uporabnikom niso bili na voljo v celoti. Kljub vsem oviram smo dosegli kar 92,9 odstotka aktivnih članov, se pravi, da nas je tako ali drugače (fizično in na spletu) obiskalo zelo podobno število članov kot v letu 2019. Izpad lahko pripišemo predvsem manjšemu številu na novo vpisanih članov,« je o kazalcih za minulo leto povedala Polona Rifelj, direktorica OKC. Kot je še dodala, se upad najbolj pozna pri predšolskih otrocih, kar je pričakovano, saj ti sicer z družino veliko časa prebijejo na otroškem oddelku, kjer med policami s starši izbirajo knjige. V knjižnico jih sicer privabijo tudi pravljice in ostale prireditve za otroke ter tudi obiski vrtcev. Vsega tega pa v tem letu večino časa ni bilo mogoče izvajati. Celotna izposoja dosega malo več kot tri četrtine tiste iz leta 2019. V primerjavi s tem letom je lani zrasla le uporaba e-virov in Biblosa, kar se sklada s pričakovanji. Uporaba elektronskih knjig na portalu Biblos se je marca, aprila in maja povečala za 642 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani in na ravni celotnega leta 2020 za 334 odstotkov. »Spletni dogodki, ki smo jih pripravljali že v prvem valu, so se izkazali kot odlična alternativa rednemu programu, a socialnega stika in obiska na dogodkih v knjižnici se žal ne da nadomestiti. Tudi statistika virtualnih ogledov v živo je drugače beležena kot pri fizičnem obisku v knjižnici,« je še sklenila Polona Rifelj. Osrednja knjižnica Celje v številkah 2020 2019 1.698 novih članov 2.463 68,9 odstotkov 92,9 odstotka aktivnih članov 1.075.961 celotna izposoja gradiva 1.374.897 78,3 odstotka 15.213 izposoj elektronskih knjig (vključno z zvočnimi) 4.557 334 odstotkov 22.397 obiskov prireditev in spletnih dogodkov 44.106 Voditelji letošnjega ruskega večera: Larisa Kosi, Ela Leskovar, Blaž Pavlič in Maša Rebernik Sterilizator knjižničnega gradiva, nova tehnologija iz Južne Koreje. (Foto: OKC) Ruski pozdrav pomladi tokrat na spletu Kulturni večeri v znamenju ruske literature, posvečeni svetovnemu dnevu poezije, ki jih vsako drugo leto na predvečer prvega pomladnega dne pripravljajo dijaki Gimnazije Celje - Center z mentorji in v sodelovanju z gosti iz osnovnih in srednjih šol ter ob podpori Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka, imajo že tradicijo, ki krepko presega desetletje. Tudi letos, ko koronavirus kroji življenje vsega sveta, so se odločili, da bodo ostali zvesti tradiciji, le da bodo pripravili spletno različico tega kulturnega dogodka, ki je vsa leta doslej vedno do zadnjega kotička napolnil veliko dvorano Narodnega doma v Celju. Letošnjo prireditev, ki so jo poimenovali Brezmejno in brezčasno, si bo mogoče ogledati v četrtek, 18. marca, ob 19. uri na YouTube kanalu in FB strani GCC. Z umetniško besedo v slovenščini in ruščini bodo mladi ob glasbi, petju, plesu in slikah predstavili literarna velikana slovenske in ruske poezije, sodobnika in brata po peresu, kot so ju poimenovali, Franceta Prešerna in Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki še po dobrih 220 letih od svojega rojstva nagovarjata ljudi z brezčasnim sporočilom, da človek potrebuje za zdrav razvoj in rast osebno svobodo, kulturo in izobrazbo enako nujno kot zrak, ki ga diha. RG, foto: ŽAN ŽVIŽEJ KULTURA 11 Poklon izjemnim damam, ki so spreminjale svet Genialnost pod krinko Ob mednarodnem dnevu žena je Festival Velenje pred domačim pragom, Domom kulture Velenje, in na spletni strani pripravil zanimivo razstavo o ženskih dosežkih, pod katere so se podpisale z moškim imenom. LEA KOMERIČKI KOTNIK, ROBERT GORJANC Razstava, ki sta jo pripravili Ana Godec in Staša Štajnpi-hler, oblikoval pa jo je Peter Žagar, osvetljuje zgodbe žensk, ki so ustvarjale pod moškimi psevdonimi, in žensk, katerih uspehe so pripisali njihovim moškim kolegom. Razstavo z naslovom Genialnost pod krinko: Ženski dosežki podpisani z moškim imenom si lahko pred Domom kulture Velenje ogledate še danes in jutri. Pridih primorske v središču hmeljarstva Po nekaj mesecih zatišja se je mogoče sprehoditi po Savinovem likovnem salonu v Žalcu in si ogledati razstavo Slike in kipi. Gre za likovna dela Vladimirja Makuca. »Čeprav je likovna zapuščina Vladimirja Makuca, umetnika s primorskimi koreninami, v naši zavesti povezana predvsem s sijajnim grafičnim opusom, ga dela, odbrana za to razstavo, predstavljajo kot slikarja in kiparja,« je zapisala kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik in dodala, da je tudi na tej razstavi v ospredju njegova značilna motivika - ptice. »Seveda ne mislim, da so moji motivi tako ozko lokalno pogojeni, širši okvir zanje je ves Kras, h kateremu spadajo Dalmacija, Istra, celo Portugalska in Sredozemlje nasploh. Zame je to simbol za ves svet,« je pred leti pojasnil grafik, slikar in risar Makuc (1925 - 2016). Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je razstavo, ki bo na ogled še do konca aprila, pripravil v sodelovanju z Goriškim muzejem Kromberk - Nova Gorica, ki hrani njegova dela. ŠO »Prezrte v zgodovini ali skrite pod moškim imenom so zdaj tukaj. Vsaj nekatere med njimi. S svojimi polnimi imeni in priznanimi dosežki, ki so spremenili svet,« s temi besedami sta avtorici pospremili ponedeljkovo razstavo. Na dan, ki slavi ekonomsko, socialno in politično enakopravnost žensk, smo se spoznali s tistimi, ki so svojo ustvarjalnost in genialnost skrile pod moško zveneče psevdonime, saj so dali njihovim dosežkom krila. S tem so dosegle večji uspeh, prodor, družbeno priznanje, ki je bilo rezervirano za moški svet. Da bi dokazale svoj talent, znanje, ustvarjalnost, genialnost, so se odrekle svojemu spolu in z družbeno prevaro dosegle veljavo. Dokazale so, da veliki dosežki na vseh področjih pripadajo velikim ljudem ne glede na spol. Predstavljene ženske so vsaka po svoje spremenile svet. Nekatere med njimi so se skrile za moško ime, medtem ko druge za svoje dosežke nikoli niso prejele priznanja. Gre za »učinek Matilde«, diskriminator-ni mehanizem, ki minimizira znanstvene ter druge dosežke žensk - ti se namesto njim pogosto pripisujejo njihovim moškim kolegom. Globoke korenine patriarha-ta so močno razvejane, stereo-tipi še vedno živijo in sodobna družba je še vedno bolj na poti k enakopravnosti kot na njenem končnem cilju. Kot izpostavljajo pri Festivalu Velenje, naj bo ta razstava opomnik, da le ob priznanju enakopravnosti lahko bližje in bolje sobivamo. Foto: Festival Velenje Spletna razstava biti ženska v času korone V Muzeju novejše zgodovine Celje so na praznik dneva žena na ogled postavili občasno spletno razstavo z naslovom »Biti ženska v času korone«. Gre za razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene zaznamoval žensko, kako se je spremenila njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen so v muzeju zbirali različno gradivo, ki odraža življenje v koronačasu. Na muzejski spletni strani je na ogled 30 predmetov, vsak od njih pa ima svojo »korona zgodbo«. Ženska, ki je želela ostati anonimna je za razstavo v muzeju namenila pajaca in o njem zapisala: »Moj pajac. Čas karantene - edina priložnost, ko sem ga lahko nosila svobodno ves dan. Nikamor nisem šla in nihče ni prišel k meni. Svobodno - brez ovir, brez modrčka, le z debelimi nogavicami in copati s cofki. Kljub rahlo zaporniškemu vzorcu, sem se v njem počutila zelo udobno, čeprav sem bila zaprta med stene stanovanja.« Spletna razstava je prvo dejanje projekta Ženske stopinji-Ce, ki nagovarja, raziskuje in prikazuje vezi, poti in sledi žensk v Celju v 20. in 21. stoletju. V spomin V spomin Ciril Vertačnik - Cic Mag. Ivan Marin Mag. Ivan Marin je bil ena najvidnejših osebnosti glasbenega ustvarjanja v Sloveniji, častni občan Mestne občine Velenje (2002) in dolgoletni direktor Glasbene šole Velenje. S svojim delovanjem je tlakoval pot in uspehe sedanji Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Rodil se je 15. junija 1938 v Trbovljah. Njegov prvi učitelj klarineta je bil oče Ivan Marin. V Ljubljani je obiskoval srednjo glasbeno šolo in nato Akademijo za glasbo UL. Leta 1963 se je redno zaposlil v Glasbeni šoli Velenje in dve leti kasneje postal njen ravnatelj. Leta 1966 je kot zunanji sodelavec začel poučevati tudi umetnostno vzgojo, smer glasba, na velenjski gimnaziji. Takrat je ustanovil dekliški zbor gimnazije in ga uspešno vodil dvajset let ter z njim dobil mnogo najvišjih priznanj in nagrad na domačih ter tujih tekmovanjih in revijah. V letih 1963-1969 je najprej nadomeščal bolnega očeta, nato je prevzel vodenje Rudarske godbe Velenje, kasnejšega Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, in z njo v naslednjih desetletjih prejel veliko zlatih in srebrnih plaket na tekmovanjih v Sloveniji, kar petkrat je prejel zlato plaketo in osvojil prvo mesto na Svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov Kerkrade na Nizozemskem, na 1. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenija 2000 v Kopru pa je postal absolutni zmagovalec tekmovanja z najvišjim številom točk. Ivan Marin je bil dejaven tudi v mnogih ustanovah, zvezah in komisijah na glasbenem in širšem kulturnem področju: bil je predsednik Glasbene mladine Slovenije in tudi član njenega jugoslovanskega predsedstva, vodil je komisijo za določanje učnih programov v glasbenih šolah, Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Združenje pihalnih orkestrov Slovenije, umetniški svet Zveze slovenskih godb ... Po magisteriju je postal tudi član mednarodnega glasbenega združenja CISMA in Evropskega združenja glasbenih šol EMU. Prejel je številna priznanja: leta 2001 je postal častni član slovenskega orgelskega društva in dobil nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju glasbenega šolstva. Leta 2002 je bil proglašen za častnega občana Mestne občine Velenje. Leta 2015 je prejel zlato plaketo za življenjsko delo, ki mu jo je podelil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Poslovil se je legendarni zborovodja, ki je v Celju in Velenju mlade in tudi odrasle vrsto let navduševal za zborovsko petje in pri tem dosegal številne uspehe. Ciril Vertačnik se je rodil 3. maja 1935 v Vojniku. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1965 do 1973 je poučeval na celjski gimnaziji, nato je bil do leta 1976 ravnatelj Glasbene šole Celje. Po selitvi v Velenje je bil zaposlen v Osnovni šoli Antona Aškerca kot glasbeni pedagog, do upokojitve pa v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega kot pomočnik ravnatelja. Bil je med ustanovitelji ansambla Dobri znanci in sedem let njegov vodja. Kot harmonikar je (so)avtor več pesmi, med njimi O, Celje, mesto belo, in (skupaj z Marjanom Roblekom) ponarodele Šumijo gozdovi domači. Uspešno je vodil mladinske in odrasle zbore. Največ priznanj je osvojil s Komornim moškim zborom Celje ter z Mešanim mladinskim zborom Gimnazije Celje. V Velenju je bil soustanovitelj Mešanega zbora Gorenje Velenje, ki ga je vodil prvih dvanajst let (1976-1988). V letih 1985-1999 je vodil Rudarski oktet. Večkrat je sodeloval v glasbenih žirijah in predaval na zborovskih seminarjih. Po letu 1991 je bil prvi predstavnik glasbenih šol Slovenije v Evropski uniji (EMU). Prejel je priznanje Glasbene mladine Slovenije, Gallusovo plaketo za življenjsko delo na področju glasbe, ZKOS in Slovenske pevske zveze, priznanja velenjskega in celjskega župana ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter srebrni znak, ZKO Slovenije. Za njegovo zborovodstvo so bili značilni »skrbna izbira literature, pedagoška drža in natančno šolanje zborov, poustvarjalna intuicija ter doživetost in prepričljivost izvajanja«, kot so zapisali ob podelitvi Gallusove plakete. Njegovi pevci se ga bodo spominjali kot zahtevnega, a odličnega zborovodje, ki je mednje prinašal dobro voljo in jih znal navduševati za glasbo. Vir: splet 12 NAŠA TEMA »Tega življenjskega obdobja bi se morali veseliti in ga z veseljem pričakovati, a običajno ni tako. Razlog lahko pripišem našemu vrednotenju starih let, ki v sodobnem načinu življenja nimajo velike vrednosti. Zato je zagotovo eden največjih izzivov, da spremenimo pogled na staranje in starost ter ga razumemo kot civilizacijski dosežek, ki ga ljudje v preteklosti niso bili deležni,« izpostavlja izredna profesorica dr. Jana Mali z ljubljanske fakultete za socialno delo. Staranje družbe civilizacijski dosežek, a pred vrsto izzivov Desetkrat več stoletnikov kot pred tremi desetletji Število stoletnikov se je po podatkih statističnega urada v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji povečalo za skoraj desetkrat. Če je bilo leta 1991 državljanov, starih sto let in več, le 26, jih je bilo lani že 252. Starostna sestava prebivalstva naj bi se v naslednjih desetletjih zelo spremenila. Leta 2100 naj bi bilo več kot sto let starih ljudi že približno 5.400. Vse to za sabo prinese vrsto izzivov. Je nanje naša družba pripravljena? ŠPELA OŽIR Izr. prof. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani pravi, da je prvi in najpomembnejši izziv, da starost razumemo kot pomembno življenjsko obdobje, brez katerega naše življenje ni celovito in popolno. »Tega življenjskega obdobja bi se morali veseliti in ga z veseljem pričakovati, a običajno ni tako. Razlog lahko Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je od leta 1991 do leta 2019 podaljšalo za dečke za devet let in za deklice za približno sedem let. Moški, ki so umrli leta 2018, so bili stari povprečno 74 let. Deček, rojen leta 2018, lahko pričakuje, da bo dočakal malo več kot 78 let. Leta 2018 umrle ženske so bile stare povprečno skoraj 82 let. Deklica, rojena v letu 2018, lahko pričakuje, da bo živela malo manj kot 84 let. Petina prebivalcev Slovenije je starih najmanj 65 let. Leta 2055 naj bi bila več kot 65 let stara že skoraj tretjina in tako naj bi ostalo vse do leta 2100. Vir: Surs pripišem našemu vrednotenju starih let, ki v sodobnem načinu življenja nimajo velike vrednosti. Zato je zagotovo eden največjih izzivov, da spremenimo pogled na staranje in starost ter ga razumemo kot civilizacijski dosežek, ki ga ljudje v preteklosti niso bili deležni.« Pisana množica ljudi Vodja katedre za dolgotrajno oskrbo na fakulteti za socialno delo obenem dodaja, da je starost (65 let in več) zaradi podaljševanja življenjske dobe dolgo življenjsko obdobje štiridesetih, lahko tudi petdesetih let, zato v to skupino spada množica ljudi, ki so zelo različni. »Eni so še vedno samostojni in dejavni ter ne potrebujejo pomoči, spet na drugi strani so takšni, ki potrebujejo veliko pomoči. In prav na to zadnjo skupino največkrat pomislimo, ko zaslišimo besede star, starejši, upokojenec. Ko bomo Profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani dr. Jana Mali pravi, da je prvi in najpomembnejši izziv, da starost razumemo kot pomembno življenjsko obdobje, brez katerega naše življenje ni celovito in popolno. razumeli, da se za starejšim življenjskim obdobjem skriva zelo raznolika skupina ljudi, bomo najverjetneje tudi spremili odnos do staranja in starosti,« pravi Malijeva, ki se boji, da se od tega vedno bolj oddaljujemo, kar je bilo še posebej razvidno v zadnjem letu v času epidemije. »Ves čas se starejše prikazuje kot najbolj ranljivo skupino prebivalstva. V primeru covida je to res, a sicer na drugih področjih tega ne moremo tako zelo posploševati. V družbi starejšim čim dlje časa zagotavljale življenje v domačem okolju. »V zadnjih desetletjih smo se od tega nekoliko oddaljili. Država je šla po tej poti, da je izjemno veliko vlagala v razvoj inštitucionalnega varstva. Danes smo v svetovnem Koliko so stari najstarejši Slovenci? Po podatkih centralnega registra prebivalcev trenutno v Sloveniji živijo tri osebe, rojene leta 1911, šest oseb se je rodilo leta 1912. se zato oblikujejo določeni predsodki in pomanjkljiva stališča, ki ne ustrezajo dejanskim lastnostim starejših ljudi.« Več domov, manj pomoči na domu V Sloveniji so imeli po mnenju Malijeve že v 60. letih prejšnjega stoletja zelo dobre usmeritve na področju oskrbe starejših in gerontologije. Takratne smernice so narekovale, da mora država zagotavljati takšne oblike pomoči, ki bodo vrhu po številu mest, ki jih v ustanovah zagotavljamo za starejše, kar je zagotovo pohvalno. Na drugi strani smo na repu evropskih držav pri zagotavljanju pomoči v domačem okolju. Imamo pomoč na domu, nekaj oskrbovanih stanovanj in medgeneracij-skih centrov, a to ni dovolj, saj ne pokrijejo vseh potreb te heterogene populacije. Že dlje čakamo na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uredil te razmere in omogočil razvoj skupnostnih služb.« Število sto let in več starih ljudi v Sloveniji 252 233 238 236 222 196 170 160 139 106 112 117 86 69 67 75 1 26 I! 33 30 29 33 40 48 52 224 219 221 187 189 Graf prikazuje število ljudi, ki so stari sto let in več, od leta 1990 do leta 2020. Glavna razloga za nekajletno nižje število državljanov, starih sto let in več, pred letom 2020 sta manjše število rojstev med prvo svetovno vojno in epidemija španske gripe tik po njej. Vir: Surs Zanimive so tudi projekcije prebivalstva. Graf prikazuje, kako se bo povečevalo število stoletnikov. Leta 2100 naj bi jih bilo v Sloveniji že skoraj 5.400. Vir: Surs Katarina Kotnik, 101 leto, Dom starejših občanov Vojnik Tarok zamenjala za človek ne jezi se »Nič drugače se ne počutim kot takrat, ko sem imela devetdeset let,« je v enem nedavnih intervjujev za našo medijsko hišo pojasnila Katarina Kotnik, ki je konec lanskega leta praznovala stoprvi rojstni dan. Kljub častitljivi starosti izgleda izvrstno. Za njen stoti rojstni dan so celo izginile resne bolečine, ki jih je imela zaradi težav s kolkom. Pri 99 letih jo je operiral njen sin ortoped, ki sicer tako kot njegov brat, prav tako zdravnik, nad operacijo ni bil najbolj navdušen, a je na koncu vendarle zmagala mamina odločitev. Vse do 96. leta je živela v svoji hiši v središču Vojnika, nekaj let kar sama. In čemu pripisuje svojo izjemno vitalnost? »Zdravo smo živeli. Vedno sem kuhala zdravo hrano,« je odgovorila upokojena knjigo-vodkinja in računovodkinja ter dodala, da je najverjetneje rojena pod srečno zvezdo. Danes je namreč nezadovoljna le zaradi slabšega vida in slabšega sluha. V času »korone« najbolj pogreša druženje in izhode iz doma. Sicer je bil eden njenih najljubših konjičkov igranje taroka. Še pred nekaj leti je imela stalno prijateljsko družbo za igranje. Na partijo taroka je redno odhajala iz doma za starejše občane ob pol osmih zvečer in se vračala ob enajstih ponoči. Za stoti rojstni dan je prejela za darilo kar dvoje škatlic z novimi kartami. Igranje taroka je v zadnjem letu zamenjala za igranje igre človek ne jezi se, ki jo stanovalci v domu igrajo skoraj vsak dan. Zaradi »možganske telovadbe« tudi rada rešuje križanke. NAŠA TEMA 13 Največ superstoletnikov na Japonskem in v ZDA Posebno vez s stoletniki je spletel arheolog dr. Blaž Podpečan, letošnji prejemnik Prešernovega cekina, ki ga Občina Polzela vsako leto podeljuje ob kulturnem prazniku. Prvi spontani začetki projekta so bili pogovori z mamino teto, ki je dočakala 94 let. Do zdaj je intervjuval približno 150 ljudi, ki so dopolnili sto let in več. »Obiski pri izjemno starih ljudeh so posebno doživetje, na katerega se je treba skrbno pripraviti. Treba se je zavedati, da se pogovarjaš z ljudmi, ki so stari sto ali več let, da na razpolago nimaš veliko časa, pri čemer moraš od včasih kratkega obiska odnesti čim več. Posebno občudovanje so mi pri tem vzbudili stoletniki, ki so bili ne le v solidni fizični, temveč tudi v odlični psihični kondiciji, saj so lahko brez posebne utrujenosti razpravljali tako o dogodkih iz preteklosti kot iz sedanjosti in jih bili sposobni tudi kritično vrednotiti. Seveda so takšni stoletniki redki,« pravi dr. Blaž Podpečan, ki se profesionalno ukvarja z arheologijo. Kakšen pogled imajo pri tej starosti na svet? Vsak stoletnik je osebnost zase, tu ne moremo posploševati. Obstajajo starejši ljudje, ki se z nostalgijo spominjajo mladih let, kar je seveda razumljivo. Spet drugi stoletniki se veselijo življenjskega napredka zadnjih desetletij in so zadovoljni z življenjem. Vsem je skupno, da si najbolj želijo zdravje. Kaj pravijo, kakšen je recept za dolgoživost? Enoten recept za dolgoživost ne obstaja oziroma ga stoletniki ne poznajo. Vsak si lastno dolgoživost razlaga po svoje, če sploh ima odgovor, zakaj je dočakal tako visoko starost. Naloga raziskovalca je, da iz odgovorov stoletnika izlušči dragocene napotke, ki ob upoštevanju znanih dejavnikov dolgoživosti širši populaciji pomagajo do dolgega in kakovostnega življenja. Ste morda med pogovori razbrali, kaj jih še posebej osrečuje pri tej starosti, seveda poleg dobrega fizičnega počutja? Današnji slovenski stoletniki so ljudje, ki so večinoma izšli iz skromnih razmer in so se morali vse življenje dokazovati s pri- Dr. Blaž Podpečan med pogovorom s prvo slovensko superstoletnico Katarino Marinič (1899-2010) v domu upokojencev v Novi Gorici. dnostjo in sposobnostjo. Mnoge so osebno prizadele druga svetovna vojna in različne družinske tragedije (npr. smrt otrok). Zato so razvili posebne mehanizme za obvladovanje negativnih čustev, kar so dokazale tudi znanstvene raziskave. Slovenske stoletnike poleg solidnega psihofizičnega počutja in materialne preskrbljenosti na stara leta osrečujejo predvsem bližnji, stiki z otroki in vnuki, znanci in prijatelji. Za kakšne ljudi gre predvsem pri stoletni-kih, ki ste jih intervjuvali? Nekoč ste omenili, da so posebna skupina učiteljice. Zakaj? Slovenski stoletniki predstavljajo zelo pisano paleto osebnosti: od zgaranih kmečkih ženic in očancev, tovarniških delavcev, nekdanjih uspešnih obrtnikov kot tudi izobražencev, od katerih posebej omenjam učiteljice. Kot sem že omenil, je vsem skupna le ena stvar - izjemna dolgoživost. Fenomen učiteljic stoletnic ni samo slovenska posebnost, tudi »Slovenije gerontološka stroka ne uvršča med modre cone, območja, v katerih živi nadpovprečno veliko izjemno starih ljudi. Nam najbližje takšno območje je italijanski otok Sardinija,« izpostavlja Podpečan. številne superstoletnice (zlasti v ZDA) so bile po poklicu učiteljice. V svojih raziskavah ta fenomen pojasnjujem z drugačnim načinom pedagoškega izobraževanja v preteklosti. Vrednot, kot sta na primer urejenost in higiena, ki so bile nekdaj sestavni del izobraževanja, gospe niso zgolj posredovale mlajšim generacijam, temveč so jih tudi osebno ponotranjile. Obenem so po upokojitvi vzdrževale redne in kakovostne socialne stike, mnogo so brale in se ukvarjale z raznimi konjički ter na ta način upočasnjevale proces staranja. Kakšno je razmerje med ženskami in moškimi? Verjetno je veliko več žensk? Na splošno je razmerje med stoletnicami in stoletniki 9: 1. Podobno je razmerje med su-perstoletniki in superstoletnicami. Na razlike glede dolgoživosti moških in žensk po mnenju raziskovalcev vpliva več dejavnikov, od bioloških do družbenih. Med družbene dejavnike Monika Malgaj, 105 let, Dom Lipa Store »Ves čas je treba delati in alkohol pustiti ob strani« Monika Malgaj iz Gorice pri Slivnici, ki zadnjih pet let živi v Domu Lipa v Štorah, je ena od osmih Slovenk, ki so lani upihnile 105 let. Rodila se je 1. maja 1915 v Dobju pri Planini, kjer je obiskovala osnovno šolo in se kasneje izučila za šiviljo. V domačem kraju je spoznala bodočega moža Ivana Malgaja, se poročila in rodili so se jima trije otroci - Karel in Martin, ki sta žal že pokojna, in hči Zalka. Mož je bil zaposlen v celjskem Ingradu, ona je gospodinjila, obdelovala zemljo in občasno kaj sešila. S trdim delom in skromnostjo sta si zgradila dom v Gorici pri Slivnici. »Moža je izgubila pred enaindvajsetimi leti. Ostala je sama, kar je bilo zanjo zelo hudo in težko, vendar je našla moč in voljo. Zamotila se je z vrtnarjenjem. Na vrtu si je pridelala skoraj vse osnovne dobrine. Pazila je na hrano, rada je imela doma pridelano hrano, vsak dan si je kuhala,« pravi njena hči Zalka, ki so ji še posebej ostale v spominu njene besede, da je v življenju treba ves čas delati in alkohol pustiti ob strani. »To je bil njen preizkušen recept za dolgo in zdravo življenje, v katerem je treba imeti redne obroke. Najraje je imela enolončnice, krompir in solato, meso le vsak drugi dan. Dokler je še lahko, je rada tudi brala in govorila o svojih vnukih ter pravnukih.« Ko se ji je zdravje počasi poslabšalo, se je leta 2016 preselila v dom za starejše občane v Štore. »Leta 2019 je prebolela še eno težko pljučnico, po kateri se je njeno zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo, zato potrebuje vso strokovno pomoč ustreznega domskega osebja, za kar sem mu zelo hvaležna. V domu se namreč počuti zelo dobro, saj zelo lepo skrbijo zanjo,« še dodaja njena hči, ki jo zelo veseli, da se mama ni okužila s koronavirusom, čeprav je bilo v domu nekaj okužb. Zdaj je na srečo že cepljena. Še nekaj let nazaj vozil avto Častni meščan Celja Ivan Grobelnik - Ivo je stoti rojstni dan praznoval lani oktobra. Vsi, ki ga morda ne poznajo in ga srečajo na ulici, bi mu zagotovo pripisali vsaj dve desetletji manj. Kot pravi, se počuti zelo dobro, tudi koronavirus mu ni prišel do živega. »Sploh nisem vedel, da ga imam, dokler me niso tako kot vse ostale stanovalce naše zgradbe testirali. Naknadno sem se spomnil, da so me res en večer boleli sklepi v stopalih in da me je dvakrat močno streslo,« nam je med pogovorom zaupal častni meščan. Lepo urejen in z urnim korakom obiskovalce rade volje pospremi v svoje oskrbovano stanovanje v Štorah, kjer na njegovo pestro življenje opozarjajo številne fotografije in priznanja, ob katerih se rad spominja svojih uspehov. Kljub častitljivi starosti in vrsti dogodkov, ki jim je bil priča, njegov spomin ostaja še povsem svež. Še danes namreč povsem natančno in hitro brez kančka razmisleka izstreli vse datume in dogodke, ki jim je bil priča kot partizan in eden od osvoboditeljev zapornikov v Starem pisku, izučen krojač ter kasneje kot direktor in zastopnik v različnih pomembnih jugoslovanskih podjetjih. Še nekaj let nazaj je vozil avto, a kot pravi, je spoznal, da ga, kljub temu da je imel še veljavno vozniško dovoljenje, ne potrebuje več. Z njim je namreč imel le same skrbi. Danes se po opravkih raje odpelje kar s taksijem, ki ga za nekaj evrov pride iskat pred vhodna vrata in odpelje, kamor želi. Čas najraje preživlja ob branju časopisov in gledanju televizije. Še posebej rad spremlja najrazličnejše športe in stiska pesti za slovenske športnike. Ivan Grobelnik, 100 let, oskrbovano stanovanje Lipa Store za manj moških stoletnikov lahko uvrstimo na primer udeležbo v različnih vojnah. Kako je po svetu? Ste morda kdaj poiskali podatke, kje je Slovenija v svetovnem merilu po številu stoletnikov? Slovenije gerontološka stroka ne uvršča med modre cone, območja, v katerih živi nadpovprečno veliko izjemno starih ljudi. Nam najbližje takšno območje je italijanski otok Sardinija. Sicer je največ stoletnikov na svetu na Japonskem in v ZDA. Upoštevati je treba, da so ti podatki povezani tudi z več kot stoletje vzpostavljenim tamkajšnjim kakovostnim sistemom dokumentiranja celotne populacije. Zagotovo imajo nekatere druge geografsko in populacijsko velike države, kot sta Kitajska ali Indija, prav tako precejšen odstotek izjemno starih ljudi, toda obe državi sta imeli v preteklosti slabše razvit sistem beleženja populacije celotnega prebivalstva. Realni podatki o državah z najvišjim deležem stoletnikov bodo znani šele, ko bodo vse države na svetu vzpostavile enoten in kakovosten sistem beleženja podatkov o celotni populaciji in ko bo seveda preteklo toliko časa, da bodo prve zabeležene osebe stare sto in več let. Morda veste, koliko superstoletnikov smo imeli do zdaj v Sloveniji? Kaj sploh pomeni verifikacija superstoletnikov, s katero ste se tudi ukvarjali? V Sloveniji smo imeli do zdaj samo dva superstoletnika (Katarina Marinič in Nikolaj Dragoš) in z obema sem se pogovarjal. Slovenija je majhna država, ki je imela že v času habsburške monarhije dobro razvit birokratski aparat, prav tako je imela svoj sistem beleženja podatkov Cerkev. Zato iz Slovenije ne poznamo primerov lažnih ali dvomljivih superstoletnikov, ki jim je skupno, da svoje domnevno visoke starosti ne morejo dokazati z izvirnimi dokumenti. Prav zaradi razločevanja med »pravimi« in »nepravimi« superstoletniki je potreben proces znanstvene verifikacije, v katerem znanstveniki proučijo vse dostopne dokumente in na tej podlagi odločijo, ali gre za dejanskega superstoletnika ali ne. OB ROBU V družbi svojcev nekaj let mlajši V zadnjih letih v javnosti kroži nekakšno splošno sprejeto pravilo, da so trideseta leta postala nova dvajseta. Ali to pomeni, da so ljudje stari sto let in več novi devetdesetle-tniki? Najverjetneje je to res. Pred časom mi je upokojeni novinar med pogovorom mimogrede omenil, da se spominja svojih prvih let službovanja, ko so z največjim veseljem poročali o ljudeh, starih 90 let in več. Ali to pomeni, da stoti rojstni dan čez nekaj desetletij ne bo nič posebnega in bomo kot nekaj izjemnega omenjali super-stoletnike, torej stare vsaj 110 let? Glede na projekcije statističnega urada naj bi bilo res nekako tako. Večkrat opazujem sosedo, ki je nedavno zakorakala v 90. leta, kako se sprehaja okrog hiše, zaliva rože in se pogovarja z mimoidočimi. Marsikdo njenih let se, kot večkrat slišim, po opravkih odpravi celo z avtomobilom. Vse to lahko pripišemo civilizacijskemu napredku, kjer je še posebej veliko vlogo odigrala medicina, s pomočjo katere življenja niso le daljša, temveč tudi na starost veliko bolj kakovostna kot nekoč. Slednje je tudi ključni izziv sodobne družbe. Smo mu kos? Z vedno starejšo populacijo se spreminjajo njene potrebe. Vedno več je potreb po pomoči na domu in inštitucionalnem varstvu. Ob zdravstvenem in negovalnem kadru starejšim vedno večjo pozornost pri razvijanju izdelkov namenjajo tudi drugi poklici, kot so na primer arhitekti in raču-nalničarji. A kot se je izkazalo do zdaj, večini starostnikov največ pomenita pristen človeški stik in pozornost najbližjih, ob katerih se, kot se je nekoč nekdo pošalil, počutijo vsaj za nekaj let mlajše. ŠPELA OZIR 14 KRONIKA Požar v Domu Nine Pokorn Grmovje Stanovalka opečena po rokah in obrazu Stanovalka enote Spominčica v Domu Nine Pokorn Grmovje, ki je s cigareto minuli petek zvečer zanetila požar v svoji sobi, ima opekline po rokah in delno po obrazu. Po požaru je ostala na opazovanju v Splošni bolnišnici Celje. Nihče od ostalih enajstih stanovalcev enote, ki so jih zaradi ognja evakuirali, ni bil poškodovan. SIMONA ŠOLINIČ, BOJANA AVGUŠTINČIČ V domu je zagorelo nekaj minut po 18. uri. Spominčica je enota doma, namenjena dementnim osebam. Ko je požar izbruhnil, so ga začeli gasiti zaposleni v domu, gasilci, ki so prišli na kraj, so poskrbeli, da se ogenj ni razširil. Na terenu je bilo 59 gasilcev iz Velike Pirešice, Za-vrha pri Galiciji, Žalca, Ponikve pri Žalcu in Gotovelj. Na kraju je bilo deset gasilskih vozil, pripravljena je bila tudi gasilska avtolestev. Stanoval- ko, ki je bila v sobi, kjer je zagorelo, so takoj po požaru odpeljali v celjsko bolnišnico. Reševalna ekipa je v petek pomagala tudi eni od zaposlenih, ki se je nadihala dima. Kot vedno je tudi tokrat čez noč ostala ekipa gasilcev zaradi požarne straže, da ne bi ponovno zatlelo. Kot pravi direktor doma Tomaž Lenart, je bilo v času požara v službi več zaposlenih, ki so lahko takoj posredovali in začeli požar gasiti, ko se je Končno sojenje tolpi vlomilcev Ta teden se v Celju nadaljuje sojenje trem Gruzijcem, ki jim očitajo več vlomov v stanovanja po vsej Sloveniji. Vlomi so se tudi v Celju vrstili od poletja 2019 do lanske pomladi, ko so policisti skupino vlomilcev tudi prijeli. Vsi trije so stari znanci policije, ki so bili v Sloveniji že obsojeni zaradi tatvin. Obtoženi krivde niso priznali, pravzaprav jo prelagajo drug na drugega. Lani smo poročali o seriji vlomov v Celju, kjer so storilci iz stanovanj odnašali predvsem denar in zlatnino, stanovanja so pri tem še dodobra razdejali. Način vlomov je bil zelo dovršen, saj so vlamljali predvsem v stanovanja, ki so imela varnostne ključavnice. Nekaj podobnih vlomov je bilo tudi na območju Velenja. Kriminalisti so ugotovili, da gre za isto druščino, ki naj bi bila zelo dobro organizirana tudi v mednarodnem smislu. Združba naj bi na ta način kradla tudi v številnih evropskih državah. Lani so kriminalisti na območju Celja v eni od hišnih preiskav našli celo listič z imeni več celjskih ulic, kjer so storilci nato tudi kradli. Obtoženi torej niso vlamljali priložnostno ali občasno, ampak zavestno in načrtno, zelo dobro organizirano in tudi načrtovano, so lani dejali celjski policisti. Trije od vlomilcev so vlome izvrševali izključno z lomljenjem cilindričnih vložkov ključavnic na vhodnih vratih stanovanj, dva sta v stanovanja vlamljala še s pomočjo specialnega vlomilskega orodja ter volnene nitke. V vseh primerih so se skrbno prepričali, da občanov ni doma, in sicer tako, da so na podboj vrat in na vratno krilo prilepili lepilo, ki je bilo skoraj neopazno. Če nihče ni odpiral vrat, je lepilo ostalo celo, kar je bilo za storilce znak, da stanovalcev ni doma. SŠol sprožil alarm. V sobi, kjer je zagorelo, je bila ženska sama. »Ogenj se na srečo ni razširil po ostalem delu enote, tudi gasilci so prišli na kraj zelo hitro. Zaposleni so tudi takoj, ko so opazili požar, evakuirali ostale stanovalce v druge dele doma. Ker je enota Spominčica v prizidku pritličja doma, evakuacija ni bila zahtevna. Vsi stanovalci se počutijo dobro.« Soba, kjer je zagorelo, je uničena. Požar je najprej zajel posteljnino in vzmetnico, poškodoval je tudi posteljo in tla. »Sobo bo treba prenoviti. Zaradi dima in gasilnih sredstev bo treba očistiti celotno enoto, nato se bodo stanovalci lahko vrnili v svoje sobe, predvidoma bo to ta teden,« pravi Lenart, ki omenja, da so tudi vse svojce stanovalcev o dogodku takoj obvestili. Ta teden je cenilec obiskal dom, tako da natančna škoda zaenkrat še ni znana. Foto: GZ Žalec Krivde za poskus umora ni priznal Na Okrožnem sodišču v Celju je bil ta teden predo-bravnavni narok zoper Luko Vlaovića zaradi poskusa umora na grozovit ali zahrbten način. Spomnimo, da naj bi lani poskušal zastrupiti nekdanjo partnerko in šestletno hčerko. Obtoženi od lanskega dogodka, ki se je zgodil oktobra, krivde ni priznal. Čeprav je njegov odvetnik Dušan Tanko že na začetku sodišču predlagal, naj izloči javnost iz obravnave zaradi osebnih podatkov, saj gre v primeru tudi za mladoletno žrtev, sodnica Barbara Žumer - Kunc temu ni sledila. Javnost bo iz obravnave izključena v delu, kjer bodo govorili o družinskih zadevah. Sodnica, ki postopek vodi, je nekdanja sošolka mame Vlaovičeve partnerke, zato je sodnica predlagala svojo izločitev, a se vodstvo s tem ni strinjalo. Tanko ni uspel niti s predlogom, da bi ta sodni postopek prestavili v drugo sodno okrožje, saj je vrhovno sodišče to zavrnilo. Očitana zastrupitev se je zgodila, ko je hči obtoženega pri njem v varstvu. Nekdanja partnerka je nato prišla ponjo, saj Vlaovič hčerke ni vrnil v dogovorjenem času. Ko je nekdanjo partnerko povabil v stanovanje, naj bi njej in hčerki ponudil krofe z zdrobljenimi pomirjevali. Da je bila v hrani nedovoljena snov, so ugotovili v bolnišnici, kamor sta po obisku žrtvi odšli zaradi slabega počutja. Prva obravnava po predobravnavnem naroku se bo začela 29. marca. Če bo obtoženi spoznan za krivega, mu grozi najmanj 15-letna zaporna kazen. SŠol Osumljeni ničesar niso prepuščali naključju. Z vlomi so občanom povzročili za približno 80 tisoč evrov škode. Ne bodite lahkoverni in ne nasedajte Šentjurski policisti so pred dnevi prijeli tri Romune, ki so pod pretvezo, da zbirajo denar za pomoč gluhim, napadli 72-letnega občana na območju Šentjurja. Gre za očitno goljufijo, ki se je sprevrgla tudi v fizično nasilje. Mladoletni Romun je na parkirišču trgovine v Ulici Miloša Zidanška v Šentjurju ustavil 72-letnika in ga prosil za denar. Občan se je v dobri veri, da je fant res gluhonem in da želi z zbranimi prispevki pomagati ostalim gluhonemim, odločil, da bo daroval nekaj denarja. Ko je v obrazec, ki mu ga je mladoletnik ponudil v podpis, vpisal znesek in iz denarnice vzel denar, ga je mladoletnik grobo odrinil in mu iz denarnice vzel še ostalo gotovino. 72-letnik se je temu uprl in mladoletniku uspel iz rok iztrgati enega od ukradenih bankovcev. Takrat sta se mladoletniku pridružila še dva in z zamahi proti občanu omogočila, da je mladoletnik z ukradenim denarjem zbežal v vozilo. Vsi trije napadalci so nato pobegnili. Beg sta opazila tudi šentjurska policista, ki sta takrat pripeljala mimo. S še eno policijsko patruljo sta policista storilce prijela in jim odvzela prostost. Vsi trije so ostali v pridržanju. Gre za državljane Romunije, stare 16, 19 in 37 let. Ovadili jih bodo zaradi ropa, dobili so tudi denarno kazen. Policisti sumijo, da je trojica podobne goljufije izvajala tudi drugod po Slove- niji. Dva sta bila zaradi goljufij in tatvin obravnavana tudi na Madžarskem, v Belgiji, na Švedskem in v Španiji. »Goljufi, ki pod pretvezo človekoljubnih del zbirajo denar za organizacije oziroma društva, so pri goljufijah izredno spretni in prepričljivi. Običajno imajo ponarejena dovoljenja organizacij za zbiranje denarja ter delno izpolnjene sezname s podpisi darovalcev, da delujejo bolj pristno. Občane opozarjamo, naj bodo previdni in naj ne nasedajo prevarantom, ki pod različnimi pretvezami na parkiriščih trgovin in ustanov ter po mestnih ulicah zbirajo sredstva,« pravijo na policiji. SŠol Goljufi ponavadi pokažejo takšen obrazec za zbiranje denarja. A gre za čisto goljufijo. Nobeno društvo gluhih ne zbira denarja na takšen način. INFORMACIJE 15 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR- Preglejte aktualno ponudoo Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix Univerzalni mešalnik / blender s 500 W za zdrave obroke: - 2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija za natančnejše mešanje sestavin v vseh delih posode - 4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla za učinkovito sekljanje tako suhih kot mokrih sestavin - idealen za pripravo sadnih ali zelenjavnih napitkov - enostavno pranje in odstranjevanje rezil (vsi snemljivi deli mešalnika, razen rezil in motorne enote, so primerni za čiščenje v pomivalnem stroju, rezila naprave sperite pod tekočo vodo) - 2 leti garancije Kratek opis Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix je hiter in zmogljiv pripomoček za različne obroke, od zajtrka, kosila do obrokov na poti. Štiri rezila iz nerjavečega jekla omogočajo pripravo različnih sadnih ali zelenjavnih napitkov, otroških obrokov in doseganje fine strukture omak ali juh. Petstovatni motor, dve hitrosti in dodatna pulzna funkcija vas bodo navdušili kot vaš nov najljubši gospodinjski pomočnik. Uživali boste ob brezskrbni pripravi jedi za vso družino v prostorni 1,5-litrski posodi z merilno skalo. Je kot nalašč tudi za pripravo otroških obrokov. Mi-nimalistični dizajn v beli barvi s črnimi podrobnostmi bo navdušil vse ljubitelje priprave zdravih, a hitrih obrokov. Neo Bamboo Memory - hibridni vzglavniki (mere: 50 x 70 cm za od^e in 40 x 60 cm za ot^ Spoznajte najbolj prilagodljiv vzglavnik doslej. Hibridni vzglavnik lahko natančno prilagodite svojim željam in položaju spanja: polnilo lahko enostavno odvzemate/dodajate in oblikujete vzglavnik tako, da bosta vaša hrbtenica in vrat vedno v pravilni legi. S tem se boste izognili jutranjim bolečinam. Inovativna kombinacija rezane spominske pene v obliki kock in najfinejših mikrovlaken ClimaSoft zagotavlja odlično podporo. Rezana spominska pena poskrbi za porazdelitev pritiska in pravilno podporo glave med spanjem, fina mikrovlakna pa vam nudijo dodaten občutek mehkobe. Izredno mehka spominska pena je rezana izključno za NEO-vzglavnik in ne iz ostankov sorodnih produktov na mednarodnem trgu, saj mu le pravilna oblika in velikost kock dajeta pravilno funkcionalnost. Višina in oblika vzglavnika sta vedno enaki, tudi po večletni vsakodnevni uporabi. Vzglavnik se vedno znova vrne v prvotno obliko. Stranska tkanina AirMesh za dodatno svežino Stranski rob prevleke je narejen iz tkanine 3D AirMesh, ki povečuje zračenje. Klimatski modul povečuje kroženje zraka in tako uravnava temperaturo vzglavnika. Notranja zrakotesna prevleka: 100 % mikrovlakna z zra-kotesnim premazomIzdelana je iz raztegljive in lahke zra-kotesne tkanine, ki omogoča oblikovanje blazine in skrbi, da vzglavnik ohrani prvotno obliko in višino. Polnilo vzglavnika: kocke spominske pene in najfinejša puhasta mikrovlakna. Polnilo vzglavnika vsebuje kombinacijo rezane spominske pene v obliki kock in najfinejših ClimaSoft mikrovlaken, ki zagotavljajo pravilno podporo glave in vratu, hkrati nudijo prijetno udobje med spanjem. Po 1.825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan. Izbrani materiali za največjo zračnost V stranski rob vzglavnika je všita še 3D-tkanina AirMesh, ki čez noč poskrbi za kroženje zraka in odvaja odvečno vlago od vašega telesa. S tem sta zagotovljena suho spalno okolje in boljši pretok zraka med polnilom in prevleko, kar izboljša kakovost vašega spanja in jutranje počutje. Prerez vzglavnika Prikaz in opisani materiali Tkanina zunanje prevleke: 100% bombaž za zračnost Zunanja prevleka vzglavnika je izdelana iz gosto tkanega 100 % bombaža, ki vas bo razvajal z izjemno zračnostjo. Idealno za ljubitelje naravnih materialov. Polnilo zunanje prevleke: 50 % bambusova vlakna, 50 % mikrovlakna Naravna bambusova vlakna odlično absorbirajo vlago in s tem spalni prostor ohranjajo vedno suh. Za voluminoznost so polnilu dodana napredna mikrovlakna, ki zagotavljajo udobje med spanjem na vzglavniku. Na voljo v trgovinah Vitapur po Sloveniji in na www.vitapur.si gsm: 041 703 373 Marko Hrovat s.p., Dobriša vas 4la, Žalec RIBOGOJNICA ZMR Qajenje in pio-daja 4ladkauadnih tih Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domačo ribogojnico! 1 www.verteks.s verteks VZD STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER VARSTVA PRED POŽAROM VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040 802156 Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje. www.birobit.si ZAPOSLOVANJE / NASVETI 17 Trgotur Oblikovalec KovIn - CNC-operater (m/Z) Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, željo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje -skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo svoje delo in poslovanje. Prijave zbiramo do 26. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja projektov -arhitekt (m/Z) Kaj pričakujemo? Da vam samostojno vodenje projektov in sodelovanje z vsemi udeleženci projekta predstavlja izziv, da imate izkušnje s področja načrtovanja delovnih in bivalnih prostorov, da znate uporabljati programe za projektiranje in 3D-načrtovanje (ARHICAD), da imate univerzitetno diplomo arhitekturne smeri in da poznate zakonodajo s področja načrtovanja in gradnje, da ste že kdaj pripravljali celotno projektno dokumentacijo. Prijave zbiramo do 21. 3. 2021. Studio List, d. o. o., Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/Z) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravlja- nju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Poslovni dokumentarist v veleprodaji (m/Z) (Petrovče, teren) Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategori-je, dobro znanje vsaj enega tujega jezika, zelo dobro znanje uporabe MS Office paketa, natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v timu. Prijave zbiramo do 20. 3. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist v veleprodaji (m/Z) (Petrovče, teren) Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, vsaj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, obvladovanje prodajnih in pogajalskih veščin, dobro znanje vsaj enega tujega jezika, dobro znanje uporabe MS Office paketa, natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v timu, inovativnost. Prijave zbiramo do 20. 3. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC (m/Z) (Žalec) Obvezne delovne izkušnje na krivilnih ali drugih podobnih »abkant« strojih, delo s pločevino, poznavanje tehnične in tehnološke dokumentacije, branje tehnične dokumentacije, zaželen izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoko motiviranost, zanesljivost in natančnost. Prijave zbiramo do 5. 4. 2021. Vi-Ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater (m/Z) Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumentacije ter poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zahtevane delovne izkušnje: 3-5 let. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/Z) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge primerljive smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kate-gorije, znanje upravljanja viličarja, poznavanje programov MS Office in računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost ka-riernega in osebnega razvoja, delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnični nabavnik -koordinator (m/Z) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov, zelo dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, iznajdljivost in proaktivnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/Z) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem. Pričakujemo proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo. Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist (m/Z) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo VI./1 stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne in primerljive smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, obvezno znanje angleškega jezika (znanje drugega tujega jezika predstavlja prednost), samostojno delo z računalnikom (MS Office), odlične komunikacijske veščine za osebno, telefonsko, pisno komunikacijo, veselje do timskega dela in sodelovanja, samoiniciativno, vozniški izpit B-kategorije, dinamičnost in pripravljenost na občasne poslovne poti. Pričakujemo proaktivno, pozitivno in komunikativno osebo, Prijave zbiramo do 27. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik tiskarja (m/Z) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar (m/Z) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. DDPO - Davčne osnove z davčnimi olajšavami ni več mogoče znižati na nič Kljub temu da že dlje časa ni bilo sprememb na področju olajšav za DDPO, je bila leta 2020 uvedena pomembna sprememba glede možnosti znižanja davčne osnove na njihov račun (in preteklih izgub). Marsikateri zavezanec bo tako za leto 2020 plačal izrazito višji znesek davka kot v preteklih letih in izrazito več, kot je po tihem pričakoval. Namreč na račun davčnih olajšav (in pretekle davčne izgube) davčne osnove ni več mogoče znižati na nič, temveč je to mogoče samo do višine 63 odstotkov davčne osnove. To pomeni, da je dobiček iz poslovanja vedno obdavčen vsaj po 7-odstotni stopnji. Četudi za leto 2020 davčnih olajšav tako ne boste mogli izkoristiti, vam svetujemo, da natančno izpolnjujete priloge k obračunu, ki se nanašajo na olajšave. Večkrat opažamo, da davčni zavezanci, ko izkazujejo negativno davčno osnovo, v obračunu DDPO ne izpolnjujejo kategorij, namenjenih davčnim olajšavam. Pri tem pozabljajo, da lahko večino omenjenih davčnih olajšav prenašajo v naslednja davčna obdobja, pri čemer je to mogoče samo, če se neizkoriščeni del olajšave evidentira v zato namenjenih prilogah k obračunu. Prenos v naslednja leta je mogoč pri sledečih olajšavah. Neizkoriščen del olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R) lahko davčni zavezanec prenaša v naslednjih pet davčnih obdobij. Neizkoriščen del davčne olajšave za investiranje lahko davčni zavezanec koristi v naslednjih petih davčnih obdobjih. Neizkoriščen del olajšave za donacije lahko davčni zavezanec koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih. Enostaven namig: ker ima zavezanec načeloma proste roke pri tem, v kakšnem vrstnem redu bo koristil olajšave, predlagamo, da se davčna osnova najprej znižuje z olajšavami, ki jih ni mogoče prenašati v prihodnja leta (olajšava za zaposlovanje (brezposelne osebe, invalidov, praktično delo in za dodatno pokojninsko zavarovanje), zatem z olajšavami, ki jih je mogoče prenašati (donacije, investicijska olajšava, olajšava za R&R), ter nato s preteklimi izgubami, ki se lahko prenašajo neomejeno. Še na kratko o olajšavah. Olajšava za vlaganja v R&R: prizna se 100 odstotkov zneska vlaganj v R&R, pri čemer morate paziti, da predmetna vlaganja res izpolnjujejo kriterije R&R. Furs v zadnjem času takšna vlaganja presoja skozi sito določil pravilnika »Frascati«, ki se sicer znotraj EU uporablja za presojo, ali določeni projekti izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. Če je torej zavezanec za določen ■ CONSUL"! TAX + LEGAL + FINANCE projekt pridobil nepovratna sredstva, bi moral takšen projekt na načelni ravni tudi izpolnjevati pogoje za uveljavljanje R&R-olajšave. Pazite! Za del, ki je bil financiran z nepovratnimi sredstvi, uveljavljanje olajšave ni mogoče (mogoče samo za preostanek). Slaba stran predmetne olajšave je tudi obilica administrativnega dela, ki jo Furs v tej povezavi zahteva. Olajšava v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva: pri tem uveljavljanje olajšave ni mogoče za pisarniško opremo in pohištvo (pazite, Furs kot pohištvo razume tudi regale in odlagalne površine, npr. mize v skladišču, požarna vrata v proizvodnji ...) Motorna vozila (razen avtov in avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih vozil z motorjem Euro 6. Tudi za traktorje je Furs zapisal, da je uveljavljanje investicijske olajšave mogoče). Posebej velja tu omeniti, da uveljavljanje investicijske olajšave ni mogoče za vlaganja v objekte. To samo po sebi ni sporno, je pa sporno, kaj vse Furs uvršča pod to kategorijo. Po pojasnilu Fursa tako ni mogoče uveljavljati tudi vse tiste opreme, ki služi za funkcionalnost objekta (prezračevalne naprave, ogrevalne naprave, kamere ...). Po drugi strani je stališče Fursa, da je uveljavljanje dovoljeno za opremo, ki je neposredno povezana z izvajanjem dejavnosti v objektu (za sončno elektrarno je tako uveljavljanje mogoče, za npr. hladilnico, ki jo postavite znotraj objekta, pa ne). Olajšava za zaposlovanje (bodite pozorni: olajšave ni mogoče koristiti za tiste stroške dela, ki so bili financirani v okviru ukrepov PKP): Olajšava v višini 45 odstotkov plače, če zavezanec na novo za nedoločen čas zaposli osebo, mlajšo od 26 let ali starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi. Olajšavo v višini 50 odstotkov plače invalidne osebe oziroma v višini 70 odstotkov plače invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro in gluhe osebe ter v višini 70 odstotkov plač za zaposlitev invalidov nad predpisano kvoto, če invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu. Olajšavo v višini plačila sprejetim vajencem, dijakom ali študentom po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju vendar največ v višini 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe. Olajšavo za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, plačanih v korist delojemalcev - zavarovancev, največ do zneska 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca - zavarovanca in ne več kot 2.390 evrov letno; Olajšavo do zneska, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca za donacije za humanitarne, invalidske, socialnovar-stvene, dobrodelne, znanstvene in druge predpisane namene osebam, ustanovljenim za nepridobitno opravljanje navedenih dejavnosti, in dodatno olajšavo do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca za donacije za kulturne namene in donacije določenim prostovoljnim društvom. Dominik Rosenstein, pogodbeni partner iConsult, d. o. o. 18 ŠPORT »Najraje bi Oblak« Magister znanosti Radenko Mijatović je bil med letoma 2009 in 2016 podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, na predsedniški položaj je bil izvoljen na skupščini NZS 15. decembra 2016. V Slovenijo ga je prvič zaneslo ob služenju vojaškega roka, potem še v začetku osemdesetih let, ko je bil najbolj dejaven tudi na nogometnih zelenicah. Igral je za Litijo, Slavijo, Slovan, Ilirijo in Svobodo, nato se je za osem let preselil v Avstrijo, kjer se je preizkušal pri različnih avstrijskih nižjeligaših. Po zaključku igralske kariere je ostal zvest nogometu. Najprej se je preizkušal kot sodnik tako v nogometu kot v dvoranskem nogometu. V tako imenovanem futsalu je postal tudi mednarodni sodnik. Pogovor s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Radenkom Mijatovićem kot Džajić, Slišković ali Radenko Mijatović »Naša skupina je izjemno zahtevna. »Po °gledu p°snetka 50 °dst°tk°v ljudi Španija in Italija sta večkratni zmagovalki pravi tako, druga polovica drugače. evropskih prvenstev do 21 let.« Var pomaga pri nedovoljenih položajih napadalcev, pri prekrških na robu kazenskega prostora. Tu pa ne gre več za sodniško presojo, temveč za dejstva.« DEAN ŠUSTER Radenko Mijatović je izvršni direktor za področje rešitev komercialnih tiskovin v Cetisu, direktor podjetja Cetis Flex in eden od dveh direktorjev podjetja Msin. Po prvi zmagi na volitvah je spregovoril o svoji poklicni poti. »Bila je zanimiva in obenem relativno težka. Začel sem kot fizični delavec s srednjo ekonomsko šolo. Skozi različna delovna mesta in študiju ob delu sem prišel do mesta predsednika uprave velikega podjetja, ki sem ga vodil 11 let. Nič mi ni bilo podarjeno. Kar se tiče izobrazbe, sem najprej naredil višjo ekonomsko šolo, zatem še ekonomsko fakulteto, kasneje sem opravil specializacijo in še magisterij znanosti na ekonomski fakulteti.« So priprave na Euro končane? Pravočasno smo se začeli pripravljati, po epidemiji smo nekaj stvari spremenili. V štirih mestih je vse nared. Urejujemo le še zadnje podrobnosti, predvsem glede števila oseb na določenem mestu, kakšno je lahko njihovo gibanje in podobno. Nekaj dela nas čaka še pri oglaševalskih dejavnostih. Želim si, da bi podobno izpeljali prvenstvo, kot smo evropsko prvenstvo v fut-salu. Ste zadovoljni s pripravami v Celju? Ves čas smo v stikih s celjsko občino, z Zavodom Celeia Celje in predvsem s Katarino Karlovšek, ki usklajuje vse dejavnosti z našimi tehničnimi službami. Doslej je bilo storjeno vse, kar je bilo predvideno po dogovoru. Je celoten organizacijski zalogaj, glede na to, da ne bo gledalcev, sploh kaj manjši? Je. Evropska nogometna zveza sicer ničesar ne prepušča naključju. To, da ne bo gledalcev, pomeni, da veliko dejavnosti ne bo treba izvajati. Vas je razžalostila dokončna odločitev, da ne bo gledalcev, čeprav je bila pričakovana? Ko smo se potegovali za organizacijo tako velikega prvenstva, ki ga Slovenija sama niti ne zmore gostiti, smo si želeli predvsem, da bi ljubitelji nogometa napolnili naše štadione in uživali v igri bodočih evropskih ter svetovnih zvezdnikov. Na žalost to zdaj ni možno. Ključna zadeva za potrditev nogometa kot najbolj priljubljenega športa so polni štadioni. Položaj se je vmes spremenil. Na prvem mestu je seveda zdravje. Kako ocenjujete možnosti slovenske reprezentance v tako zahtevni predtek-movalni skupini? Euro bo prvič na zaključnem turnirju imel šestnajst reprezentanc, doslej jih je bilo v finalnih delih dvanajst. Naša skupina je izjemno zahtevna. Španija in Italija sta večkratni zmagovalki evropskih prvenstev do 21 let. Toda naša reprezentanca je dobra in tudi relativno dobro pripravljena. Upamo, da bo naša izbrana vrsta presenetila, se uvrstila vsaj na drugo mesto in se prebila v zaključne boje. Gre za izjemno težko nalogo, toda nadejamo se, da ji bo uspelo. Vsako mesto se trudi, da bo imelo od Eura tudi določeno zapuščino. Celje si prizadeva, da bi v prihodnosti gostilo tudi tekmo članske selekcije, kar je bilo v preteklosti navada. Ima možnosti za uresničitev želje? Kriteriji so se močno spremenili. Zaenkrat Celje teh pogojev ne izpolnjuje. Morda bi lahko gostilo prijateljsko tekmo, kjer so kriteriji nižji. Funkcionalnost štadiona ni na zahtevani ravni. Izboljšati bo treba vhode z vrtljivimi vrati, slačilnice, dodati varnostne kamere. V Celju bo treba še veliko postoriti. Trudili se bomo usposobiti slovenske štadione, da bi lahko potem na treh, štirih gostili tekme članske reprezentance. Zakaj nekateri pravijo, da gre za največjo športno prireditev v Sloveniji doslej? Tekmovanje je izjemno pomembno. Mladi nogometaši igrajo glavne vloge v velikih klubih in tudi v članskih selekcijah. Če bi bilo člansko evropsko prvenstvo lani, bi letos na prvenstvu mladih lahko gledali Kyliana Mbappeja v francoski ekipi. Sicer pa tovrstnega turnirja Slovenija ne zmore organizirati sama. Kako ste spremljali zaključni del zadnjega državnega prvenstva (v minuli sezoni), je bil v pravšnji meri dramatičen in razburljiv prav v skle- pnem dejanju za povečanje priljubljenosti nogometa pri nas? Povsem se strinjam z vami. Dodal bi le, da smo imeli v zadnjem obdobju v prvi slovenski ligi skoraj vsako leto dramatične zaplete in razplete. Lansko prvenstvo je bilo nekaj posebnega, ko sta se Olimpija in Maribor do zadnjih krogov izmenjevala v vodstvu na lestvici in si obetala naslov prvaka, Celje, ki je v uvodu v spomladanski del krepko zaostajalo, pa je strpno čakalo na svojo priložnost in jo s kakovostno igro izkoristilo. Vrhunsko je odigralo z obema tekmecema in zasluženo postalo prvak. Bil sem vesel. Prav je, da se prvaki izmenjujejo. Imeli smo Koper, Gorico, Domžale, seveda Maribor in Olimpijo. Dobro je za nogomet, da se naslovi razpršijo po celotni Sloveniji. Ste zagovornik sistema Var? Kot nekdanji sodnik sem bil najprej proti, saj Var ne odpravi vseh težav, ki se pojavijo na igrišču. Še vedno je potrebna presoja sodnika. Po ogledu posnetka 50 odstotkov ljudi pravi tako, druga polovica drugače. Var pomaga pri nedovoljenih položajih napadalcev, pri prekrških na robu kazenskega prostora. Tu pa ne gre več za sodniško presojo, temveč za dejstva. Od 55 članic Uefe jih je 35 uvedlo Var. Prej ali slej ga bomo uvedli tudi v Sloveniji, morda na začetku na manjšem številu tekem. Torej Var v Sloveniji v naslednji sezoni? Določene priprave smo že imeli. Morda bo prisoten na nekaterih tekmah kroga že v naslednji sezoni, vsekakor pa na začetku naslednjega leta. Z novim medijskim partnerjem za prenose smo se dogovorili za veliko število kamer, kar bi olajšalo delo sodnikom v sobi za Var. Bo odigrana tekma v Pe-trinji, se je boste udeležili? Z veseljem. Namen je pravi. Bili ste zelo dejavni v dvoranskem nogometu. Slovenija je z leti, desetletji postala močan dejavnik na mednarodnem prizorišču. Del vsega tega je tudi majhen Dobovec, ki je bil malo v Rogatcu, malo v Rogaški Slatini. Kakšna je njegova zgodba, tega male- ga, a klenega in upornega društva v vaših očeh? Nekdanji mali nogomet ima pri nas že od nekdaj visoko kakovost. Slovenija sodi med najboljših deset v Evropi. Zgodba Dobovca je impresivna. Čestitam vsem njegovim predstavnikom in jim privoščim uspehe. V preteklosti sem rad hodil na njihove tekme. Vedno so si na vso moč prizadevali za dober rezultat, temu sem bil priča tudi kot sodnik. Želim jim veliko uspeha na zaključnem turnirju lige prvakov. Zaslužijo si spoštovanje, saj je njihov proračun neprimerljiv z večino evropskih tekmecev. Ko ste bili mladi, ste si želeli, da bi igrali kot ... Spomnim se Johana Cruyffa in Franza Beckenba-uerja. V nekdanji Jugoslaviji sta me navduševala Dragan Džajić in Blaž Sliškovič, ne smem pa nikakor pozabiti Braneta Oblaka, ki je bil vrhunski nogometaš. Že tedaj je igral tako, kot zdaj igrajo najboljši nogometaši. Foto: SHERPA »Lansko prvenstvo je bilo nekaj posebnega, ko sta se Olimpija in Maribor do zadnjih krogov izmenjevala v vodstvu na lestvici in si obetala naslov prvaka, Celje, ki je v uvodu v spomladanski del krepko zaostajalo, pa je strpno čakalo na svojo priložnost in jo s kakovostno igro izkoristilo.« »Zgodba Dobovca je impresivna. Čestitam vsem njegovim predstavnikom in jim privoščim uspehe. V preteklosti sem rad hodil na njihove tekme. Vedno so si na vso moč prizadevali za dober rezultat, temu sem bil priča tudi kot sodnik.« »Kriteriji so se močno spremenili. Zaenkrat Celje teh pogojev ne izpolnjuje. Morda bi lahko gostilo prijateljsko tekmo, kjer so ■ • и ••• • V** kriteriji nižji.« ŠPORT 19 Uspešni celjski atletski trener Milan Kranjc o sreči in žuljih Profit za Slovenijo, deficit za tvorca medalj Članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej je osvojila srebrno medaljo v skoku s palico na dvoranskem evropskem prvenstvu v poljskem Torunu. Preskočila je 4,70 metra. Boljša od nje je bila le Švicar-ka Angelica Moser. Luka Janežič je v finalu teka na 400 metrov zasedel zadnje, šesto mesto, Klara Lukan (oba Kladivar) se ni uspela uvrstiti v finale teka na tri kilometre. Maja Mihalinec Zidar iz Mozirja je v finalu teka na 60 metrov zasedla peto mesto. DEAN SUSTER Zadnji slovenski medalji na velikih tekmovanjih sta osvojila varovanec (Robert Renner) in varovanka (Tina Šutej) celjskega trenerja Milana Kranjca. Kaj pravite o infarktni tekmi, ko se je medalja sprva malce celo izmikala, da bi bila kasneje na dosegu celo zlata? Medalji se ne gleda v zobe. Če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil bronasto medaljo, bi jo takoj kupili. Načrtovali smo osvojitev odličja in cilj je izpolnjen. Ne smemo biti preveč pogoltni. Dve favoritinji za zmago sta pogoreli, mlada Moserjeva pa je zasluženo zmagala. Je bila komunikacija s Tino, ker ni bilo gledalcev, lažja. Kateri so bili vaši bistveni napotki? Na tribuni ni bilo gneče, tako da težav nisva imela. Nasploh v dvoranah ni ovir, dostop je lažji. Tekmovalci lahko pridejo do ograde. Pri posebnih navodilih sem jo želel spomniti, kakšen skok iščeva. Na začetku zimske sezone je Tina preskočila 4,70 m in zdelo se je, da bodo skoki le še višji. A ni nič nadgradila, toda skoki so bili še vedno na visoki ravni. Pri tehnični izvedbi ni blestela, zato sem odpotoval z njo na miting v Francijo, da bi izboljšal nekatere pomanjkljivosti. Rezultat 4,60 m je bil obetaven, a sva kljub temu opravila še en trening v Torunu, saj kvalifikacij ni bilo. Je bilo zelo živčno že pred sobotno tekmo. Kaj se je dogajalo s testi? Korona ne izbira, njen mo- del delovanja ni znan. V mehurčkih v hotelski zgradbi smo se držali navodil. Toda virus je prišel med nas. Smola je bila še toliko večja, ker je bil pozitiven naš fizioterapevt, ki je bil v stiku pravzaprav z vsemi člani naše odprave. Samo tekmovalki, ki sta imeli napovedano tekmo, ter z njima oba trenerja smo odšli urgentno na testiranje. Ritem ni bil običajen, toda adrenalin je storil svoje. Neja Filipič si je v troskoku »priska-kala« finale, Tina pa medaljo. Roberta Rennerja ste pripeljali do medalj v nižjih starostnih kategorijah in naposled do članske kolajne, nato pa ste prevzeli izkušeno, zrelo tekmovalko, ki pa je bila še brez odličja na velikih tekmovanjih v članski kategoriji. Kako bi primerjali dve zelo različni poti? Z Robertom sva začela sodelovati pri njegovih dvanajstih letih. Njegovo pot smo sistematično začrtali in zgodba je zelo dobro uspela. Tina je prišla v Celje v zrelejših letih, kajti njen trener je zaključil kariero. Ko dobiš vrhunskega atleta, ga skušaš dvigniti na še višjo raven, kar je sila zahtevno. Zato sem vesel, da je Tina rezultat na prostem iz 4,61 m izboljšala na 4,75 m in v dvorani iz 4,71 m na 4,74 m. Upam, da Tina še ni rekla zadnje besede in da bo še kaj dodala. Višje, ko gremo, težje je. Tina zaupa mojemu konceptu dela. Če bo zdrava, se lahko nadejamo novih uspehov. Koliko dni neplačanega dopusta ste bili prisiljeni vzeti? To je tema, ki me žuli. Na velikem tekmovanju sem bil v »Če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil bronasto medaljo, bi jo takoj kupili.« službi Slovenije. Zaposlen sem na Osnovni šoli Glazija, ravnateljica podpira moje športno delo in se veseli mojih uspehov. Plačanega dopusta imam premalo, zato imam na voljo neplačanega. Vse lepo in prav, toda to pomeni izpad osebnega dohodka. Odšteli mi bodo tri dneve. Do izpada dohodka je prišlo že med tekmovanjem v Dohi. Čas je, da se o tem pogovorimo. Če hočemo dobro izpeljati priprave za olimpijske igre, potem bo treba status urediti. Še vedno bom potreboval podporo ravnateljice ... Delam za športno dobro. Pred vama je zelo pestra poletna sezona. Tina bo zagotovo dobila vabila na mitinge diamantne lige, kajne? Prva tekma bo konec maja v maroškem Rabatu. Prepričan sem, da bo vabljena na evropske mitinge. Na večini od njih bo sama. Moramo se dobro psihološko pripraviti. Ob tem bi dodal, da če tekmovalec ne dobiva finančnih nagrad, mu je trener velik strošek. Višje, kot je, lažje mu je. Mitingi so dobra motivacija. Upam, da jih bova izkoristila v zadovoljstvo vseh. No, v Tokiu pa boste brez dvoma skupaj s Tino ... Jaz upam, da bo res tako! Vajine napovedi so smele. Tina je dozorela in se je odkrito začela soočati z visokimi cilji in željami. V Torun je odpotovala z jasno izrečeno napovedjo. In izpolnila načrt. Za Tokio pa: izbrati ustrezno vadbo, ostati zdrav, prebroditi kvalifikacije, v finalu pa, če se bo le ponudila priložnost, napasti oder za zmagovalke. Po mojem mnenju bo treba preskočiti 4,85 metra. Tega pa je Tina po mojem mnenju sposobna. Foto: Andraž Purg - Grupa NA KRATKO Danes poraz »strogo prepovedan« Ljubljana: Nogometaši Celja so v 25 krogih 1. slovenske lige doživeli kar trinajst porazov, zadnjega v Stožicah. Olimpija, zelo močno celjsko obarvana (Pungaršek, Korun, Delamea Mlinar, Sešlar, Baskera, tudi Andrejašič) je zmagala z 1:0. Celjani niso igrali slabo, v drugem polčasu so vztrajno lovili izenačenje. Po imenitni podaji Kuzmanoviča je Božić zadel vratnico. Danes bodo celjski nogometaši, ki so na lestvici osmi, gostili zadnjo Gorico. Izognile so se Berou Beograd: Košarkarice Cinkarne so z oslabljeno zasedbo dvakrat premagale ekipo Partizana in osvojile tretje mesto v rednem delu Jadranske lige. Final-four bo v bolgarski Stari Zagori. V polfinalu se bosta spopadla domača kluba Beroe in Montana, mlade Celjanke se bodo pomerile z igralkami podgoriške Budučnosti. V torek so bile še bolj oslabljene in so v domačem derbiju klonile v Kranju proti Triglavu. Za četrtfinale s PSG-jem Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v skupinskem delu lige prvakov osvojili osem točk in pristali na sedmem mestu. V osmini finala se bodo pomerili z drugouvrščeno ekipo skupine A, Paris Saint-Germainom. Prvi obračun bo v dvorani Zlatorog zadnji dan tega meseca ali 1. aprila. (DŠ) Celjan Milan Kranjc in Ljubljančanka Tina Šutej Olajšanje močnejše od veselja Največji uspeh atletov in atletinj Kladivarja na dvoranskih evropskih prvenstvih je delo Tine Šutej, Ljubljančanke na začasnem delu v Celju. »Priznam, prav odleglo mi je. Izjemno sem vesela. Osvojila sem svojo prvo člansko medaljo. Na veliki tekmi sem nazadnje stala na odru za zmagovalke leta 2006, ko sem na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo,« je v uvodu poudarila Tina. »Zjutraj zaradi pozitivnega primera v naši ekipi nisem vedela, če bom sploh lahko nastopila. Potem sem okrog poldneva vendarle dobila bolj spodbudne novice. Tudi tekma ni bila najlažja, a sem se zbrala in osvojila odličje, kar sem napovedala. Težko bi bilo bolje. No ja, lahko bi bilo.« Tina je vodstvo prevzela po prvem uspešnem skoku na 4,70 m, s tem je izenačila svoj najboljši izid sezone. Le Moserjeva je bila na tej višini uspešna v prvem poskusu, a je prejšnjo preskočila šele v tretjem in je zato zasedala drugo mesto. Švicarka je Šutejevo prehitela nato na 4,75 m, kjer je letvico za osebni rekord preskočila v drugem skoku, Šutejeva pa je letvico dvakrat podrla. Zadnji poskus je nato pustila za 4,80 m, ki je bil žal neuspešen. Rezultati v zadnjem obdobju so velik obliž na rane v trenutkih, ko je želela zaradi neuspehov pustiti atletiko. Zdaj so občutki kljub zrelim atletskim letom povsem drugačni. »Pojavijo se temačne misli. Osebnih razočaranj imam veliko, ogromno. Velikokrat so me največje tekme močno prizadele. Enostavno se vprašaš, ali si na pravi poti ali se splača nadaljevati ali pa je morda smiselno delati kaj drugega. Enostavno imam atletiko rada in rada treniram. Še bolj kot to, da sem vesela, mi je odleglo,« je zaključila 32-letna Tina, ki je ubrala podobno terapijo kot Renner: nedeljski nogomet na zelenici atletskega štadiona. DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE RAZPIS ZA DODELITEV OSKRBOVANIH STANOVANJ V NAJEM V letu 2021 na voljo 14 oskrbovanih stanovanj za starejše v novi stanovanjski soseski Dečkovo naselje - DN 10. Razpis, pogoji za sodelovanje in dodatne Informacije na spletni strani ter telefonski številki 03 42 65 100. Rok za oddajo vlog: 16.4.2021 www.nepremicnine-celje.si NEPREMIČNINECELJE v* EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ NALOŽBA V VAŠO PRI city/con v v iščemo superjunaka Kaj potrebuješ, da izberemo prav tebe: - voljo do dela, si pošten in motiviran naučiti se novih stvari, - tvoj moto je:« Za vsak problem se najde rešitev«, - timski duh je tvoja kvaliteta, - vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, -dve leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, - znanja s področja elektrotehnike ter strojnih in vodovodnih instalacij, osnovno poznavanje delovanja CNS sistemov, - samoiniciativnost in prilagodljivost na dnevno dogajanje v nakupovalnem središču, - pogovorno znanje nemškega ali angleškega jezika, - pripravljenost za delo v popoldanskem času in med vikendi, - vozniški izpit B - kategorije; Tvoje prednosti bodo: - izkušnje iz vzdrževanja objektov, - izkušnje iz vzdrževanja strojev in naprav, - znanje enega od zgoraj navedenih tujih jezikov; Delo poteka v nakupovalnem središču Citycenter Celje, Mariborska 100. Prošnjo in kratki življenjepis pošlji do vključno 21.3.2021 na naslov: SES Center Managament, družba za upravljanje, d.o.o. »za razpis« Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: zaposlitev@ses-european.com. 2 P orodno ^Fabavne Q lasbe Petek, 3. septembra 2021 Prijave na razpis www.ptujski-festival.si PRODAM NAJAMEM PRODAM PRODAM NISSAN micra 1,0, letnik 2019, 74 Kw, prevoženih 11.000 km, odlično ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 430-752. 217 KUPIM OSEBNO vozilo kupim za lastno uporabo, tudi tomos Apn. Telefon 031 783-047. 222 STROJI TRAČNI obračalnik Sip favorit 220 prodam. Telefon 031 782-708. 200 KUPIM TRAKTOR, motokultivator, frezo, koso, mul-čar, cisterno, trosilec, plug, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 161 POSEST ODDAM ZEMLJIŠČE za vrt, po 1 EUR/m2/leto, okolica Celja (Zaloška Gorica), oddamo. Telefon 041 783-982. 206 V OKOLICI Polzele vzamem v najem zemljo. Telefon 041 397-215. 220 MASIVNO pohištvo za kmečko jedilnico, kotna klop, stoli, miza, regala, prodam. Telefon 031 296-605. 207 V CELJU prodam po simbolični ceni kuhinjske elemente znamke Paron, barva jesen, in sušilni stroj Gorenje, malo rabljen. Telefon 041 300-270, zvečer. p BIKA, starega 7 mesecev, težkega približno 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 519-341. 223 BIKCA simentalca, težkega 200 kg in telico, težko 750 kg, prodam. Telefon 030 693866. p LETO in pol starega ovna kamerunske sorte prodamo. Telefon 041 763-975. 225 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PSA labradorca, križanega z nemškim ovčarjem, starega do 4 mesece, kupim. Telefon 040 344-182. 201 KMETIJ! PRIDEL HLEVSKI gnoj prodam. Telefon 041 846-908. 199 OKROGLE suhe bale sena in otave ugodno prodam. Telefon 031 740-283. 210 KOCKE sena in otave, 250 kock, prodam. Telefon 041 505-486. 211 TELETINO po četrtinah, res bio, posebej primerno za starejše in otroke, ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 221 RAZ IŠČEMO mlajšega upokojenca za občasno pomoč pri kmečkih delih, veščega dela s kmečkimi stroji. Savinjska, telefon 031 317-434. 205 NERABLJENO sedežno garnituro, malo rabljen boks in ograjico za malega psa poceni prodam. Poceni kupim rabljen hladilnik z zamrzovalnikom, velik od 140 cm naprej. Telefon 031 886-033. 219 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031. p JARKICE - kokoši nesnice, redno cepljene, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PUJSKE, mesni tip, težke od 30 do 250 kg, prodam. Telefon 031 839-090. p PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, mesnate sorte, prodam. Možen prevoz. Telefon 031 538-966. p DVE telici, ena stara 24, druga 19 mesecev, prodam. Telefon 041 758-035. 204 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za dopi-tanje ali večje za zakol, prodam. Telefon 031 753-595. 209 TELICE simentalke in limuzin, od 150 do 300 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 213 PRODAM JEDILNI, krmni in semenski krompir prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast MARTIN PLAHUTA iz Luterij 9, Ponikva (15. 12. 1932-25. 2. 2021) Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen obred slovesa, govorcu za lepo izrečene besede, pevki ter pogrebnemu podjetju Gekott za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi domači ZAHVALA 25. februarja nas je prekmalu za vedno zapustila draga žena in mama ANICA FILIPIC iz Žalca Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala bolnišnici Celje za dolgotrajno zdravljenje in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala zeliščarjem in skupini društva za fibromi-algijo in plazmocitom, Šolskemu centru Celje, prijateljem skupine BMV ter Planinskemu društvu Zabukovica. Žalujoči: mož Jože, hči Andreja in vsi njeni Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) V SPOMIN Mineva leto dni, kar se je za vedno poslovil dragi JOŽE TOPLIŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem (20. 2. 1942-8. 3. 2020) Zelo ga pogrešamo ... Ostaja z nami v naših srcih in spominih. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Žena Štefka, hči Lidija in ostali sorodniki Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (S. Jenko) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, tast, dedi in pradedi JOŽE PUKL z Arclinske ceste 5, Vojnik Ob slovesu se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: vsi njegovi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Minilo bo leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, tašča in babi IVANKA VIDEC iz Olešč pri Laškem (20. 1. 1953-15. 3. 2020) Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njen spomin prižgete svečo ali prinesete cvetje in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v lepe spomine. V SPOMIN 7. marca je minilo štiri leta praznine, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat MIRKO KNEZ iz Dobja Vsem, ki z mislijo na zlato srce in pridne roke postojite ob njegovem grobu, se zahvaljujemo. Vsi njegovi OSTALO PRODAM MOTORNO škropilnico Panonija in štedilnik Alfa plan, skoraj nov, desni, 70 cm, prodam. Telefon 041 710-193. 203 KUPIM HLODOVINO iglavcev, bor, dolžina od 4 do 9 m, za cesto, možno takojšnje plačilo, kupim. Telefon 068 681-374. 212 Poroke Celje Poročila sta se: Andrejka FIJAVŽ in Aleksander BOR-ŠIČ, oba iz Rogaške Slatine. Velenje Poročila sta se: Mirela JUNUZOVIĆ iz BiH in Almir KAHRIMANOVIĆ iz Velenja. novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, za tabo ostala je velika praznina. Le srce ve, kako boli, ko tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata, strica in svaka IVANA KROŠLJA iz Višnje vasi 35, Vojnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, izkazano pomoč ter darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter osebju oddelka za bolezni srca in ožilja UKC Ljubljana. Hvala gospodu Pergerju in pogrebni službi Raj za sočutno opravljen pogreb. Zahvala tudi pevcema za čutno odpete pesmi, govorniku in izvajalcu s trobento. Hvala vsem! Žalujoči: žena Majda, hčerka Katja z družino in sin Matej z družino Smrti Celje Umrli so: Andrej ŽLOF iz Štor, 61 let, Ciril Jožef VER-TAČNIK iz Celja, 86 let, Milena JURKOŠEK iz Celja, 71 let, Marija DEČMAN iz Celja, 77 let, Albert Jernej ZAGOZDA iz Podgorja pri Celju, 91 let, Marija DEŽELAK s Polzele, 72 let, Frančišek TURNŠEK iz Šma-tevža pri Braslovčah, 88 let, Anica FILIPIC iz Žalca, 71 let, Anton FELDIN iz Male Breze pri Laškem, 74 let, Rudolf KOROŠEC iz Žalca, 80 let, Franc MAČEK iz Olešč pri Laškem, 75 let, Anton KANIČ iz Vojni-ka, 86 let. Velenje Umrli so: Mladenko GRUBE-ŠIĆ iz Šoštanja, 71 let, Marija POTOČNIK iz Paške vasi, 87 let, Ivan MARIN iz Velenja, 83 let, Viktor POTOČNIK iz Šoštanja, 87 let, Amel ALIĆ iz Šoštanja, 29 let, Martin FORSTNER iz Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta ERNA GOZNIKAR iz Miklošičeve ulice 7 v Celju (rojena 13. 7. 1943) Pogreb bo v četrtek, 11. marca, ob 13. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Žalujoča: sin Teodor in nečakinja Marica Šoštanja, 82 let, Ana SEKLJIČ iz Velenja, 80 let, Ciril JERIČ iz Velenja, 87 let, Anton FELICIJAN iz Velenja, 82 let, Herman MEH iz Velenja, 84 let, Helena GAŠPAR iz Šoštanja, 97 let, Franc PETER-NEŠ iz Velenja, 94 let, Antonija KLEMENČIČ iz Velenja, 84 let. Mozirje Umrli so: Marija KLADNIK s Konjskega Vrha, 95 let, Jožefa ŽVIPELJ z Rečice ob Savinji, 88 let, Elizabeta VOLČANŽEK z Ljubnega ob Savinji, 95 let, Anton KOROŠEC iz Lepe Njive, 62 let, Jakob RESNIK iz Podol-ševe, 73 let. Laško Umrli so: Štefanija DORNIK iz Šmohorja, 87 let, Jožef PI-ŠOTEK iz Laškega, 81 let, Bogomira SGERM iz Laškega, 84 let, Viljem KNEZ iz Malih Gra-hovš, 56 let, Ana OJSTERŠEK iz Strmce, 72 let, Zdenko RATAJ iz Laškega, 74 let, Ivan PAVLIČ iz Lokavca, 65 let, Alojz ŠIPEK iz Spodnje Rečice, 70 let, Franc POLANC iz Laškega, 74 let, Karla RAZPOTNIK iz Trnovega Hriba, 57 let, Milena TAŠKER iz Lokavca, 70 let. Žalec Umrli so: Nada PRISTOV-ŠEK iz Drešinje vasi, 61 let, Lidija LOČNIŠKAR VRAČKO iz Žalca, 88 let, Majda MOŽINA s Polzele, 67 let, Jožef RAK iz Gomilskega, 73 let, Jakob KRK iz Matk, 83 let, Janez BANKO s Polzele, 89 let, Ana Marija FAKTOR iz Prebolda, 74 let, Marija HRIBAR iz Latkove vasi, 101 leto, Anton PODKRAJŠEK iz Kaplje vasi, 90 let, Rudolf MEH iz Velenja, 85 let, Anton KALŠEK iz Liboj, 80 let, Rudolf VERDEL iz Zavrha pri Galiciji, 87 let,Marija KORENT iz Vrbja pri Žalcu 89 let, Alojzija DER-NOLŠEK iz Loke pri Taboru, 92 let. p L 28 p p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79. ZDRAVSTVI». DOM CELJE Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene paciente. Za naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-ga stanja pokličite 112. HITRI TESTI Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koro-navirusom bo občanom v hali A dvorane Golovec spet na voljo od ponedeljka, 15. 3. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si). CEPLJENJE Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS--sporočilom. LJSKE LEKA, Lekarna Center: ponede-ljek-sobota ter nedelje in prazniki: 7.00-20.00, nočno dežurstvo: 20.00-7.00 Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: pone-deljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Lekarniška podružnica Dobrna: ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00 Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 20.30 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 20.30, z izjemo prodajaln megamarket Inter-spar, DM in drogerije Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30. Discomania v živo z Živo Prvi petek v marcu je vikend otvorila premiera oddaje Discomania, v živo z Živo. Ker so bili po prvi oddaji odzivi naših poslušalcev navdušujoči, bomo oddaji, v kateri ne bo manjkalo ritmov iz časov diskotek, lahko prisluhnili vsak petek med 18.00 in 20.00. Voditeljica Živa Dobnik je s svojo živahnostjo odlična vodička skozi obdobje, ko smo nosili hlače na zvon, poslušali kasete in se vrteli pod disko kroglami. Naj vam spomini na 70., 80. in 90. leta polepšajo začetek vsakega konca tedna. Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž. Celjske lekarne: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-petek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00. Vse aktualne informacije o poslovanju so na Facebook, In-stagram in spletni strani www. city-center.si (pod »Info«). Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Restavracija Tuš, Kavarna in slaščičarna De la Creme, odslej tudi s sladoledom, ter Hof Caffe. Kmečka tržnica lokalnih ponudnikov je vsak petek. Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Novi Peugeot Zoe je navdušil Adrijano Pred približno mesecem smo v nagradni igri Radio Celje vas na izlet zapelje z novim električnim eko Renaultom z vikend vožnjo z novim avtom Zoe Avtotehnike Celje presenetili poslušalko Adrijano Kolar iz Celja. Pretekli konec tedna je bil idealen za izlet in vožnjo s tem poskočnim električnim lepotcem, ki ga je nagrajenka odpeljala vse do Litije. Okreten, ekološki, varčen in ravno prav velik. Tako ga je opisala Adri-jana, ki jo je jekleni konjiček Zoe res navdušil. Gre za vozilo brez izpušnih plinov, lahko ga polnite kadarkoli. Z njim so stroški vzdrževanja občutno nižji. Uživate v vožnji v popolni tišini, kar pomeni, da boste ob poslušanju Radia Celje neizmerno uživali. Zelo pomembno je tudi, da je zelo zmogljiv in da obstaja kar nekaj možnosti polnjenja vozila. Ob nakupu električnega vozila lahko zaprosite tudi za kredit oz. subvencijo Eko sklada. (Fotografija je nastala pred gradom Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 Četrtek, 11. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip 95.9 regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 12. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- 100.3 MHz ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota,13. marec 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 14. marec 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 15. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 16. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 17. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Kulturne ustanove in razstave KNJIŽNICE Ponovno je mogoč vstop v prostore knjižnic. Možna je izposoja gradiva (pultni dostop) in vračilo gradiva v za to namenjene zaboje. Priporočljivo je, da želeno gradivo kljub vsemu naročite pred prihodom v knjižnico po telefonu, elektronski pošti ali na portalu Moja knjižnica, saj dostop obiskovalcev do knjižnih polic še ni mogoč. ZAVOD CELEIA CELJE Vrata so odprli Stari grad Celje in Likovni salon Celje ter TIC Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta. Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 18.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem. TIC Celje je odprt od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja zaprto. Likovni salon Celje: občasna razstava: Nelokalnosti Anžeta Severja; do 2. 4. Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021) Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.) Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika. Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE ČETRTEK, 11. 3. 16.30 Vodeni sprehod po mestnih ulicah z zgodbami žensk, ki so pustile svoj odtis v zgodovini Celja. Na sprehod se je treba prijaviti na e-naslov: katja.pur@mnzc.si. Število mest je omejeno. Stalne razstave: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Občasne razstave: Obrazi; do konca leta 2021 Preljuba moja žena, čakam na kolodvoru ... do 31. 3., Igrajmo se! Učimo se! (didaktične igre v pomoč govornemu razvoju otrok) do 31. 3. Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto. Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker. Muzej lahko trenutno obišče 15 obiskovalcev posameznikov, skupina do 10 ljudi. Otroški muzej Hermanov brlog je zaradi priprave nove razstave zaprt do sredine aprila. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mo-ri/) GLEDALIŠČE CELJE Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Na svojem Facebook in Instagram profilu objavljajo različne zanimive rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Abo-nmajček od doma, Rožmarin za spomin, Antika me mika. ČETRTEK, 18. 3. 10.00 Zoom pogovor ob svetovnem dnevu downovega sindroma Gostja bo psihologinja dr. Valerija Bužan. Pogovor bo vodila upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi. Predhodna prijava na e-naslov: upravnica@ slg-ce.si. SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC Občasna razstava: likovna dela Vladimirja Makuca -Slike in kipi, do 30. 4. Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek 10.0013.00 in sreda 13.00-16.00. Vstop prost. MUZEJ LAŠKO Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Odpiralni čas: torek-petek 9.00-12.00 in 13.00-16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru. TIC ŠENTJUR Stalne razstave: Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur) Muzej južne železnice (se nahaja pri železniški postaji Šentjur), po dogovoru, info. TIC Odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rif-nik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran KNJIŽNICA ŠENTJUR 4. marca so na FB profilu knjižnice objavili novo video pravljico za otroke. V prostorih knjižnice je do 25. 3. na ogled slikarska razstava pravnuka Josipa Ipavca Anžeta Ipavica: Pandemonium. Na mladinskem oddelku je na ogled razstava risbic Josipa Ipavca, ki so jih pod mentorstvom Erike Muškatevc izdelali otroci Enote Blagovna Vrtca Šentjur. MUZEJ VELENJE Muzej na Velenjskem gradu: občasna razstava: Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volben-ka Pajka; do konca novembra Grajski atrij: občasna razstava: fotografska razstava Grajske, avtorice Mire Turn-šek; do 10. 4. Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto Hiša mineralov: stalna razstava: Geološka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s področja Slovenije. Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6. Odpiralni čas: torek- nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto SOBOTA, 13. 3. 10.00 Velenjski grad Fotografska delavnica z Aljošo Videtičem izbrani izdelki na delavnici bodo kasneje tudi razstavljeni, prijave na naslov: info@muzej-veleneje.si; število mest je omejeno PONEDELJEK, 15. 3. 10.00 Muzej Velenje Podkast Muzejski odmevi: O prvi akademski slikarki iz Šaleške doline pogovor Alme Javornik z muzejsko svetnico Mileno Koren Božiček o Majdi Kurnik, svetovljanki in vsestranski umetnici, ki so se ji ob 100. obletnici njenega rojstva poklonili s stalno razstavo na Velenjskem gradu. Kje: Facebook, Instagram, YouTube, spletna stran, SoundCloud FESTIVAL VELENJE od 1. do 19. 3.: Ko se mama na ogled postavi, likovni natečaj za otroke ob materinskem dnevu, več na www.festival--velenje.si Ploščad pred Domom kulture Velenje Ta cvet je zate, prostorska inštalacija ob prihodu pomladi, do 31. 3. Travnik ob Domu kulture Velenje Ptički se ženijo, prostorska inštalacija za gregorjevo, do 31. 3. GALERIJA VELENJE ČETRTEK, 18. 3. 19.00 Vodenje ob odprtju razstave Tanje Pak Število obiskovalcev omejeno, prijavite na elektronski naslov: info@ galerijavelenje.si. KINO VELENJE SOBOTA, 13. 3. Kino Velenje na spletu! S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dostopate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije. Sobota, 13. marca: mladinska pustolovščina Ro-cca spreminja svet, mladinska drama Kolonija: mularija in sinhronizirana otroška pustolovščina Loti in izgubljeni zmaji. KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/ KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 11. 3. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek 18.00 Literarni večer: Veronika in Nika Gradišek PETEK, 12. 3. 9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič PONEDELJEK, 15. 3. 9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom TOREK, 16. 3. 9.00 Muzej Južne železnice Šentjur predstavlja Mihael Bučar 18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakšo SREDA, 17. 3. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar 18.00 Pravljica za odrasle s Sašom Oberskim: Oljčno drevo SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Video - Pravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice. SPLETNI DOGODKI OBVESTILA ČETRTEK, Barbara Celjska med zamolčanostjo in 18. marec, popačeno zgodovinsko podobo ob 17. uri Predavala bo mag. Tatjana Rozman NOVO! Pravljični kovčki v Knjižnici pri Mišku Knjižku NE Časopisna čitalnica je ponovno odprta SPREGLEJTE Seznami za bralno značko Z branjem do zvezd 2021 Razstava Industrijsko Celje na ploščadi NE Gradivo lahko naročite; SPREGLEJTE -preko aplikacije Moja knjižnica, -po telefonu 03/426 17 17,03 426 17 16. NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 6l) spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline. CELJSKI MLADINSKI CENTER Spletni dogodki: PETEK, 12. 3. MCC vam pove: Podkast s Simonom Cirkulanom iz Tropske hiše na Facebook profilu in You-tube kanalu Infopentlje in Celjskega mladinskega centra SREDA, 17. 3. 18.00 MCC minuta za šport Spletne video vsebine o aktivnem preživljanju prostega časa. DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa Vabljeni k ogledu duhovnih nagovorov v letu sv. Jožefa Nagovor si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/ ČETRTEK, 11. 3. 19.00 Virtualni Mohorski večer: Z lepilom na podplatih, trideset let slovenske države Sodelujejo: Mojca Škrinjar, France Cukjati, dr. Ivan Janez Štuhec. Z avtorji se bo pogovarjala Saška Ocvirk. Prijave in informacije: www.jozef. si, https://www.facebook. com/dom.sv.jozef, www. mohorjeva.org, PONEDELJEK, 15. 3. 17.00 Na aplikaciji Zoom: Pogovori o življenju in smrti Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, prijave in informacije:: www.jozef.si, https:// www.facebook.com/dom. sv.jozef ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE Vsak dan med 14. in 16. uro individualna učna pomoč. Prijave na e-naslovu: dpmko-njice@gmail.com. TURISTIČNO DRUŠTVO SLOVENSKE KONJICE PETEK, 12. 3. 14.00 do 17.00 Ploščad pri mostu s konji, natančneje ob Fontani za dve ptici Gregorjevo 2021 Najlepše in izvirne gregorčke bodo nagradili. SSJSSS TOREK, 16. 3. 10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše Obvezne predhodne prijave na: nina.kovacic@ mcdd.si Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan Delovanje drugih ustanov in služb TROPSKA HIŠA CELJE Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko novi tednik \tddm г илтој / Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve ezaodbe Št. 10/ Leto 76 / Celje, 11. marec 2021 Jernej Verbuč izdeluje skulpture z motorno žago s, ^ Foto: SHERPA S kuhalnico okoli sveta str. 34-35 V celjskem podjetju Zgodba razglednic iz razvili digitalno orodje Savinjske doline str. 40-41 26 INTERVJU Simon Ogrizek, predsednik mednarodnega cvetličarskega združenja Florint »Časi niso rožnati, čeprav delamo z rožicami« Čas epidemije je močno zarezal v obrtniške poklice, tudi cvetličarji niso izjema. Kar nekaj cvetličarjev je v zadnjem letu zaprlo svojo dejavnost, ker zaradi ukrepov niso mogli poslovati, kot so bili vajeni. MARJETKA R. LESJAK »Čas >korone< ni ravno čas, ki bi bil prijeten za cvetličarje in vrtnarje. Kar naprej se moramo boriti, da imamo dejavnosti odprte. Ko se je lani začelo to dogajanje, smo utrpeli veliko škodo, saj smo zavrgli pomladno proizvodnjo, cvetličarne tudi veliko zalogo. V tem času je veliko cvetličarn zaprlo svoja vrata, nekatera velika cvetličarska podjetja so prav tako zmanjšala prodajo ali zaprla dejavnost, nekateri so uvedli >vitko poslovanje< in odpustili delavce. Časi niso rožnati, čeprav delamo z rožicami,« pravi cvetličarski mojster Simon Ogrizek, predsednik sekcije vrtnarjev in cvetličarjev pri obrtno-pod-jetniški zbornici in predsednik mednarodnega cvetličarskega združenja Florint. Koliko cvetličarn je zaprlo dejavnost? Natančnih številk nimamo, a ocenjujemo, da je dejavnost zaprlo približno 200 do 250 poslovalnic. Pred začetkom epidemije je bilo pri nas približno 1.200 cvetličarn. Kaj so se cvetličarji naučili iz tega obdobja? Tisti cvetličarji, ki so razmišljali, kako prilagoditi dejavnost obdobju, ki se je zgodilo, in ki se bo morebiti celo kdaj ponovilo, so se naučili, kako delovati brezstično, kako poslovati na daljavo. Predvsem so veliko sredstev namenjali oglaševanju in so novemu načinu poslovanja prilagajali tudi izdelke, ki so jih prodajali. Izdelki, ki jih pošiljamo po pošti, morajo biti prilagojeni, cvetje mora biti pravilno oskrbljeno in prehranjeno, da lahko preživi prevoz. Cvetličarji, ki so že v preteklosti vlagali v razvoj, znanje, oglaševanje in marketing, so ostali na tržišču. Trenutno stanje seveda pomeni zgolj preživetje. Upamo, da bo izboljšanje situacije spet prineslo tudi razvoj. Cvetličarje, ki niso vlagali, pa je ta izpad dohodka tako prizadel, da so morali poslovanje zaključiti. Kakšna je vaša napoved postavljanja tega trga nazaj na noge? V povsem takšni obliki, kot smo bili trga vajeni, verjetno ne bo nikoli več. V tem trenutku ne vemo, koliko časa bo še trajala negotovost. Poslovanje bo treba prilagajati. Brezstično poslovanje je en del, vendar cvetličarji ne prodajamo cvetja, marveč izdelke, občutke, zbujamo čustva in za izdelki je zgodba. Takšno zgodbo je težje prodati, če deluješ brezstično, kot če si v normalnem stiku s stranko. Ta stik je za nas zelo pomemben. Pomembno je tudi to, da nekatere stranke, zlasti starejše, v cvetličarno ne prihajajo po velike nakupe, ampak pridejo večkrat zgolj po kakšen cvet in na pogovor. To je pomembna socialna nota. Cvetličarna je namreč tudi prostor srečevanj. Cvetličarjem tudi brez »korone« hodijo v zelje trgovci, ki prodajajo rezano cvetje. Veliki trgovci prodajajo zgolj cvetje, cvetličarji pa prodajamo zgodbo in občutke. Ko so se pojavili veliki trgovci s svojo nekonkurenčno ponudbo cvetja, je veliko cvetličarn prenehalo poslovati, ker niso mogle preživeti te spremembe, tudi zato, ker se niso pravočasno prilagodile. Bilo bi vsekakor mnogo lažje, če bi vsak opravljal poklic, za katerega se je šolal. Če govorimo o cvetju, naj bo to cvetličar, če o mesu, naj to počne mesar in tako naprej. Vsak najbolj pozna svoje delo in bo stranki lahko tudi prav svetoval. Prodaja v nekem velikem centru je brezosebna. Šopek cvetja položite na trak in prodajalka ga preda naprej, cvetličarji pa s cvetjem delamo z občutkom, nudimo tudi nasvet. Po drugi strani ne smemo zanemariti, da si cvetje iz velike trgovine lahko privošči skoraj vsak, tudi če samo za dan ali dva. In tudi to šteje, če govorimo o kulturi cvetja. Nekdo, ki sicer ne bi kupil šopka, ga bo kupil in tako gojil kulturo cvetja. Ta odnos do cvetja bodo morda prepoznali otroci. Nekega dne, ko bo ta stranka želela nekaj posebnega, pa bo prišla do cvetličarja, ker bo imela zgrajeno zavest o kulturi cvetja. Kakšni smo Slovenci glede kulture cvetja? Naša kultura cvetja je dokaj visoka. Številke izpred treh let kažejo, da je bila takrat pri nas ena cvetličarna na dva tisoč prebivalcev. To je zelo visoko povprečje, v Evropi je povprečje deset tisoč prebivalcev na eno cvetličarno. Seveda zdaj, po krizi, zaradi >korone< ta številka tudi pri nas ni več enaka, a smo visoko nad evropskim povprečjem. Od kod prihaja rezano cvetje v Slovenijo? Rezano cvetje prihaja z Nizozemske, do tja pa še iz nekaterih drugih držav in celin, iz Afrike in Južne Amerike. Žal kupujemo 99 odstotkov rezanega cvetja. Žal zato, ker ima Slovenija številne možnosti tako glede možnih mest pridelave, geotermalnih danosti in različnega podnebja. Ogromno cvetja bi lahko pridelali sami. Država bi morala prepoznati ta potencial, ga spodbuditi. Bi se tega lahko lotil kakšen zasebnik? Pri pridelavi zelenjave poznamo paradižnik iz Lušta, pri pridelavi cvetja orhideje iz podjetja Ocean Orchids, ki pokrivajo več kot dva odstotka svetovne proizvodnje orhidej. Imamo odlično geolokacijo, s cvetjem bi lahko oskrbovali južno Evropo. Zasebnik bi tudi s pomočjo države, vlagateljev, dovolj navdušenja in trdega dela lahko vzpostavil proizvodnjo rezanega cvetja. Ključno je, da bi vzgajal več kultur, da bi imel ustrezno zbirno mesto, kjer bi lahko cvetličarji kupovali tisto, kar jim manjka. Ogromno možnosti imamo, smo dežela z visoko kulturo cvetja in z dovolj visoko kupno močjo, zato bi bilo odlično, če bi država prepoznala ta potencial. Kje je glavna ovira? Še vedno bi pri nas radi vsi imeli vse. Slovenski vrtnar in cvetličar prideluje večino izdelkov sam. Ima preširoko proizvodnjo, kar pomeni visoke stroške. Če bi se organizirali tako, da bi imeli urejen sistemom ponudbe (borze), da bi naredili načrt pridelave rastlin, bi bilo mnogo lažje. Je pa nujna spodbuda države. Ministrstvo za kmetijstvo in vlada bi morala pripraviti načrt, nekaj subvencij bi morala usmeriti tudi kam, kjer bi našle bolj plodna tla. Treba je imeti tudi skrben nadzor, da nekdo, ki cvetje pridela, ga »Slovenija ima številne možnosti pridelave cvetja. Z njim bi lahko oskrbovali južno Evropo. Država bi morala prepoznati ta potencial, ga spodbuditi.« tudi proda. Isto velja za trg sadja in zelenjave. Ob naših podnebnih možnostih imamo širok nabor možne pridelave, tako obdobni kot izbor-ni. Če jagodo zelo zgodaj pridelamo na Primorskem, jo lahko dokaj pozno pridelamo celo v alpskem območju in potem se vračamo spet na morje. Že po prvi svetovni vojni so bile češnje iz Vipavske doline, pobrane popoldne, naslednje dopoldne na prodaj na pariškem trgu. Zakaj ne bi takšnega pristopa ponovili? Češnje so v Vipavski dolini zrele maja in češnje v Robanovem Kotu avgusta. Če okrog božiča plačamo za kilogram češenj iz Tasmanije celo do 25 evrov za kilogram, bi tudi nekontaminirane češnje s kratko transportno potjo lahko dosegale visoko ceno. Hkrati je to trajnostni pristop, saj izključimo transportne poti, varčujemo z energenti in imamo domač pridelek. Ste tudi sodnik na mednarodnih cvetličarskih tekmovanjih. Kako izgledajo ta tekmovanja in kakšna je vaša naloga? Cvetličarska tekmovanja so zibelka novih tehnik, pristopov. Ko gre za evropska in svetovna tekmovanja, so to eksklu-zivni dogodki, kamor pride »ves svet« s področja cvetlične industrije. Tam predstavijo nove sorte rastlin in njihovo uporabnost. Pri teh dogodkih ne želi nihče manjkati. Sodniki pri svojem delu upoštevamo ideje, barve, kompozicije in tehnike, in sicer po Florintovem 100-točk-ovnem pristopu, ki je edini svetovni pristop, za katerega velja objektivno sojenje. Sojenje je »korak po korak« in izključuje subjektivnost. Zaradi tega je ta pristop izjemno cenjen v svetovnem merilu. Ko prepoznamo novo tehniko, nov pristop, je to visoko cenjeno in je za industrijo pridelave in uporabe cvetja zelo pomembno. ^ Kako se Slovenci odrežemo na teh tekmovanjih? Slovenci se uvrščamo v zgornjo polovico, lezemo proti vrhu. Pri tem bi rad izpostavil, da na ta tekmovanja pridejo najboljši predstavniki držav. Odstopanja INTERVJU 27 med tekmovalci so zelo majhna. Ko govorimo o skupnem seštevku npr. tisoč točk, je sedmo ali osmo mesto s kar 978 točkami le malo za prvim mestom. Vsi so izjemno dobri, razlike so zelo majhne. A prav te razlike štejejo in določijo mesta. Znamo potem te uvrstitve tudi unovčiti? Pri tem ne mislim zgolj na finančni vidik. Slovenci smo zanimivi pri ocenjevanju uvrstitev, ne zgolj v cvetličarstvu, ampak tudi v športu. Kadar nekdo ni prvi, nekako ne šteje. Vsi pa vemo, da je vsako mesto zelo pomembno. Tekmovalci lahko naziv s teh tekmovanj ob pravem pristopu - to je s predstavitvami in z oglaševanjem svoje delavnice - dobro unovčijo. Tisti tekmovalci, ki so med najbolje uvrščenimi na svetovnih in evropskih prvenstvih, pridobijo posebno veljavo. Vabijo jih na različne konce sveta. Tisti, ki so dovolj podjetni, lahko iztržijo tudi milijonske vrednosti. Kdo še narekuje modne smernice v cvetličarstvu? Pri barvah in smernicah se navezujemo na modo oblačenja. Pomemben je kulturni vidik posamezne države, ki je odraz smernic v tej deželi. Ko je ta trend prepoznaven in zanimiv in ko so marketinške dejavnosti te dežele dovolj močne, se prenese po svetu. Zelo pomemben je tudi sezonski vidik, ki ga narekujejo letni časi in prazniki. Po času mirovanja vegetacije v zimskem času želimo sveže, pastelne barve, ki so značilne za pomlad in veliko noč. Sledi poletje z umirjenimi barvami, ki jim rečemo tudi hladne barve, to so bela, modra, lila. Psihološki učinki teh barv pomenijo ohladitev. Jeseni, ko prihaja nekoliko hladnejše vreme, se želimo z barvami spet ogreti, takrat so aktualni peščeni toni, oranžna, rdeča in rumena. Blišč božiča in novega leta narekuje, da barve dobijo slavnostno preobleko. Katera so osnovna pravila, ki jih upoštevate, ko se lotite izdelave šopka ali cvetličnega aranžmaja? Najpomembnejše so barve, ker pravilna barvna kompozicija pomeni vabljivost, je lovilec pogledov, izraža harmonijo in zadovoljstvo. Način uporabe šopka ali aranžmaja narekuje izbor cvetja. Gre za rok uporabe cvetja in za čas traja- Kdo je za vas dober cvetličar? Dober cvetličar ni samo tisti, ki zna tehnično brezhibno narediti šopek, ampak je tisti, ki zna komunicirati in ki prepozna finančne vidike tega posla. Cilj je narediti cvetličarja tudi dobrega me-nedžerja. To je pa tisti del, ki danes cvetličarjem manjka. Zakaj ste se odločili za ta poklic? Ta poklic mi je bil položen v zibelko. Stalen stik z naravo že od rojstva je prinesel logično posledico, da sem za srednjo šolo izbral Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je bila odlična nadgradnja mojih želj, osnovnega znanja in življenja z naravo. Po končani »Cvetličarji ne prodajamo zgolj cvetja, marveč zgodbo in občutke.« nja šopka. Kompozicija je prav tako pomembna: velikost, volumen, globina, teksture in strukture. Torej je pomembno, kako velik, razsežen šopek bomo naredili in kakšne ploskve in oblike bomo v njem uporabili. Ob barvah so tudi oblike cvetja izredno pomembne. Upoštevati je treba tehnična pravila. Torej da je izdelek čist, da nima neočiščenih pecljev, da so cvetovi lepi, brez poškodovanih delov, šopek mora biti stabilen in dobro povezan, da ne razpade, stebla v šopku morajo biti približno enako dolga, da imajo enako možnost oskrbe z vodo. Če upoštevamo vse te vidike, dobimo kakovosten šopek. Pri izdelavi uporabljate tudi grmovnice, lončnice in druge materiale. To je pomemben vidik prepoznavanja novih možnosti in to želim naučiti tudi slovenske cvetličarje. Pri nas imamo številne možnosti, ki jih ponuja narava. Grmovnice, veje, večji in manjši listi so odlična dopolnitev, hkrati je domače okolje tisto, ki ponuja res ogromno, samo znati se moramo prav obrniti in poiskati. Iz narave vzamemo tako in toliko, da ji ne škodujemo. V vsaki rastlini je možnost, samo znati jo moramo uporabiti. Izobrazba, ki jo cvetličar dobi v času šolanja, najbrž ni dovolj za vse življenje. Šola da osnovno izobrazbo in osnovna znanja, sledi vseživljenjsko učenje, ki nam pomaga, da lahko gradimo svoj poklic. V procesih učenja mladih moramo sodelovati vsi, ne samo profesorji in učitelji, temveč tudi starši in okolica. Prav je, da mladim omogočimo, da pridobijo že v času šolanja čim več uporabnega znanja. Metla je seveda tudi zelo pomembna, mladi morajo znati počistiti za seboj, a dati jim moramo tudi ostala koristna znanja, treba je »od metle naprej«. Tako bomo ustvarili dober kader, ki bo tudi zaposljiv. Se vam zdi, da je prakse pri zdajšnjem modelu šolanja za cvetličarja dovolj ali bi je bilo treba več? Nekatere šole dajejo več, druge manj praktičnega znanja. Vendar šole lahko dajo samo osnovno praktično znanje, pravo znanje pa je tisto, ki ga mladi pridobijo v stiku s stranko v resničnem svetu. Tam poslušamo kupca, njegove želje, vidimo resnično ponudbo cvetja in materialov in ta resnični svet je najboljša učilnica za prihodnost. srednji šoli sem znanje pilil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Če bi imeli zdaj na voljo širok nabor rezanega cvetja, s katerim bi lahko izdelali cvetlični aranžma, in projekt ureditve okolice, česa bi se raje lotili? Že 25 let zelo rad načrtujem in urejam krajino. Najprej je treba narediti pregled in prepoznati, kaj je v tistem okolju uporabnega. Sam izjemno cenim odrasle rastline. Težko se odločim za odstranitev kakšne rastline. Prostor, ki ga urejam, je treba očistiti in odstraniti tisto, kar ne sodi v okolje, oziroma prerazporediti rastline. Kadar so rastline že v nekem okolju, lahko razporedimo v harmonično celoto, da je park funkcionalen ali vrt uporaben, da se vanj vračamo. To je namreč cilj urejanja. Če so barve, teksture in strukture nepravilno sestavljene, to popravimo, odstranimo drevesa, ki bi morebiti lahko bila grožnja, kar seveda prej ustrezno strokovno pregledamo. Vrt na novo oblikujemo in mu povrnemo sijaj, ki ga je morda nekoč že imel. Ste soustvarjalec slovenskih cvetličnih pravljic, med drugim tudi na dvorcu Gutenbüchel in v Arboretumu Volčji Potok. Kaj vas privlači, da se odločate za sodelovanje? Predvsem me privlači zelo dobra energija. Verjamem, da lahko dobro ustvarjam v okolju, kjer so ljudje s pozitivno energijo, kjer je prostor, ki ima takšne točke. Pri tem res sledim svojemu čutu, ki je najbrž prirojen. Moji kitajski poslovni partnerji pravijo, da imam prirojen feng šuj, čeprav nikoli nisem bral ničesar o tem. Kljub temu so moji izdelki, vrtovi in ureditve usklajeni po teh načelih in to je tisti čut, ki te pripelje v neko okolje in vodi, da narediš najboljše prav zato, ker je okolje takšno, kot je. Ljudje so si že od nekdaj radi podarjali cvetje. Cvetje je bilo del kulture že v starem Egiptu in Rimu. Kraljica Kleopatra je plačala v zlatu, da so pripeljali rdeče vrtnice. Vemo, da so bile rimske pletenice in girlande okrašene s cvetjem, kar dokazujejo slike iz tistega obdobja. Vse od takrat je cvetje del svetovne kulture, prisotno je v življenju posameznika od rojstva do smrti. Budi občutke, nudi prijeten vonj, nagovarja prav vsa čutila. Prav je, da cvetje znamo podariti tudi sami sebi. Tako je. Ni nujno, da je velik šopek cvetja. Lahko je šop domačega pomladnega grmičevja, ki ga obogatimo s cvetjem iz cvetličarne, lahko je cvetoča pomladna lončnica, ki jo znamo s pridom uporabiti. Doma imamo veliko stare posode, jušnikov, posodic za sladkor in mleko. Naredimo lahko zanimive kompozicije. Vrt mora biti zasnovan tako, da njegov delček lahko vedno prinesemo v notranjost. Da nam ni hudo odrezati šopka vrtnic, da nam ni težko nabrati šopka narcis ali tulipanov. Tudi slovenska kultura cvetja sega daleč nazaj in pravim, da se lahko postavimo ob bok francoskemu in angleškemu vrtu. Slovenski »gartlc« je imel vse, kar je človek potreboval za vsak dan. Ni bil samo priročno mesto za prvo zelenjavo, ampak so v njem uspevali zelišča in dišavnice, tudi za lajšanje tegob pri prvih bolezenskih stanjih, in cvetlice, s katerimi je gospodinja zaljšala kuhinjsko mizo. Bogatejša posestva ali meščani so imeli posodovke, velike okenske niše so omogočale cvetenje primulam, ciklamam, zunaj so se bohotile pelargonije, ro-ženkravt in asparagus. To je slovenska kultura cvetja. Imamo bogato preteklost in prav je, da jo ohranjamo. Pri tem razvoju imamo številne možnosti in to bi veljalo uporabiti ter razširiti proizvodnjo domačega cvetja. Kaj naj bo ob hiši posajeno, da bomo lahko, kot pravite, vedno prinesli košček vrta v notranjost? Kar počez ne moremo saditi. Vrt moramo načrtovati. Rad opozarjam na cvetlice babičinega vrta. To so čebulnice, ognjič, nageljčki, gladiole, astre, cinije in še bi lahko naštevali. Številne rastline so tudi uporabne, tudi krizanteme, in lahko z njimi popestrimo jedi. O tem sem lani pisal tudi v publikaciji profesionalne vrtnarske združbe, ki izide vsako leto aprila. Tudi lanska razstava v Arboretumu Volčji Potok je bila posvečena rastlinam iz babičinega vrta. Že slovenski »gartlc« je imel takšno zasnovo, da so bila vključeni drevesa, grmovnice in uporabne rastline. Imel je grmovnice v zunanji obrobi vrta, to so bile grmičaste vrtnice, dreni, pušpan, božji les. Imate tudi sami doma vrt? Imam. Z vsemi temi cvetlicami, poigram se tudi z drugimi pristopi. Že februarja mi cvetijo šmarnice. Te so bile v 18. stoletju prve rastline, ki so jih silili k zgodnejšemu cvetenju. Če iz-kopljemo korenike in jih posadimo, februarja že cvetijo. Kaj vam pomeni mesto predsednika mednarodnega cvetličarskega združenja Florint? To mesto ni samo po sebi umevno, za njim so dolga leta trdega dela in uveljavljanj v svetovni cvetličarski industriji. S Florintom sem se srečal leta 2005, ko sem postal član tehničnega komiteja za mednarodna prvenstva. Leta 2007 je bilo v Velenju evropsko prvenstvo, tudi pri organizaciji tega sem sodeloval. V tehničnem komiteju sem ostal do leta 2016. Vmes sem leta 2010 postal član odbora za izobraževanje v tem združenju, leta 2011 pa član upravnega odbora. Konec leta 2018 sem postal predsednik Florinta. Države članice so na skupščini odločile, da želijo, da prevzamem mesto predsednika. Sem v nenehnem stiku z mednarodno cvetlično industrijo. Pravim, da vedno dobim razne funkcije, ko so najbolj kritična obdobja. Očitno mi ni namenjeno uživati razkošja ugodnega časa. »Korona« je izjemen izziv. Članice se srečujejo s številnimi težavami, skušamo narediti vse, da jim to delo olajšamo. Predsedniško mesto mi vzame ogromno časa, vsak dan delam za Florint več kot dve uri. Potrebujem stalen stik s člani upravnega odbora, z mednarodnimi društvi, s cvetlično industrijo, z vsemi velikimi proizvajalci cvetja. Je kar zahtevno delo. Pravite, da vam pri delu ni samo z rožicami postlano. Kako se spoprijemate s težavnimi situacijami, kakšno je vaše življenjsko vodilo? Kadar je dlan odprta, lahko sprejema in daje. Kadar je zaprta, ne more nič od tega. Tako delujem na vseh področjih. Kadar daješ, tudi prejemaš. Skušam dajati čim več. Foto: Andraž Purg - GrupA 28 POMAGAJMO LANI Drobna deklica in pogumna mamica prosita za pomoč V življenju je za marsikaj prikrajšana, naj ji bo vsaj udobno Petletna Lana ima zaradi kromosomske napake več zdravstvenih težav in močno zaostaja v razvoju. Pomagajo ji posebne fizioterapije, vendar jih zdravstvena zavarovalnica omogoča premalo, dodatne so samoplačniške. Z leti Lana poleg terapij potrebuje tudi sodobne medicinske pripomočke, ki bi ji olajšali vsak dan. Ker je mamica Sanja z deklico že kmalu po njenem rojstvu ostala sama in brez zaposlitve, ji dodatnih terapij in terapevtskih pripomočkov brez podpore dobrih ljudi žal ne more omogočiti. LEA KOMERICKI KOTNIK Lana je konec novembra praznovala peti rojstni dan. Pri teh letih deklica ne hodi in ne govori, brez opore ne more sedeti, tudi glave samostojno še ne zmore držati pokonci. Je skoraj slepa, ima le pol odstotka vida in nosi očala z dioptrijo 9. Ima pogoste, zelo močne epileptične napade, zato potrebuje stalno oskrbo, nego in varstvo. Lana ima redko gentsko bolezen -duplikacijo kromosomskega področja Xq28. Zaradi tega sindroma ima težak razvojni zaostanek na vseh področjih in je pri svoji starosti na stopnji štirimesečnega dojenčka. »Najhujši so epileptični napadi,« pravi pogumna mlada mamica Sanja Smukavec. Z mešanico zdravil, ki jo Lana trenutno prejema, so se ti napadi nekoliko umirili. Jih je veliko manj, predvsem pa so ti manj intenzivni. »Do tretjega leta so morali zdravniki Lano trikrat dati v umetno komo, da so lahko prekinili napade,« pripoveduje Sanja, medtem ko v naročju stiska svoj drobni zaklad. Popolna posebna deklica Da bo njena hči drugačna, je Sanja izvedela v sedmem mesecu nosečnosti. Zdravniki so ji svetovali umetno prekinitev nosečnosti, a kot pravi, se za to preprosto ni mogla odločiti. »Lana je moj prvi otrok. To je bila moja prva nosečnost. Ko sem čutila njene gibe in brce, je bilo tako lepo, tako popolno,« opisuje spomine na dni, ko se je prvič soočila z diagnozo. Čeprav je vedela, da bo življenje z invalidnim otrokom težko, kljub prigovarjanju in nasvetom stroke ni nikoli pomislila, da je ne bi obdržala. »Lana je moja popolna posebna deklica,« pravi. Sanji v otroštvu ni bilo prav lahko in vajena je bila težkih preizkušenj. Tako se je tudi z ovirami, ki jih v življenje mlade družini prinese bolezen otroka, pogumno spoprijela. A se vsi s takšnimi izzivi ne zmorejo soočiti. Tudi Lanin oče se z vsemi izzivi in tem kako v celoti sprejeti bolnega otroka in mu nuditi vso ljubezen in oporo ni znal soočiti. Odšel je, še preden je deklica dopolnila dve leti. Tudi takrat se Sanja, ki je ostala sama z deklico, katere življenje je večkrat viselo na nitki, ni predala. Čeprav je bila brez dela in s skromnimi dohodki, ji je uspevalo. »Nekako zmoreva, čeprav ni preprosto. Moja mama mi je v veliko oporo. Nekako gre, a stroškov je veliko,« pravi 26-letna Sanja, ki je po odhodu partnerja največ opore našla pri svojih starših. Ti ji še vedno stojijo ob strani in pomagajo, kolikor le zmorejo. Ker se vselej zatakne pri financah, je Sanjina mama Drobni deklici Lani, ki je velika borka, lahko do terapevtskega fotelja, ki bi ji močno izboljšal življenje, pomagate tudi vi. Denar za nakup fotelja se zbira na računu, odprtem pri celjski škofijski karitas. Podatki za nakazilo: TRR: SI56040010046530307 Škofijska karitas Celje Sklic: 29331 Muzejski trg 8, 3000 Celje Namen: POMOČ LANI Lana ima redko genetsko bolezen, zaradi katere je povsem odvisna od tuje pomoči. Ima težak razvojni zaostanek na vseh področjih in je pri petih letih na ravni nekajmesečnega dojenčka. To pomeni, da ne hodi in ne govori. Ima zelo okvarjen vid in pogoste težke epileptične napade. Njena mama Sanja Smukavec želi svoji deklici zagotoviti najboljše možne pogoje za življenje, kar pomeni, da bi morala Lana obiskovati dodatne fizioterapije, ki jih zdravstvena zavarovalnica ne krije in so samoplačniške, bolezen pa s sabo prinaša tudi druge stroške. Poleg terapij ji želi kupiti poseben terapevtski fotelj, v katerem bi se drobno dete lahko primerno spočilo in si nabralo moči za nove dnevne zmage. Čeprav so Sanji ob koncu nosečnosti zaradi odkrite kromosomske napake svetovali umetno prekinitev nosečnosti, se za to ni odločila. Pogumno je stopila vsem zahtevnim izzivom naproti. Kot pravi, si življenja brez svoje deklice ne zna predstavljati. In čeprav Lana ne govori, jo vsak dan nauči kaj novega. Predvsem o smislu in pomenu življenja. Pri sporazumevanju Lani pomaga tudi poseben komunikator. Na njem so z maminim glasom posnete besede in preproste besedne zveze. Lana se nanje odziva s pritiskom na veliko tipko. Na tak način sporoči, da razume in želi na to odgovoriti. Kot pove Sanja, Lana razume in na svoj način dojema svet koli sebe, zaradi težav, ki jih ima, pa na te dražljaje težko odgovori na način, ki bi ga okolica razumela. POMAGAJMO LANI 29 že pred časom organizirala različne zbiralne akcije za-maškov in starega papirja. Ob podpori dobrih ljudi in donatorjev je tako lahko Sanja Lani omogočila že kar nekaj dodatnih terapij. Na ta način je Lana pred časom dobila tudi nov komunikator, s katerim se lahko vsaj malo sporazumeva z okolico. Predvsem z mamico, ki verjetno iz Laninih ust ne bo nikoli slišala besede mama. Korak za korakom Sanja Smukavec, ki je po izobrazbi slaščičarka, si želi, da bi nekoč lahko spet delala. »Vsaj za polovični delovni čas. Ob tem bi moral biti delodajalec, glede na Lanino stanje, dovolj razumevajoč,« razmišlja. A trenutno so vse njene misli in želje usmerjene k Lani, ki postopno napreduje. »Napredek je zelo počasen. A je vsaj napredek. Lana ne nazaduje. Že to je uspeh,« pravi. Lana obiskuje vrtec, celjsko izpostavo dnevnega oddelka Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V oddelku se dobro počuti, predvsem je deležna celovite in kakovostne terapevtske obravnave. Tako je v okviru dnevnega varstva deležna specialnih nevrofizioterapevtskih obravnav, tako da že v zavodu prejme sodobno razvojno nevrološko obravnavo, hipoterapijo in občasno tudi hidroterapijo. Deležna je delovno terapevtskih, specialnopedagoških in tudi logopedskih obravnav. Občasno z njo dela tudi tiflo-pedagoginja, specialistka za zgodnjo obravnavo slepega oziroma slabovidnega otroka. Za vso to strokovno podporo je Sanja vsem strokovnim sodelavcem centra neizmerno hvaležna. Enako hvaležna je tudi za vso podporo, ki jo imata z Lano v Reha Medical centru v Braslovčah, kjer Lana obiskuje dodatne terapije. Korak za korakom Sanja rešuje težave, s katerimi se vsakodnevno sooča. Tako ji je v zadnjem letu uspelo prestopiti eno večjih ovir. Prostorsko stisko. Ob podpori in sodelo- vanju celjskega javnega nepremičninskega podjetja sta se Sanja in Lana iz majhnega najemniškega stanovanja že preselili v prostornejše in invalidom primerno grajeno stanovanje. »Je zelo prostorno, predvsem je bolj dostopna kopalnica,« pove Sanja. Edino težavo jima občasno predstavlja okvara dvigala, stanujeta namreč v četrtem nadstropju. V novem stanovanju je zdaj dovolj prostora tudi za domačo vadbo. To je bilo v zadnjem letu, odkar nam življenje kroji še koronavirus, še toliko pomembnejše. Čeprav tovrstna vadba ne more nadomestiti strokovnih obravnav izkušenih in profesionalnih terapevtov, je vseeno veliko vredna. Sanja se je v terapevtskem centru, ki ga Lana sicer obiskuje, veliko naučila, a še vedno je ona v prvi vrsti mama, šele nato terapevtka. Za več udobja Kot vsaka mama tudi Sanja želi svoji deklici omogočiti največ, kar lahko. Zaveda se, da lahko dodaten razvoj spodbudijo dodatne samo-plačniške nevrofizioterapije. »Te koristijo njenemu celemu telesu, da lahko svoje telo sploh zazna in hkrati krepi mišice,« razlaga sogovornica in dodaja, da je zelo pomembno, da se terapija izvaja pravilno, da so vodeni gibi njenega telesa pravilni in natančni. Cena tovrstne terapije je približno 40 evrov, Lana tedensko potrebuje vsaj dve. Poleg plačljivih terapij precejšen strošek predstavlja tudi doplačilo za ustrezno prehrano, s pomočjo katere drobna deklica pridobiva moč in težo. Pred nekaj meseci so Lani vstavili tudi gastrostomo, saj ni zmogla dobro požirati. Hranjene je zdaj veliko lažje in tako je Lana v zadnjem letu pridobila pet kilogramov, kar je velik in pomemben napredek. Veliko lažje je tudi jemanje vseh predpisanih zdravil, ki jih mora Lana jemati večkrat dnevno. Na srečo ta »medicinski koktajl« zdaj dokaj dobro ustavlja epileptične Ko sta se dekleti pred časom pre selili v prostornejše stanovanje, je postala tudi domača vadba enostavnejša. Kljub vsakodnevni »telovadbi« Lana za razvoj in napredek nujno potrebuje tudi strokovno obravnavo v zdravstvenem centru s primerno dodatno opremo. Ko Lana vadi doma, jo vselej spremlja in spodbuja njena štirinožna prijateljica, psička Naja. napade, zaradi katerih si Sanja še danes ponoči ne upa prav trdno zaspati. Sanja ima še eno veliko željo - da bi Lani omogočila bolj udoben in kakovosten počitek. Zaradi vseh težav Lana večino dneva preleži v postelji ali presedi v posebej opremljenem invalidskem vozičku. »Glede na to, da najverjetneje nikoli ne bo hodila, da verjetno tudi samostojno ne bo mogla sedeti in se plaziti - pred kratkim so Lani namreč odkrili tudi hudo skoliozo in deformacijo kolen ter stopal - bi ji rada poleg invalidskega vozička kupila udoben terapevtski fotelj, ki se ga dobi samo v tujini. Imenuje se P POD in stane približno 2.500 dolarjev, še približno toliko znašajo stroški dostave,« skupaj z novimi diagnozami svojo željo razkrije Sanja. Čeprav ji je težko prositi ljudi za pomoč in finančno podporo, je to v tem trenutku edina možnost, da Lani kupi pripomoček, ki ji bo omogočil udobnejšo namestitev, sprostitev in udobje, ki ga krhko telesce nujno potrebuje. »Vem, da je marsikomu težko. Da so časi težki. S težkim srcem in cmokom v grlu se obračam na vse dobre ljudi, da bi, če zmorejo, pomagali moji zlati punčki,« pravi Sanja in z nekoliko sklonjeno glavo doda, da je težko venomer prositi za pomoč: »Verjetno bi vsaka mama naredila vse, da bi otroku omogočila čim lažje in kakovostno življenje. Četudi to pomeni prošnjo za pomoč.« Sanja namreč prejema nadomestilo za izgubljeni dohodek, dodatek za nego otroka, otroški dodatek in preživnino. A žal življenjski stroški ne dopuščajo, da bi lahko ob tem plačala še vse terapije in pripomočke. Štejeta vsak nasvet in spodbudna beseda Družina Smukavec je vključena tudi v druge oblike pomoči pri celjskem centru za socialno delo, kjer skušajo Lana rada lovi sončne žarke in pozitivno energijo. mladi mamici in bolni deklici pomagati tudi na ostalih področjih, ne zgolj na finančnem. Veliko uporabnega znanja in podpore Sanja v zadnjem obdobju prejme tudi pri številnih nevladnih organizacijah, ki pomagajo družinam in staršem, ki se znajdejo v podobni situaciji. Starši, ki se združujejo tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in socialnih omrežij, se med seboj podpirajo in bodrijo, prenašajo dobre prakse in znanje. Velikokrat si pomagajo tudi pri iskanju najprimernejših vadb in pripomočkov. »To, da lahko nekoga vprašaš za mnenje, za nasvet in si razumljen, je res neprecenljivo,« pove Sanja, ki je neizmerno hvaležna za vse donacije in podporo, ki sta je bili z Lano deležni v zadnjih letih. Zelo dobro se zaveda, da brez pomoči tujcev z zlatim srcem ne bi zmogli priti do sem, kjer sta danes. »In prav vsakemu sem za vso pomoč neizmerno hvaležna,« pravi Sanja, ki se trudi, da bi Lani omogočila karseda kakovostno in udobno življenje. »V teh petih letih je preživela res ogromno bolečin in se ni predala. Čeprav je težko, se bori. In dokler se bo borila Lana, se bom borila tudi sama,« odločno pove, medtem ko se k njej privija njen največji zaklad. Ljubezen najde pot 26-letna Sanja pravi, da si ne predstavlja življenja brez svoje Lane. Čeprav je zelo mlada, je potrebe otroka postavila pred sebe. Morda se tudi zaradi tega zveza z La-ninim očetom ni obdržala. A ljubezen vselej najde pot do srca. In tako je tudi Sanja dala svojemu srcu še eno priložnost. Ne da bi ob tem izgubila svoj največji dragulj. Z novim partnerjem, ki je Lano sprejel v vsej njeni posebni lepoti, postopno in počasi tlakujeta skupne temelje. »Vesela in hvaležna sem, da je Lano sprejel, kot jo je. To zagotovo ni lahko. Je pa meni ob njegovi podpori veliko lažje,« prizna. Foto: SHERPA 30 LES NAVDIHUJE Jernej Verbuč izdeluje skulpture z motorno žago Ustvarja in sledi svojim sanjam V delovni obleki, z zaščitnimi očali in glušniki ter s težko in glasno motorno žago v rokah - tako opremljen se Jernej Verbuč loti izdelave lesene skulpture. Da je pri tem pravi mojster, ki vedno bolj spretno obvladuje posebne vrste motornih žag, namenjenih prav tovrstnemu ustvarjanju, kažejo številne fotografije izdelkov, ki jih je ustvaril. Večinoma gre za živalske like, ki so mu najbolj pri srcu, izpolni pa tudi različne drugačne želje. Ob našem obisku v njegovem domačem Šmihelu nad Mozirjem se nam je na dvorišču domačije nasmihala figura ženske v plesnem ritmu, za njo je bil v lesu ujet planinec, ki je malo počival sredi vzpona, medtem ko je živalska druščina radovedno »spremljala« dogajanje. Vsi ti leseni kipi so danes že pri svojih novih lastnikih. Le umetelno izdelan prestol še čaka na pravega. TATJANA CVIRN Približno 60 do 70 ur dela je vložil vanj. S presledki seveda, saj je to težaško in zahtevno delo. Prestol z motivi srnic, sove, veverice in medvedka je nastal lani v Mozirskem gaju, ko je imel Jernej priložnost obiskovalcem predstaviti svoje ustvarjanje. Ljudi zanima tovrstno ustvarjanje iz lesa, mnogi si zaželijo katerega od izdelkov, še zlasti ko razmišljajo o darilih za kakšen okrogel rojstnodnevni jubilej. Jernej, ki je sicer doma že od malih nog vajen ropota motorne žage, a se v družini nihče drug ni nikoli lotil takšnega izdelovanja skulptur, se je pred leti opogumil in izdelal prvi kip konjske glave. Strast do izdelave lesenih skulptur je nazadnje pripeljala do tega, da je lani pustil službo in stopil na nekoliko negotovo podjetniško pot. A kot pravi njegova partnerka in kmalu tudi žena Anja Turn-šek, ki ga nenehno spodbuja in mu je v pomoč pri organizacijskih in administrativnih opravilih, se oba zavedata, da je pomembno, da človek dela tisto, kar ga res veseli. »Vesela sem bila, ko je sprejel odločitev, da se bo ukvarjal samo s to dejavnostjo. Tako bo imel več časa tudi za družino.« Prej se je namreč dogajalo, da je bil dan Orodje sicer ni bilo pravo in tudi izdelek je bil začetniški, a z njim se je začelo novo poglavje njegovega življenja. ne da izdelati,« pojasnjuje mojster lesenih skulptur, ki uporablja predvsem hrastov les, saj je ta najbolj trpežen za postavitve na prostem. Prej je uporabljal vse, kar mu je prišlo pod roke, zdaj se temeljito posveti izbiri pravega prekratek za vse, kar je želel narediti, tudi za ukvarjanje s triletnim sinkom Nejcem. Spodbuda s tekmovanja Da je Jernej umetniška duša, se je pokazalo že v zgodnjem otroštvu, ko je radovedno opazoval kiparje pri njihovem delu. Ti so se zbirali na koloniji v Šmihelu, kamor se je kratkohlačnik vozil s kolesom in občudoval njihovo spretnost s kiparskim dletom. V gozdu je že od nekdaj pomagal pri delu z motorno žago in ugotovil, da ga tudi to veseli. Kako bi lahko združil obe dejavnosti, je spoznal pred leti, ko je v Sloveniji nastalo društvo kiparjev z motorno žago. Na tekmovanju v hitrostnem kiparjenju v Šmihelu ga je to ustvarjanje navdušilo. Dve leti kasneje je bilo podobno tekmovanje v Solčavi in z Anjo sta si ga šla ogledat. Po vrnitvi domov se je odločil, da bo tudi sam poskusil. »Takrat smo posekali macesen in pustili hlod, velik meter in pol. Nastala je moja prva skulptura, konjska glava,« se spominja Jernej. Anja dodaja, da so bili takrat vsi navdušeni nad njegovimi sposobnostmi. Jernej Verbuč in Anja Turnšek ter umetelni prestol, ki ga je Jernej izdelal lani na predstavitvi kiparjenja z motorno žago v Mozirskem gaju. Vse je v glavi Sam si na začetku še ni upal na tekmovanja, ki so se pred epidemijo vrstila vsako leto na različnih koncih Slovenije. Ko se jih je začel udeleževati, tudi uspehi niso izostali. »Vsako leto so bila tekmovanja v hitrostnem kiparjenju. Tekmovanje traja 60 minut, izbereš si motiv in komisija na koncu oceni izdelek. Na prvem tekmovanju sem bil tretji in to mi je dalo motivacijo,« se spominja Jernej, ki je pogosto stal na stopničkah raznih tekmovanj, zato je upravičeno ponosen in zadovoljen. Vsako leto je sodeloval tudi na tridnevnem festivalu v Stični, kjer so kiparji z motorno žago izdelovali večjo skulpturo in ob tem tudi spoznavali delo svojih »konkurentov«. Lani je vse to žal odpadlo, le v Mozirskem gaju je lahko pokazal svoje znanje. Če je pri drugih šele na koncu jasno, kaj bo nastalo, ima Jernej drugačen pristop. Grobo oblikuje hlod že na začetku, nato se loti podrobnosti. Pri tem mora imeti na voljo posebne žage, pomembna sta tudi trenutni navdih in razpoloženje. Vsak dan ni enak dnevu in če ne gre, je bolje početi kaj drugega, ugotavlja in dodaja, da tudi fizično to delo ni enostavno. In kako najde motive? »Ko naročnik izbere motiv, na spletu poiščem slike. Ko gre za živali, želim, da so podobe čim bolj realistične. Za portrete mi ljudje prinesejo fotografije, na osnovi katerih pa je težko izdelati leseno skulpturo. Nato izberem primeren hlod za izdelavo. Skoraj nikoli nič ne rišem, v glavi moram imeti podobo, kaj bo nastalo in kako moram zarezati v les, da ga ne bo zmanjkalo za kakšen del figure. Če naredim napako, je ponavadi malo možnosti, da jo popravim. Ovira je včasih tudi napaka v lesu in se kipa LES NAVDIHUJE 31 materiala. Sploh debelejših kosov za večje skulpture ni tako enostavno najti. Načrtov ne manjka Priložnosti za naročilo takšne skulpture so ponavadi praznovanja okroglih jubilejev od 40. rojstnega dneva naprej. »Lani sem na primer izdelal stol celo za 90-letnika, zelo vitalnega gospoda. Plesalka je za gospo, ki je nekoč plesala in bo dobila darilo od moža, strastnemu planincu in gobarju bodo podarili tovrstno skulpturo ...« Ljudje imajo zanimive zamisli, pravita sogovornika. Med živalmi so priljubljeni zlasti medvedi. A vsak izdelek je malo drugačen in vsaka želja je nov izziv za Jerneja. Skulpturo na koncu še nekoliko obrusi in po potrebi ožge ter premaže s posebnim premazom, da je obstojnejša. V Šmartnem v Rožni dolini sta sicer kupila manjšo hišo, a vsi izdelki za zdaj nastajajo še v Šmihelu, kjer ima Jernej na voljo vso opremo in orodja. A načrti mladega para se pri tem ne ustavljajo, razmišljata še o zemljišču, kjer bi zasnovala tematski park s skulpturami, ki bi jih povezovala zanimiva zgodba. »Pomagajo nama v Katapultu v Trbovljah, podjetniškem pospeševalniku, kjer svetujejo, usmerjajo in tako mladi podjetniki niso prepuščeni sami sebi. Možnosti so, samo videti jih je treba,« pravi Anja, ki je po poklicu veterinarska tehnica in ima tudi izkušnje s področja nutricionistike in dela v fitnesu. Rada bi našla nekaj, kar jo bo veselilo in se bo dopolnjevalo z vsem, kar počneta z Jernejem. »Zado voljna sva in ni nama žal, da se je Jernej odločil za svojo pot,« meni bodoča gospa Ver-buč, ki sama sicer še ni prijela v roke motorne žage, a se zaveda, da bo treba poskusiti tudi to. »Včasih sem pametna, zakaj nekaj ni naredil tako, kot bi si sama želela, a govoriti je lahko, narediti pa težje. Zato bom morala poskusiti,« se strinja. Jernej pravi, da ji bo za začetek dal izdelati leseno gobo, ker ni prezahtevna. Karkoli bo naredila, zagotovo bo pohvalil njen trud, saj tudi ona njemu ves čas stoji ob strani in tudi po njeni zaslugi pridobiva samozavest in je pri svojem delu vedno bolj uspešen. Foto: SHERPA 32 EURO U21 V CELJU V ŠTIRIH SLIKAH Celjski slikarji ustvarjali za prvenstvo Obeleževanju evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance do 21 let so se pridružili tudi znani celjski slikarji, ki so ustvarjali vsak svojo sliko, posvečeno posamezni državi, udeleženki prvenstva. V tem projektu so sodelovali Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Cepin in Milan Todić. Kot so povedali, so si po pomenku dogovorno razdelili države, ki so jih upodabljali, pri čemer velikih zagat glede tega ni bilo. V nogometne slike, ki so jih ustvarjali, so vpletali tudi motive Celja kot gostitelja tega velikega športnega dogodka. ROBERT GORJANC Vse slikarje smo obiskali v njihovih ateljejih in jih nekoliko zmotili pri ustvarjanju slik, ki so bile v času našega obiska že skoraj končane. Vsak od njih nam je predstavil zgodbo, ki jo pripoveduje slika o upodobljeni državi, kako so povezani z nogometom in kaj zanje kot umetniške ustvarjalce pomeni sodelova- nje v tem projektu v koronačasu, v katerem kultura in umetnost preživljata težke čase. Slikarji so svoje slike ustvarjali približno tri tedne, in sicer so vsi imeli platno iste velikosti, Tomaž Milač je ustvarjal v akrilu, ostali v oljni tehniki. Foto: SHERPA Matej Čepin - Slovenija »Hm, zanimivo, to mi bo mogoče najbolj ležalo, ampak bo to kar zahtevna naloga.« S temi besedami je Matej Čepin pospremil dogovor med slikarji, da bo on upodabljal našo državo, gostiteljico prvenstva. Kot je dejal, ni ravno navajen ustvarjati po naročilu, slika namreč po svojem izboru, zato se mu je s tega vidika to zdel še poseben izziv. Torej po naročilu predstaviti prvenstvo mlajših nogometašev, igro, mesto ... Ampak ko je začel ustvarjati za ta projekt, so pomisleki hitro izginili. »Na moji sliki gre za prikaz pokrajine, ki poudarja čudovito zeleno Slovenijo. Slika predstavlja dve moštvi, ki se bosta spopadli na nogometnem igrišču, na njej so še tri figure, gre za sodnike, ki igralcem razlagajo pravila igre. Vključeni so še drugi simboli, slovenska in celjska zastava ...« Kaj predstavlja stavba, ki hitro stopi v oči ob pogledu na sliko? »Stavbo si gledalec lahko predstavlja z več pomeni, lahko gre na primer za slačilnico za nogometaše ali pa ponazarja Celje v podobi industrijskega mesta. Hkrati je tudi eden od simbolov mojih zadnjih slik, v katerih se ukvarjam s podobnimi stavbami,« je še pojasnil Matej Čepin. Za sliko je določil delovni naslov Igra, če bo takšen tudi ostal, bo pokazal čas. Slika nima posebnega sporočila, avtor prepušča gledalcem, naj na svoj način dojamejo vsebino slike. Kot je še dejal, mu je nogomet blizu, vsaj z vidika gledalca. »Nogomet spremljam že vrsto let, zato mi je bilo mogoče malo lažje priti do tega motiva. Najprej sem sicer nameraval naslikati nogometni štadion, ampak sem ocenil, da bi potem to bilo preveč podobno delu arhitekta.« Tomaž Milač - Španija Naš prvi sogovornik se je posvetil Španiji, ki je tako kot na primer Italija nogometna velesila, v kateri ima nogomet zelo pomembno vlogo v družbi. »Kako najbolje upodobiti nogometno Španijo, je bil kar velik izziv. Porodila se mi je ideja, da bi ustvaril matadorja v areni in v drugem planu nogometaša, ki napada in tako povzroči neko napetost. Želel sem izraziti in poudariti španski temperament. Ideja je podkrepljena tudi z barvami in menim, da je na ta način najbolje prikazano, kar sem želel izraziti, dinamiko in energijo, ki poosebljata to državo,« je ključne značilnosti svoje slike predstavil Tomaž Milač. Kot je še dejal, na sliki ni podoba kakšnega konkretnega nogometaša, čeprav ta, ki je naslikan, močno spominja na Juana Mato, trenutno nogometaša Manchester Uniteda. »Bolj mi je šlo za pozo, za prikaz dinamike telesa, ki je ustrezala kompoziciji. Hotel sem ujeti napad igralca, bolj mi je bilo pomembno, kaj dela, kot kdo je,« je še pojasnil. Tomaž Milač se rad udeležuje športnih dogodkov. »Povezava umetnosti in športa je vedno fina ali kot so rekli stari Grki - zdrav duh v zdravem telesu.« Potem ko je zasnoval kompozicijo slike, sta sledila dodajanje simbolov športnega dogodka in navezava na knežje mesto kot gostitelja prvenstva, o čemer v ozadju glavnega motiva slike govori uradni znak prvenstva, oplemeniten s celjskim grbom. Ker se že dolgo ukvarja s slikarstvom, mu ni predstavljalo zagate, da je sliko ustvarjal po naročilu in ne iz navdiha. »Hitro se mi porodijo in prečistijo določene ideje, tako da glede tega res nimam težav. Ob tem čutim tudi hvaležnost, da lahko kot slikar sodelujem pri tako pomembnem dogodku,« je še dejal Tomaž Milač. Tomaž Milač (1978) je dejal, da je ta projekt dobrodošel tudi zaradi koronačasa, ki ni naklonjen umetnikom, ker ne morejo predstavljati svojih del na razstavah, se družiti in izmenjevati izkušenj na kulturnih dogodkih. »Po svoje imamo slikarji tudi srečo, saj gre pri nas vendarle za malo bolj samotarski posel. Če nismo mogli razstavljati, smo lahko bili malo bolj dejavni pri produkciji. Lahko smo se bolj poglobili vase, se kaj naučili in nenazadnje tudi kaj iztržili.« Junija bo Tomaž Milač razstavljal v Galeriji Kvartirna hiša, sodeloval bo tudi pri skupinski razstavi na koloniji v Goriških brdih. Kljub koronačasu je imel Matej Čepin (1977) v zadnjem obdobju dve večji razstavi, in sicer v mariborski Kibli, kjer je bila razstava postavljena tri mesece, gledalci pa so imeli na voljo približno le deset dni, da so si jo lahko ogledali v galeriji. Ogled po spletu, kot je poudaril, zagotovo ni prava, želena izkušnja. Letos je v galeriji ExArte v Ljubljani tudi že imel razstavo na temo klovnov (Klovnonanija), s katero je imel glede ogleda malo več sreče, saj so galerije odprle vrata in je bila razstava še na ogled do konca februarja, sicer je bila mišljena za ogled skozi izložbe. EURO U21 V CELJU V ŠTIRIH SLIKAH 33 Milan Todić - Češka Četrtemu slikarju, ki ga predstavljamo v tej reportaži, Milanu Todiću, je pripadla upodobitev Češke kot zadnje od udeleženk prvenstva reprezentanc do 21 let, ki jih bo gostilo tudi Celje. Gre za državo, ki v zadnjih letih ne dosega stare slave kot na primer leta 1976, ko je v finalu prvenstva članskih reprezentanc v naši nekdanji skupni državi osvojila naslov evropskega prvaka, in sicer po streljanju enajstmetrovk z znamenitim golom Antonina Panenke. Češka je zelo zanimiva tudi zato, ker bo prav proti tej reprezentanci Slovenija na prvenstvu odigrala svojo tekmo v Celju. Nanazadnje tudi zato, ker še vedno aktualne slovenske prvake kot trener trenutno vodi Čeh Jiri Jarošik. »Kot motiv za sliko sem izbral figuro, saj je to področje, s katerim se v glavnem ukvarjam v slikarstvu. Figura brez drugih značilnosti nogometa je prvo, kar mi je padlo na misel, ko sem se soočil s tem izzivom. Vse ostalo samo spremlja to figuro, ki izraža nek ritem. Da gre na sliki za Češko, določajo barve opreme nogometaša, ki je upodobljen na sliki - rdeča, modra in bela,« je zasnovo slike predstavil Milan Todić, tudi ljubitelj in igralec nogometa, čeprav ga ne spremlja redno. Povezavo s Celjem določa Stari grad v ozadju osrednjega motiva slike, na igrišču, ki je pravzaprav abstrahirano, v ospredju pa je žoga kot simbol celjskega grba. Glede izbora države ni imel posebnih želja. »Ni namreč velike razlike, saj je pri mojem ustvarjalnem pristopu pomembna predvsem barva, simbolika barve. Pri Sloveniji in Češki so barve pravzaprav enake, žive, močne, kar mi zelo ustreza. Torej je figura na tej sliki osnovni motiv, potem so pomembne še barve, barvitost, kar me trenutno zanima v slikarstvu.« Če je Milan Todić po naključju zadnji, ki ga predstavljamo med avtorji slik za Euro U21, smo mu zato prihranili možnost za pomembno zaključno misel, ki govori o kakovosti in dragocenosti tako zasnovanega športno-umetniškega projekta. »Če bi delal samo eden štiri slike, bi bilo verjetno vse v istem stilu in ne bi bilo tako zanimivo. Nogomet in prvenstvo pa sta temi, ki ju štirje slikarji vidimo čisto drugače, in lahko bi rekel, da je vsaka slika presenečenje.« Narcis Kantardžić - Italija Španiji je po temperamentu sorodna Italija. Mnogi bi najbrž dejali, da jo po tej plati država z Apeninskega polotoka tudi prekaša. Narcis Kantardžić je nogometno upodobil našo sosedo, kjer je nogomet dobesedno najpomembnejša postranska stvar v življenju, zlasti ob nedeljah popoldne, ko so na sporedu tekme »Calcia« (italijanske lige). Zamisel za svojo sliko je poiskal v zgodovini, v slavnih časih rimskega imperija, ki so pustil močne sledi tudi na naših tleh. »Celje je bilo nekoč znano mesto na rimski poti, artefakti o tem so pod nami in okrog nas. Ko sem prišel pred več kot dvajsetimi leti v Celje, sem se kmalu seznanil s Herkulo-vim svetiščem. Območje ostankov tega svetišča sem pri ustvarjanju slike prepoznal kot dober motiv za nogometno igrišče in mu tako dal nov pomen,« je idejno izhodišče za svojo stvaritev opisal najstarejši med štirimi sodelujočimi slikarji v tem projektu. Naštel je še ostale rimske elemente v svoji zgodovinski celjski nogometni zgodbi: visok steber, ki deluje kot hologram in izraža duh (sedanjega) časa, v katerem ima rimsko nogometno igrišče videz TV-slike, medtem ko duh preteklega časa ponazarja ležeči steber kot ruševina. Celjski motiv predstavljata Stari grad in staro mestno jedro z industrijskim delom v ozadju kot simbola prizorišča dogajanja tega velikega športnega dogodka. Ko smo Narcisa Kantardžiča obiskali v ateljeju, slika še ni bila končana, zato je bilo vprašanje na dlani: ali bodo na njej na igrišču naslikani tudi nogometaši: »Ne, igralcev ne bo, ampak bo samo skulptura nogometaša, ki stoji na žogi. Sledim temu, kar počnem v slikarstvu, in pri meni se človeška figura pojavlja v obliki skulpture,« je pojasnil sogovornik. S tem, ko na sliki ni igralcev in tudi ne gledalcev, simbolično izraža razmere, v katerih zdaj v koronačasu spremljamo športne dogodke. Tudi Narcis Kantardžić je ljubitelj nogometa, in sicer že od otroštva, sodeluje tudi v nogometni ekipi umetniške četrti, ki vsak torek igra tekme v Gaberju. Ostalemu dogajanju v nogometu ne sledi prav zagnano in ga podrobneje ne spremlja. »Redko se zgodi, da dobim konkretno naročilo, v glavnem se v slikarstvu ukvarjam s svojim svetom že skoraj trideset let. Seveda se naročila ne branim in zagotovo je izziv upodobiti športni dogodek z idejo, ki je v mojem opusu ustvarjanja,« je še pojasnil. Narcis Kantardžić (1958), dobitnik srebrnega celjskega grba leta 2018, je povedal, da koronačas posebej ne vpliva na njegovo slikarsko ustvarjanje, zdaj ima zanj tudi več časa. Večino ga preživi v ateljeju, pogreša pa razstave v živo, saj spletne razstave ne morejo nadomestiti fizične izkušnje. Zato je komaj čakal ponovno odprtje galerij in to, da se je minuli konec tedna lahko udeležil razstave del pokojnega slikarskega kolega Ratimirja Pušelje v Kvartirni hiši v Celju. Tam bo sicer tudi sam letos imel razstavo. Milan Todić (1965) pravi, da je bila pobuda za sodelovanje pri tem projektu neke vrste presenečenje. »Takšen projekt je zagotovo popestritev za ta koronačas, ko še ni pravih kulturnih dogodkov, čeprav si je razstave mogoče vsaj posamično ogledati ali jih spremljati v medijih.« V naslednjih tednih in mesecih sicer ne načrtuje razstave, morda v decembru, a bo tudi vse odvisno od delovanja kulturnih ustanov glede na epidemiološke razmere. 34 KULINARIČNA STRAST Sara Kališnik in njen mož Peter Hintz sta se spoznala med doktorskih študijem matematike na univerzi Stanford, v zadnjem času živita v Bostonu. Pred petimi meseci se jima je pridružil sinček Georg. Vsi skupaj se bodo poleti preselili v Švico, kjer sta zakonca dobila službo na eni od univerz. Dr. Sara Kališnik obvlada številke in blesti v kuhinji S kuhalnico okoli sveta Ob ogledu fotografij jedi, ki jih Sara Kališnik skrbno kuha za svojo družino v Bostonu, človek težko ostane ravnodušen. Docentka matematike, ki uči na univerzi Bentley, izvira iz Šempetra v Savinjski dolini. Čeprav že skoraj desetletje živi na drugem koncu sveta, pri njej doma med drugim diši po slovenskih tradicionalnih dobrotah. V Združenih državah Amerike jo po kulinarični plati najbolj navdušuje to, da ima na dosegu roke značilne jedi najrazličnejših kultur. Ker veliko potuje, tudi v obiskanih državah za spomin velikokrat izbere kakšno kuharsko knjigo, nato doma poustvarja kuharske posebnosti iz različnih delov sveta. TINA STRMCNIK »Sarine jedi niso le videti dobro, ampak so tudi zelo okusne. Zelo ponosen sem, da imam ob vseh ženinih dobrotah še vedno enako število kilogramov,« je ob našem pogovoru po spletu dejal njen mož Peter, prav tako doktor matematike, ki se uči slovenskega jezika. Pri družini Kali-šnik-Hintz ob praznikih diši po tradicionalni slovenski in tudi nemški kuhinji, Sarin mož Peter je namreč Nemec. Sara za svojo slovensko dušo rada pripravlja potico, poprtnik, krofe, štruklje. Njen mož ima zelo rad dimljeno meso, ki ga v svoji zvezni državi Massachusetts nista opazila na policah trgovin, zato ga s pomočjo spletne trgovine naročata iz zvezne države Minnesota. V dveh dneh prejmeta ohlajen paket, čeprav je med zveznima državama več kot dva tisoč kilometrov. Za zahvalni dan se je miza v jedilnici lani seveda šibila pod nade-vanim puranom in tipično ameriško pojedino. »Kuhala sem tri dni,« v smehu pove sogovornica. Ob petmesečnem dojenčku je bil namreč dan prekratek za pripravo jedi. Temu se je posvetila ob večerih, ko je mož uspaval sinčka Georga oz. Jureta. In kako se je rodila njena kulinarična strast? Iskra je preskočila, ko je bila Sara na dodiplomskem študiju matematike in je za darilo dobila knjigo o čokoladi. Kar po vrsti se je lotila priprave sladic iz knjige receptov. Ko se je posvečala doktoratu, ni imela toliko časa za kulinarično raziskovanje. Zato je takrat ustvarjala jedi in sladice po nekaj preizkušenih priljubljenih receptih. Ustavitev jav- nega življenja v obdobju epidemije koronavirusa, jo je spodbudila, da je spet več časa posvetila snovanju slastnih zalogajev. Navdušujoče mešanje kultur Mlada znanstvenica v Združenih državah Amerike živi že skoraj desetletje. Ker se v to državo preseljujejo ljudje z vsega sveta, je tam ogromno različnih tipov restavracij, od indijskih, gruzinskih, ruskih do številnih drugih. Raznoliki okusi najrazličnejših etničnih skupin jo navdušijo, da številne jedi pripravlja tudi doma. »Doktorat sem opravljala v San Franciscu, kjer sem rada zahajala v eno tamkajšnjih pekarn, kjer imajo na voljo različne sladice, sendviče in še marsikaj. Kupila sem kuharsko knjigo te pekarne in zdaj po tem receptu velikokrat pripravljam pite, imenovane quiche.« V Bostonu, kjer je doma zdaj, ima za vogalom restavracijo, kjer diši po turški, grški in drugi mediteranski hrani. Da si okuse, ki so ji všeč, pričara v svoji kuhinji, je posegla tudi po kuharski knjigi te restavracije. Ker je bila v tem delu mesta, kjer živi, skozi zgodovino prisotna armenska sku- »Dolgo sem bila vegetarijanka, zdaj mesne jedi pripravljam predvsem za moža. Rekla bi, da jem nekako deljeno. Ko gre za jedi, značilne za neko kulturo, jih z veseljem poskusim, ne morem pa pojesti veliko.« pnost, v okolici ne manjka trgovinic z značilnimi armenskimi živili. »V svojem lokalnem okolju lahko kupim nekatere zanimive sestavine. Izbiram lahko na primer med veliko vrstami feta sira in nasploh z lahkoto najdem številna živila, ki bi jih sicer kje drugje morda našla nekoliko težje.« Sara ima po drugi strani zelo rada makrone. Pod kožo so ji še posebej zlezli, ko je v Parizu obiskala slaščičarno, kjer ustvarja slaščičarski mojster Pierre Herme. In kulinarična navdušenka, ki ima v svojem domu dve polici polni kuharskih knjig, je eno seveda prinesla tudi iz omenje- »Upam, da se mi bo kasneje v kuhinji pridružil tudi sin Georg. Z mislijo na to že zdaj izbiram različne modelčke za pripravo palačink v obliki dinozavrov in zanimive modelčke za božične piškote.« Esterhazy za posebne priložnosti Med počitnicami se rada vrača v Slovenijo ali se odpravi na potovanje v katero drugo državo. Pred leti je potovala v Gruzijo in do danes ni pozabila, kako slasten je bil tamkajšnji nadevan kruh, imenovan hačapuri. V slast so ji šli še različne solate in zvitki z jaj-čevci. Vse te dobrote zdaj pripravlja tudi sama, saj v njeni bližnji okolici ni prav veliko gruzinskih restavracij. Njeno ustvarjanje v domači kuhinji je zanimivo tudi zato, ker se ne ustavi le pri pripravi posamezne tuje jedi, ampak na temo določene države včasih pripravi tako zajtrk, kosilo kot večerjo. »Rada kuham tematsko. Je pa tako, da imamo zelo radi še kakšno drugo jed, ki jo kdaj dodamo zraven, čeprav ni čisto v skladu z rdečo nitjo obroka. Moj mož obožuje Esterhazy torto in kadarkoli praznujemo kaj posebnega, si vedno zaželi to sladico.« ne francoske slaščičarne. »Ko sem poskusila te makrone, sem res ostala brez besed. Pripravila sem na primer tiste, imenovane Isfahan, ki med drugim vsebujejo maline, liči in vrtnično vodo, kar se združi v zelo orientalski okus. Zelo mi je bila všeč tudi kombinacija pasijonke s čokolado ali kombinacija sladkega korena z vijolico.« »Korona« ni uničila druženj Čeprav je bilo tudi v ZDA zaradi epidemije koronavirusa dolgo okrnjeno družabno življenje, je družina Kališnik-Hintz našla načine, da je ob skrbno pripravljenih jedeh lahko uživala v druženju. V hladnejših dneh se je enkrat mesečno dogovorila za pripravo tematskih kosil s prijatelji. Februarja so pripravili izraelsko hrano, v začetku marca francosko. »Vnaprej smo izbrali recept za francosko čebulno juho, tart oz. pito iz krhkega testa Družina Kališnik-Hintz je bila za zahvalni dan v preteklih letih vedno povabljena drugam, lani je zaradi koronavirusa Sara Kališnik sama pripravila vse dobrote. №1 * ^ w srečali< s pomočjo omrežja Zoom in se nato družili ter pogovarjali ob hrani,« je pojasnila Sara. V toplejših mesecih so se znašli tako, da so pogostitev za še en par pripravili na vrtu, medtem ko je mlada družinica sedela na terasi. Ob primerni razdalji so tako lahko doma gostili obiskovalce ter z njimi uživa- li v pogovoru in v Sarinih dobrotah. »Vsi zelo upoštevamo navodila za preprečevanje koronavirusa. A kljub temu lahko srečanja pripravimo tako, da se imamo lepo,« je pojasnila. V zadnjem času se mlada družinica lahko odpravi tudi v kakšno restavracijo. V notranjosti restavracij je število prišlekov omejeno, medtem ko so gostinci mize na prostem uredili Praznovanja božiča ni brez potice. Sara je nadev pripravila z makovimi semeni. pod prosojnimi šotori in poskrbeli za zanimivo doživetje za goste. Kmalu nazaj v Evropo Sara in Peter zadnje leto študente poučujeta od doma, saj zaradi malega sina, ki še nima povsem razvitega imunskega sistema, sodita v skupino tistih zaposlenih, ki si lahko izberejo način dela - bodisi na daljavo bodisi v živo. Jeseni so bile sicer univerze delno odprte, študentje so lahko obiskovali predavanja iz določenih predmetov, a semester je bil nekoliko krajši. Nekatere univerze so se odprle na tak način, da so študentje lahko tam, da imajo stik z vrstniki, medtem ko vsi profesorji predavajo na daljavo. Študentje, ki živijo v kampusu, se testirajo dvakrat tedensko. »Seveda poučevanje na daljavo ni enakovredno predavanjem v predavalnici. Vendar sem hkrati hvaležna, da sva z možem imela možnost izbire. V tem negotovem času smo vsi trije dobili priložnost, da smo res veliko časa lahko preživeli skupaj, v drugačnih razmerah bi moral Georg že pred časom v varstvo.« Po skoraj desetletju v ZDA se bo Sara poleti preselila v Švico. Ob vrnitvi v Evropo pričakuje manjši »obratni« kulturni šok. A se oba z možem zelo veselita, da bosta bliže staršem. »Res je težko, ker smo tako daleč vsaksebi. Moji starši svojega prvega vnuka ne bodo videli vse do julija, nato nam bo glede tega veliko lažje.« Pojasnila je, da je v akademskih vodah zelo težko dobiti stalno službo v bližini svojega partnerja. Glede tega sta s Petrom zdaj zadovoljna, saj oba učita na univerzah v Bostonu, ki sta med seboj oddaljeni le 15 minut. Po selitvi v Švico bosta oba zaposlena na isti univerzi. Da bo prehod lažji vsaj po kulinarični plati, Sara seveda že pripravlja švicarske jedi. V deželi, znani po odličnih sirih in čokoladi, ji navdiha za tovrstno ustvarjanje zagotovo ne bo zmanjkalo. Foto: osebni arhiv »Za kulinariko sta me navdušili mami in stara mama. Potice sem zadnja leta pekla predvsem s staro mamo, ki je lani preminula.« Neguje tudi običaj priprave poprtnika, ki so ga v poganskem obdobju pripravljali ob prihodu svetlobe ob zimskem solsticiju. Ta sladek in okrašen mlečni kruh iz bele moke je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu. Tradicija veleva, da gospodinja kruh speče okoli božiča, družina ga lahko poskusi šele na praznik treh kraljev, 6. januarja. Jagodna torta, kot jo pripravi doktorica matematike iz Šempetra v Savinjski dolini. Je tudi prava mojstrica torte Esterhazy. Gre za kremno torto, ki so jo slaščičarji prvotno ustvarili v Budimpešti na začetku 20. stoletja, a je kmalu našla pot v dunajsko kulinariko. Shakshuka, značilna za Severno Afriko in tudi za dežele Srednjega vzhoda. Ker v ZDA ne dostavljajo makronov slaščičarskega mojstra Pierra Hermeja iz Pariza, jih Sara po knjigi te slaščičarne ustvarja kar v svoji kuhinji. Tako izgleda ispahanski makron z malinami, ličijem in vrtnično vodo. Navdih za zanimive jedi Sara najde v številnih potovanjih po svetu, od koder domov za spomin prinaša najrazličnejše kuharske knjige. Na fotografiji je pistacijevo ptičje gnezdo. 36 ŠPORT Tekmo svetovnega pokala dobil slovenski deskar Rogla končno naša, zmagal Žan Košir Svetovno prvenstvo na Rogli za deskarke in deskarje je zaradi zelo slabih rezultatov naših predstavnikov že padlo v pozabo. Štiri dni kasneje je bila na vrhu Zreškega Pohorja še tekma za svetovni pokal. Te zlepa ne bomo pozabili, čeprav sta praznih rok ostala odlična celjska deskarja. DEAN ŠUSTER Tekmo si je ogledal tudi novopečeni državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, Gorenjec, ki je bil še nedavno strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Ob novi zaposlitvi mu najbrž ne bo ostalo časa za pomoč Nogometnemu klubu Rudar. Prvič je zmaga ostala doma. Žan Košir je razočaranje s svetovnega prvenstva hitro pustil za seboj, le nekaj dni po neuspehu je na istem prizorišču dobil paralelni veleslalom svetovnega pokala. To je bila njegova šesta zmaga v tem tekmovanju. Doslej je bil na Rogli, ki tekme svetovnega pokala gosti od leta 2013, dvakrat drugi in dvakrat tretji. Tri dni ni počel ničesar Tržičan je v polfinalu premagal Italijana Edwina Co-rattija, v boju za prvo mesto je ugnal še Rusa Andreja So-boljeva. Košir je izdal recept za zmago: »Po svetovnem prvenstvu sem bil tako razočaran, da doma tri dni nisem počel ničesar. To se je očitno izkazalo za dobro. Za svetovno prvenstvo sem se pripravljal kot še nikoli, a očitno mi je manjkal počitek. Tokrat sem bil sproščen in uspelo mi je zmagati na domačem terenu, na kar sem dolgo čakal.« Dobitnik treh olimpijskih kolajn je dodal: »Zdaj mi ni žal za vse naporne treninge v letošnji sezoni, iskreno povedano pa te zmage nisem pričakoval. Vesel sem, da sem končno premagal tudi Rusa.« Košir je v svetovnem pokalu napredoval na tretje mesto. Zadnja tekma (slalomska) bo v nemškem Berchtesgadnu. Finalist vseh veleslalomov Kaj pa Celjani? Mastnak in Marguč se nikakor ne zmore-ta otresti pritiska domačega prizorišča. Čeprav navijaške tribune ni bilo, so bili njuni pristaši nedaleč stran. V izločilne boje se je s petim časom kvalifikacij uvrstil Tim Mastnak. Nemudoma je izpadel, v osmini finala ga je izločil Oskar Kwiatkowski. Mastnak je zasedel enajsto mesto: »Dan se je dobro začel, z odličnim nastopom v kvalifikacijah. Nato se mi je v finalu spet zgodila napaka, ki me je stala višje uvrstitve. Z veleslalomsko sezono sem kljub vsemu zadovoljen, saj sem bil eden redkih tekmovalcev, če ne edini, ki je bil finalist na prav vseh paralelnih veleslalomih. Temelj za naslednjo sezono je torej trden. Sem pa izredno vesel za Žana, premagal je >preklet-stvo< Rogle. Iz srca mu privoščim to zmago.« »Uresničili obljubo« Drugi Celjan, Rok Marguč, je bil precej oddaljen od finalnega nastopa (najboljše šestnajsterice). Pristal je na 38. mestu: »Zaletel sem se v štartna vratca in izgubil začetno hitrost, ki je na Rogli zelo pomembna. Posledično je po vodi splavala priložnost za drugo kvalifikacijsko vožnjo. Žal.« Tretji Celjan, Jernej Gla-van, je ostal brez uvrstitve. Svoje mnenje je dodal glavni trener Izidor Šušteršič: »Končno smo uresničili, kar smo obljubljali. Prvič smo osvojili prvo mesto na Rogli. Vesel sem, da sem del tega velikega uspeha!« Pri ženskah je tekmo dobila vodilna v svetovnem pokalu, Nemka Ramona Hofmeister. Foto: Andraž Purg - GrupA Žan Košir je hitro pozabil neuspeh na svetovnem prvenstvu, kar se mu je obrestovalo. Rok Marguč je bil vidno razočaran. ŠPORT 37 Varuhi reda so imeli obute smučarske čevlje. Sončnemu vremenu navkljub ljudje niso bili gologlavi, kajti temperatura zraka se ni bistveno dvignila. Čeprav je izbiral progo, je najboljši športnik Celja za leto 2019 Tim Mastnak izpadel že v osmini finala. Druga z desne je Patricija Mastnak, Timova sestra in nekdanja deskarka. Levo od nje stoji župan Štor Miran Jurkošek. Edinstven pogled na progo Jasa. Tim Mastnak je zelo dobro izpeljal kvalifikacijski vožnji. Navijači so našli svoj prostor pod soncem. Ciljno prizorišče je bilo brez gledalcev popolnoma drugačno. 38 DIGITALNE REŠITVE ZA (PO)KORONSKI ČAS V celjskem podjetju razvili napredno orodje Novatel MiTeam Podjetje Novatel je bilo v letu 2019 po ustvarjenem prihodku na osmem mestu med telekomunikacijskimi podjetji, ki poslujejo v Sloveniji. Ustvarilo je 7,3 milijona evrov prihodkov in zabeležilo 107 tisoč evrov čistega dobička. Domače znanje v boju ; informacijskimi velikani Koronačas, v katerem živimo že približno leto, je Koronačas, v katerem živimo že približno leto, je močno posegel tudi na poslovno področje in dodobra spremenil način delovanja podjetij ter oblike poslovnega komuniciranja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je velik del poslovanja in komuniciranja z različnimi javnostmi in med podjetji preselil v virtualnih svet. Za vsa podjetja je bilo prilagajanje novim razmeram velik izziv. Še posebej tudi v smislu novih poslovnih priložnosti, tudi za podjetja, ki delujejo na področju informacijskih tehnologij in digitalizacije. Tako tudi za telekomunikacijsko podjetje Novatel iz Celja, ki je v tem koronačasu uveljavilo svoje napredno digitalno orodje Novatel MiTeam. ROBERT GORJANC »Potreba po virtualnih rešitvah bo ostala tudi po koronačasu, a ljudje smo socialna bitja in potrebujemo fizične stike.« »To orodje je bilo razvito še pred >korono< v odprtokodnem sistemu v slovenskem jeziku, vendar zanj zaradi drugih podobnih storitev še ni bilo takšnega zanimanja. Pomembna prednost naše storitve je, da so podatki na strežnikih lahko shranjeni pri podjetju ali pri nas in tako torej ostanejo v Sloveniji, kar sta želja in pričakovanje mnogih strank,« je povedal Jernej Kenda, direktor podjetja Novatel. Dodal je, da je koronačas vsekakor pospešil povpraševanje po njihovi rešitvi, vendar je čuječnost in posluh strank za takšno rešitev težko vzbuditi. »Vsi prisegamo na tuje rešitve, na domače pa ne, čeprav smo cenovno ugodnejši. Naša rešitev ni samo videokonferenca. Gre za digitalno platformo in neko stopnico višje kot pri običajnih rešitvah,« je še dejal Kenda o izzivih konkuriranja z aplikacijami, kot so Zoom, Microsoft Teams ... Po našem obisku so imeli v Novatelu napovedano videokonferenco z enim od kitajskih podjetij, ki se zanima za njihovo orodje. Prilagodljivost domačega znanja Seveda je videokonferen-ca eden ključnih delov tega orodja in omogoča predavanja s celo do 60 udeleženci, kot so v Novatelu že imeli primer. Predavanja je v okviru tega orodja mogoče tudi sne- mati in so na voljo za kasnejši ogled, prav tako je primerno za pripravo zapisnikov poslovnih sestankov. Omogoča tudi izvajanje anket v okviru izobraževanja, opravljanje izpitov, komuniciranje po »chat kanalu«, objavo prenosov na Youtube kanalu, deluje kot zid za objavo sporočil oziroma kot intranet v podjetju . Ni mogoče spregledati tudi rešitev, ki jih prinaša glede krepitve povezanosti in sku-pnostnega duha v podjetju. Kot zanimivost je sogovornik navedel, da so s pomočjo Novatel MiTeama nedavno izvedli tudi skupščino Rotary kluba Barbara Celjska, pripravili so tudi virtualne degustacije vin in viskija. V okviru tega orodja je torej mogoče pripraviti različne poslovne dogodke in dogodke po sistemu tako imenovanih virtualnih sob: v eni je na primer predstavljen dogodek, v drugih delujejo posamične delovne skupine ali sodelujejo udeleženci po videokonferen-ci, ki komunicirajo z osrednjo predstavitveno (virtualno) sobo, vsi, ki jih zanima, pa lahko dogajanje spremljajo na Youtubu ali na Facebooku. To orodje je torej zelo primerno za izvedbo kongresov, konferenc, poslovnih in drugih srečanj, kjer udeleženci sodelujejo v plenarnem delu in v posameznih delovnih skupinah, ter za dogodke, ki jih v trenutnih razmerah zaradi aktualnih ukrepov prepovedi zbiranja večjega števila oseb trenutno fizično ni mogoče pripravljati. »Dogodki in vsebine, ki si jih naše stranke zamislijo, so stvar njihove domišljije, z našim programom se lahko tem željam prilagodimo in to je glavna prednost digitalnega orodja Novatel MiTeam.« Kot je še povedal Jernej Kenda, so njihove stranke vsi poslovni uporabniki, ki se zavedajo pomembnosti informacij, torej podjetja, javne ustanove, organizacije, šolske in interesne skupnosti . Eden večjih uporabnikov je na primer Gasilska zveza Slovenije, ki šteje 120 zvez, 140 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in 140 tisoč članov. Vse zveze tako komunicirajo v okviru tega orodja, kar pomeni, da je v sistemu 120 administratorjev. Omogočanje uspešnega komuniciranja znotraj tako razvejanega sistema je zagotovo velik izziv in v Novatelu so ga s prilagoditvijo orodja posebnostim delovanja GZS uspešno rešili. Samostojne komunikacijske enote predstavljajo upravni odbor GZS, poveljstvo, tečaji . Tudi Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) na primer uporablja to napredno digitalno orodje, predvsem za izobraževanja, prav tako Rdeči križ Slovenije ... Kot je še dejal sogovornik, so njihove stranke tudi številna podjetja, ki ne želijo biti imenovana, saj orodje uporabljajo bolj interno, kot zaprti komunikacijski krog. Pametna interaktivna tabla Pomemben del orodja Novatel MiTeam je tudi intereak-tivna, na dotik delujoča tabla CleverTouch, ki služi kot av-diovizualno in grafično orodje za prikazovanje različnih rešitev in seveda omogoča mnogo boljšo in prijaznejšo uporabniško izkušnjo, kot je pisanje s »flomastrom« na klasično analogno tablo ali na papir. Predavatelj oziroma govorec lahko na primer pri predavanjih s pomočjo interaktivne table vključuje ponazarjanje vsebine z različnimi dokumenti, uporablja zemljevide in drugo grafiko, kar udeleženci spremljajo na svojem računalniškem zaslonu. Tabla je torej nadvse priročno sredstvo za izobraževanja in podajanje snovi na mnogo bolj prijazen, sodoben in učinkovit način. Pri snovanju kakšnega projekta lahko udeleženci neke delovne skupine interaktivno sodelujejo in soustvarjajo neko zamisel, ki je takoj vidna na CleverTouch tabli. Jernej Kenda je na primeru zemljevida ponazoril, kako lahko na primer gasilci ali policija s pomočjo table pripravijo načrt akcije na terenu, prikažejo razmestitev ekip, mesta zapor za promet, kakšne so razdalje med posameznimi točkami, kjer bodo ekipe delovale ... Prav na dan našega obiska so tudi predstavniki policije napovedali obisk, da spoznajo to storitev. Orodje pomembno, a je samo nadomestek Direktor podjetja Novatel si sicer ne dela iluzij, da bi to digitalno orodje povsem nadomestilo fizične sestanke, pogajanja, stike . »Če imaš tri virtualne sestanke, si želiš, da bi bil četrti fizičen, klasičen. Takšno digitalno orodje, kot je tudi naše, je samo nadomestek. Ljudje smo družabna, socialna bitja in potrebujemo druženje. Ocenjujem, da bo virtualni del, ko bo konec obdobja koronavirusa, obsegal približno do 25 odstotkov poslovanja. Še vedno bodo nekatere stvari ostale, ne bo pa virtualnost način prevladujoči način komuniciranja. Vse bo odvisno od filozofije in strukture podjetja, njegovega vodstva, ki mora določiti način delovanja,« je prepričan Jernej Kenda, ki je ob tem dodal, da pričakujejo prihod sodelavca iz Zagreba, kajti vseeno morajo ohranjati fizični stik med sodelavci. Paradni konj, a ne zaradi denarja V podjetju Novatel, katerega »core business« so telekomunikacijske in mobilne storitve, so novo digitalno orodje oziroma platformo MiTeam začeli tržiti šele novembra lani. Orodje so sicer začeli razvijati kot enega od produktov, namenjenih digitalizaciji poslovanja. »To je naš paradni konj, a ne zaradi denarja. Pri nas je zakoreninjeno takšno poslovno razmišljanje, da bi moralo biti vse zastonj ali po čim nižji ceni, že skoraj zastonj. Če ne bi skoraj 80 odstotkov prometa ustvarili v tujini, bi nas bilo v službi samo pet, tako pa nas je 17 zaposlenih,« je bil slikovit Jernej Kenda. Novatel MiTeam je razvojna rešitev, ki zagotovo ima prihodnost, saj je proces digitalizacije za nadaljnji razvoj podjetij in njihovo konkurenčnost na trgu neizbežen. Takšna digitalna orodja prispevajo k preglednosti in učinkovitosti poslovnih procesov, podjetje usmerjajo k boljšim organizacijskim rešitvam, spodbujajo k novim pristopom, idejam, ustvarjanju. Ker gre v primeru orodja MiTeam za domač izdelek, ki stavi tudi na varnost podatkov in umestitev doma, v Sloveniji, je to še en pomemben adut na trgu z drugimi, predvsem tujimi konkurenti. Foto: SHERPA PRIMER DOBRE PRAKSE 39 Lokalna preskrba Zg. Savinjske in Šaleške doline & Javno skupina Št. članov: 5,1 tis. Ko se srečajo domači izdelki in lokalna skupnost »Ljudje si želijo domače izdelke« Ko so bile lani na pragu prvega vala »korone« trgovine dobesedno izropane, je Vesna Pusovnik iz Šmartnega ob Paki začela iskati informacije o tem, kakšna je ponudba domačih izdelkov v njeni okolici. Ker so v družini ljubitelji domačih dobrot in tudi sami z veseljem pojedo, kar pridelajo na vrtu, še bolj cenijo tisto, kar je pridelano čim bližje domu. MARJETKA R. LESJAK Ko je spoznala, da je ponudnikov kar nekaj, vendar je treba vsakega posebej poiskati, se je odločila ustanoviti na Fa-cebooku skupino za območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki omogoča, da se na enem mestu znajdejo ponudba domačih izdelkov in ljudje iz teh koncev, ki prav takšne izdelke iščejo. V približno letu se je članstvo razširilo do te mere, da ustanoviteljici kakovost pomagata vzdrževati Aljaž Vrtač-nik in Barbara Kelher. »Po odzivih sodeč, smo kot skupina veliko naredili tudi za promocijo prodaje izdelkov v prodajnih avtomatih za domače izdelke, saj je v zadnjem letu njihovo število povečano, skupina pa je dober obveščevalec o ponudbi.« »Če bi vsak ponudnik skušal sam doseči čim več uporabnikov, bi v to moralo biti vloženega kar nekaj truda in znanja, da bi dosegel takšno število ljudi. Skupina omogoča prav to: dokaj velik doseg v lokalni skupnosti in ponujanje najbolj sveže aktualne ponud- be. Natančno to, kar ljudje tisti trenutek iščejo, in točno to, kar ima ponudnik v tistem trenutku za ponuditi. Poleg tega lahko vidimo, po katerih pridelkih je največje povpraševanje in kaj si ljudje želijo,« o uspehu skupine, v kateri je že pet tisoč članov, pravi ustanoviteljica. Hitro naraščanje članstva je zanjo dober pokazatelj, da si ljudje želijo domače izdelke. »Ti izdelki so zdravi, drugačnega okusa in v njih je več telesu koristnih snovi. Zato si lokalni izdelki zaslužijo podporo. Pridelek ni nekaj samoumevnega, je nekaj, zaradi česar se morajo pridelovalci truditi, vzdrževati kakovost, vložiti ogromno dela in truda, poleg vsega so odvisni še od vremena, škodljivcev in drugih dejavnikov. Če pomislimo še, da bi to prodali veletr- Vesna Pusovnik, ustanoviteljica FB-skupine Lokalna preskrba Zg. Savinjske in Šaleške doline govcem po mizernih cenah ... Zdi se mi prav, da se lokalna skupnost poveže s tem, kar nudi domača okolica.« Široka ponudba Za Facebook se je Vesna Pu-sovnik odločila, ker je po njenem mnenju to »živa« stvar, ki s kakovostnim delom in z nekaj znanja omogoča velik doseg. Skupino je začela graditi tako, da je povabila nekaj prijateljev, ki se jim je zadeva zdela zanimiva, zato so povabili svoje znance in prijatelje. V dveh dneh je bilo v skupini že 300 ljudi, kar je bil velik uspeh in dokaz, da je odločitev za takšno skupino pravilna. Posebnih oglaševalskih prijemov niti ni bilo treba uporabljati. »Največ je pomenila široka ponudba, ko so ljudje videli, da lahko v skupini najdejo ponudnike za dobrote, ki si jih želijo.« V skupini lahko najdemo ponudbo za vse lokalne pridelke in izdelke: »Od sadik za lastno samooskrbo, mlečnih in mesnih izdelkov, rib, sadja, zelenjave do domačih rezancev in testenin, kruha, vložnin, medu, domačih sokov, piva in še kaj bi se našlo.« »V skupini je povprečno šest objav na dan, dejavnih je 4.500 članov, kar je za skupine izjemna številka, v povprečju vsako objavo vidi več kot 3 tisoč ljudi. Kar je pomemben podatek za ponudnike.« Ustanoviteljica skupine pravi, da si želi ohraniti zdravo in kakovostno ponudbo, v kateri lahko vsak najde nekaj zase. »Načrtujem srečanje ponudnikov, kjer bi jim na kratkem izobraževanju pojasnili, kako se predstavljati v Facebookovi skupini, da bo učinek še večji.« Dans fotr kuha »Skupina, ki je bila ustanovljena ravno v pravem času ( »lockdown«), je zelo koristna z več vidikov. Prvič kot potrošniku, ker veliko kuham za svoj vlog, izključno iz lokalnih sestavin, hitro dobim informacijo o najboljšem mesu in najbolj sveži zelenjavi. Drugič kot ponudniku, saj na svojem vlogu promoviram lokalne pridelovalce in tradicionalne recepte ter tudi izdelke, ki jih ponujajo. V skupini so ljudje, ki jih to najbolj zanima.« Prodam domača kokošja jajca proste reje. 2 eur/10 kom. (Mozirje, jutri možna dostava tudi v Velenje.) Domači jušni rezanci, izdelava po naročilu (1kg moke, 10 domačih jajc) 12 eur Kmetija Spodnji Strmčnik »Facebookovo skupino Lokalna preskrba Zg. Savinjske in Šaleške doline uporabljamo že od njenega nastanka, najprej s predstavitvijo kmetije, kasneje tudi pridelkov in izdelkov. Zaradi postavitve prodajnih avtomatov in s tem približevanja naših izdelkov kupcem uporabljamo skupino trenutno predvsem za oglaševanje o zalogah in polnjenjih prodajnih avtomatov. Kakšno objavo namenimo tudi aktualnim podobam s kmetije, vprašanjem, mnenjem. Člani skupine se večinoma pozitivno odzovejo na naše objave. S članstvom v FB-skupini smo pridobili kar nekaj novih strank. Potrošniki nas kontaktirajo glede izdelkov ali dostave, zanima jih tudi naše delo. Zaradi velikega števila ljudi v FB-skupini smo dosegli širši obseg glasu o izdelkih, kar nas zelo veseli.« 40 V SVETU RAZGLEDNIC Zbiratelj Veni Ferant s filatelističnim krožkom I. OŠ Žalec zbira razglednice Savinjske doline Zgodbo o življenju ob Savinji bodo pripovedovale razglednice Kdaj ste z dopusta ali izleta nazadnje poslali kakšno razglednico? Nekoč zelo priljubljeno obliko pozdravov so v zadnjih letih zamenjala elektronska sporočila, ki še zdaleč niso tako pristna, predvsem pa ne obstojna. O tem, kako bogato razvito je bilo nekoč pošiljanje razglednic, danes pričajo številne zbirke, ki jih hranijo različni zbiratelji. Med njimi je Veni Ferant iz Žalca. Kot pravi, mu zgolj papir brez zgodbe, ki se skriva v ozadju, ne pomeni veliko. Zato skuša vsako razglednico umestiti v koncept. In tudi tokrat je tako. Z učenci filatelističnega krožka v I. OŠ Žalec, katerega mentor je, se je lotil zbiranja razglednic, katerih rdeča nit je Savinja. ŠPELA OZIR »V času, ki ljudi bolj razdvaja, kot združuje, želim z mladimi filatelisti pokazati, da lahko prebivalce ob edinstveni reki Savinji kakšen dogodek tudi povezuje. Tako smo se spomnili, da bi pove- Veni Ferant je znan po tem, da znamk in razglednic ne zbira vse počez, temveč so mu v prvi vrsti zanimive razglednice Celja, kjer je odraščal, in Žalca, kjer živi zadnjih trideset let. zali šolarje 27 osnovnih šol, ki delujejo ob porečju naše skupne reke Savinje,« pravi Veni Ferant. Skupaj z učenci bo vsem tem šolal poslal pismo, v katerem bodo pojasnili, da želijo z razgledni- cami vseh krajev ob Savinji pripraviti razstavo, na kateri bodo prikazali naselja, kot so izgledala nekoč. »Tako bi lahko na enem mestu opazovali vse te kraje ob najdaljši slovenski reki, ki v celoti izvira in se izliva v Sloveniji. S pisanjem in pošiljanjem razglednic želimo vrniti ljudem tisto lepo, kar je nekoč že bilo, a žal počasi izginja. Kot marsikaj v življenju,« še dodaja Žalčan. Brez njih ni bilo dopusta Razglednice, ki so se postopoma razvile iz dopisnic, so se začele pojavljati v 70. letih 19. stoletja v Nemčiji, Angliji, Franciji in Avstriji. Francozi so bili prvi, ki so na njih upodobili fotografske motive, s ka- terimi so prikazovali orožje, uporabljeno v francosko-ruski vojni. Razglednice s fotografijami so leto kasneje začeli uporabljati tudi na Dunaju, medtem ko je Velika Britanija razglednice v tistem času uporabljala kot sredstvo za oglaševanje. Sledila ji je Nemčija, kjer so bile na razglednicah fotografije nemških avtomobilov in priljubljenih turističnih točk. In kdaj so se prve razglednice pojavile v Sloveniji? Za najstarejšo slovensko razglednico trenutno velja dopisnica, na kateri je ročno naslikan ptujski grad in je bila poslana leta 1889. A Ferant meni, da bi v kateri od zasebnih zbirk lahko bila še kakšna starejša. Zagotovo eno najbolj bogatih tovrstnih serij ima eden najbolj znanih slovenskih zbirateljev Zmago Tančič, ki hrani več kot sedem tisoč razglednic Ljubljane, med katerimi je najstarejša iz leta 1891. V Sloveniji je deltiologija, kot se imenuje veda o zbiranju in proučevanju razglednic, dosegla vrh konec 19. stoletja, ponovno je postala priljubljena v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. »To je bil čas, ko smo na dopustu na morju na stojnici kupili deset do dvajset razglednic z znamkami, sedli v senco in se lotili pisanja. Šlo je za nekakšen obvezen del našega dopustovanja. Vsem, ki so pisali nam, smo seveda morali tudi mi,« se nostalgično spominja mentor filatelističnega krožka in dodaja, da je bila v tistih časih izbira razglednic v vsakem kraju zelo široka, da ne govorimo o tujini, kjer je bilo tega še bistveno več. Tudi 250 evrov in več Ferantu so takšne in drugače tiskovine, še posebej tiste s poštnim žigom, blizu že lep čas. Zagotovo tudi po zaslugi njegove poklicne poti. V zlati dobi razglednic je bil deset let zaposlen v Fotoli-ku, enem največjih proizvajalcev razglednic v takratni Jugoslaviji. Znan je po tem, da znamk in razglednic ne »V času, ki ljudi bolj razdvaja, kot združuje, želim z mladimi filatelisti pokazati, da lahko prebivalce ob edinstveni reki Savinji kakšen dogodek tudi povezuje.« zbira počez, temveč so mu v prvi vrsti zanimive razglednice Celja, kjer je odraščal, in Žalca, kjer živi zadnjih trideset let. Nekaj jih hrani, odkar pomni, spet druge je našel s pomočjo spleta oziroma na katerem od sejmov. Obstajajo različne spletne strani, med najbolj uporabnimi so Bolha, eBay in Delcampe. Ob filatelističnih dogodkih so pogosto sejmi, ki se jih udeležijo mednarodni trgovci, ki razpolagajo s številni razglednicami. »Njihove cene so povsem različne. Odvisne so od redkosti, starosti, ohranjenosti, motiva in kraja, od koder so bile poslane. Določene imajo pretirano ceno in jih na spletu opazujem že več let, ker jih še vedno ni nihče kupil,« pojasni in doda, da lahko na primer za 20 evrov dobimo razglednico iz obdobja prve svetovne vojne. »Za takšno, na kateri je upodobljen metulj z razprtimi krili, v katerih so štiri fotografije Žalca in je izšla tako v slovenščini kot v nemščini, je takšna cena bistveno prenizka. Če jo kje Z učenci filatelističnega krožka I. OŠ Žalec se je lotil zbiranja razglednic vseh krajev ob Savinji. Ferantu so takšne in drugače tiskovine, še posebno pa tiste s poštnim žigom, blizu že lep čas. Zagotovo tudi po zaslugi njegove poklicne poti. V zlati dobi razglednic je bil deset let zaposlen v Fotoliku, enem izmed največjih proizvajalcev razglednic v takratni Jugoslaviji. V SVETU RAZGLEDNIC 41 Kot so na razglednici izgledale Rimske Toplice leta 1934. Če ste morda tudi vi pripravljeni žalskim šolarjem podariti kakšno razglednico krajev ob Savinji, jim pišite na naslov: Veni Ferant, F. Pohlina 2, 3310 Žalec. Te dni so prvi darovalci že poslali nekaj razglednic, med njimi podjetje T-Graf, ki je šolarjem podarilo več kot 50 razglednic omenjenih krajev. „ Razglednica Prebolda" iz . leta 1902 redkosti, starosti, ohranjenosti, motiva in kraja, od koder so bile poslane.« uspemo najti za 250 evrov, je to že zelo ugodno in je najbolje, da jo takoj kupimo.« Savinja, ki povezuje Znan žalski filatelist, ki je svojemu konjičku predan z dušo in s srcem, bogato zanje na mlajše prenaša v fi latelističnem krožku v I. OŠ Žalec. Ljubitelji znamk in razglednic so v njem sodelovali že v 70. letih prejšnjega »S pisanjem in pošiljanjem razglednic želimo vrniti ljudem tisto lepo, kar je nekoč že bilo, a žal počasi izginja. Kot marsikaj v življenju.« stoletja, medtem ko neprekinjeno deluje od leta 2000. Deset let ga je vodil Tone Četina, ki ga je na njegovo prošnjo nasledil Veni Ferant. »Učencem, ki ga obiskujejo, predstavim, kaj sploh je fila-telija in kako se lotimo zbiranja znamk. Pomemben del so tudi praktične vaje, kako napišemo razglednico in dopisnico. Opažam, da tega vedno več otrok ne zna. Doma marsikatera družina ne hrani nobene razglednice,« pojasni mentor, ki se je letos z učenci lotil prav posebnega projekta - zbiranja razglednic vseh krajev, ki se nahajajo ob reki Savinji vse od njenega izvira Razglednica Celja leta 1898 v Logarski dolini do njenega izliva v Zidanem Mostu. Izdelali bodo panoje, na katerih bodo poleg razglednic, na katerih si želijo čim več motivov Savinje, predstavili tudi osnovne značilnosti kraja in tamkajšnje znamenitosti. »Otroke v teh letih ne zanima kaj preveč njihova okolica. Če jim jo namesto z učbenikom predstavimo na nekoliko drugačen način, bi jih to celo utegnilo zanimati.« A pri tem ne bo šlo zgolj za običajno razstavo. Ferant želi z otroki izdelati tekmovalni izdelek, za katerega potrebujejo skupaj 160 razglednic, ob katerih bodo pripisali kratko zgodbo o Savinji. Preostalih ne bodo zavrgli, ampak jih bodo prikazali na podoben način. Zelo bodo veseli, če jim bodo pri tem pomagali vsi, ki morebiti hranijo kakšno zanimivo razglednico s tega območja. Trenutno J&.'ERLA& öEORö A D t E K so namreč ravno pri zbiranju gradiva, ki ne bo služilo zgolj za nostalgično oziranje v čase, ki jih ni več, temveč kot pomemben pričevalec dogajanja v naših krajih nekoč. Foto: SHERPA 42 ZA ZDRAVJE Pomlad prinaša tudi nevarnosti Pozor, klopi so že Bližajoča se pomlad in z njo višje temperature vabijo ljudi v naravo. Sprehodi po travnikih in gozdovih so prijetni, a lahko pri tem na nas že prežijo klopi. Slovenija spada med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. Ta bolezen v Sloveniji doleti približno 170 ljudi na leto. Posledice so lahko zelo hude, odstotek obolelih umre. Zato je zdaj že čas za samozaščitne ukrepe, med katerimi je tudi cepljenje. Čeprav je Slovenija endemično območje s klopi, se redno cepi proti klopnemu meningoencefalitisu le sedem odstotkov prebivalstva. SIMONA SOLINIC Najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, je v Sloveniji sicer lymska borelioza. Vendar proti tej bolezni ni cepiva. Pojavlja se po celi državi in v Sloveniji je letno tudi do sedem tisoč ob olelihi. Tudi invalidnost Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroča virus, ki se širi z vbodom okuženega klopa ali tudi pitja neprekuhanega mleka okužene živali. Bolezen se razvija v dveh obdobjih. V prvem obdobju se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Nato nekaj dni do tri tedne okuženi nima simptomov, nakar sledi obdobje, ko ima bolnik visoko vročino s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in z bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. Glavna težava, zakaj se ljudje ne cepijo proti tej bolezni, je po mnenju strokovnjakov, da ljudjene vedoali ne zaupajo temu, da je cepljenje učinkovito in varno. Svojci bolnika, ki preboli klopni meningoencefalitis, se večinoma cepijo šele potem, ko vidijo, kako huda je lahko bolezen in da se jo da preprečiti. Za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa je na voljo Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in na ' vrtu. Do nadmorske višine 6ÜÜ m jih je lahko veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo dejavni. Dejavnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz podnebnih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja in vse do novembra. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja in drugih mazil. le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna pro-tivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intuba-cija in ventilacija. Pri pojavu ohromitev je pomembna re- habilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije. Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se ponavadi začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov. Praznujemo 30 let uspešnega zdravljenja Ordinacija za manualno medicino M0GY v Celju V ordinacije MOGY prihajajo ljudje po pomoč predvsem zaradi bolečin. Najpogostejše so to bolečine v hrbtenici, predvsem v križu in vratu, bolečine v sklepih, mišicah, občutki za-krčenosti, napetosti, mravljinčenja. Pogosti so tudi glavoboli, vrtoglavice, nespečnost ter šumenje v ušesih. Simptomi so zelo različni, zato je zelo pomembna strokovnost zdravnika, ki ob začetku zdravljenja opravi celovit klinični pregled. Preglede in terapije izvajajo zdravniki specialisti, zato so ordinacije MOGY del uradnega zdravstva. Gre za prvi in edini center za manualno medicino pri nas z ordinacijami po vsej Sloveniji, v katerih deluje šest zdravnikov. »Prvega zdravnika, specialista manualne medicine, smo v ordinaciji MOGY v Ljubljani zaposlili 12. marca 1991. Pred tridesetimi leti je bila v Sloveniji to povsem nova oblika zdravljenja, na pobudo zdravnikov iz Splošne bolnišnice Maribor smo se takrat odločili, da odpremo zasebno ordinacijo in povabimo v Slovenijo zdravnika iz Rusije, kjer je ta veja medicine najbolj razvita. Po nekaj mesecih, predvsem zaradi odlične podpore specialistov nevrologov, nevrokirurgov, fiziatrov in ortopedov, ki delujejo v javnem zdravstvu, so ljudje v ordinacijo MOGY prihajali iz vseh koncev Slovenije. Kmalu smo zaposlili dodatne zdravnike in odprli ordinacije v Mariboru, Novi Gorici, kasneje pa tudi v Murski Soboti, Izoli in Celju,« nam pojasni vodja centra, mag. Sanja Zrimšek. Manualna medicina obsega ročne tehnike za diagnosticira-nje in zdravljenje težav gibalnega sistema, kar je skupno ime za težave s hrbtenico, sklepi, mišicami in vezivnim tkivom. Od drugih vrst terapij (npr. kiropraktika, masaža, manualna terapija) se pomembno razlikuje, in sicer v tem, da tehnike manualne medicine poznajo in izvajajo izključno zdravniki. Strokovnost zdravnikov je zelo pomembna pri postavitvi pravilne diagnoze in posledično uspešnem zdravljenju. Gre za obliko zdravljenja, ki na povsem naraven način nadomesti zdravljenje s protibolečinskimi zdravili ali celo operativni poseg. Tehnike manualne medicine so primerne za zdravljenje ljudi vseh starosti, od otrok z otroško skoliozo, ljudi srednjih let s težavami zaradi obrabnih sprememb, preobremenjenosti in prisilne drže, športnikov, ljudi s stanji po poškodbah in posegih, do starostnikov z najrazličnejšimi težavami. Zdravnik Denis Kupa, ki deluje v ordinacijah MOGY Celje in Maribor, opaža, da so se v zadnjem letu, kot posledice epidemije, težave ljudi povečale: »Na nas se obrača vedno več ljudi, veliko je tudi otrok. Zadnje mesece smo bili priča popolni ustavitvi življenja, kar je vplivalo tudi na naše zdravje. Predvsem je to opazno pri ljudeh, ki so dolge ure sedeli pred računalniki. Dolgotrajna prisilna drža s seboj prinese številne težave, od bolečin v vratnem delu, rokah, občutke mravljinčenja, predvsem pa zaradi znižanega krvnega obtoka prihaja do utrujenosti, brezvoljnosti in nespečnosti. Na težave, predvsem na bolečine, bistveno vpliva tudi stres, temu se v zadnjih mesecih skoraj nihče ni mogel izogniti. Prav tako terapije manualne medicine priporočam kot preventivno obliko zdravljenja. Z njimi preprečujemo nastanek in napredovanje obrabnih sprememb, izboljšamo splošno počutje in kakovost življenja. Preventivne terapije običajno izvajamo kot mesečne obiske, s tem pa zdravstveno stanje in dobro počutje vzdržujemo na dolgi rok. V primeru težav ne odlašajte z obiskom zdravnika. Težave, ki trajajo dlje časa, lahko postanejo kronične in jih je veliko težje pozdraviti.« Najpogostejši simptomi in indikacije, ki jih specialisti manualne medicine uspešno zdravijo, so: • bolečine v hrbtenici (v vratnem, prsnem in ledvenem delu), • bolečine v rokah in nogah, • občutki mravljinčenja, otopelosti, nemoči, • občutki zakrčenosti in bolečine v sklepih, • hondroza, osteohondroza, spondilartroza, spondiloza (obrabne spremembe), • spondilolisteza I. in II. stopnje (zamik vretenca), • protruzija, hernija diska, • artroza sklepov, • napake gibalnega stereotipa, • nepravilna ukrivljenost hrbtenice (izravnana lordoza, kifoza, skolioza), • reflektorni sindromi (cervikal-gija, cervikobrahialgija, lum-balgija, lumboishialgija idr.), • stanja po poškodbah, operativnih posegih, • draženje vegetativnih ganglijev avtonomnega živčnega sistema, • motnje krvnega obtoka v hrbtenični arteriji, • epikondilitis, sindrom karpal-nega kanala, • glavoboli, vrtoglavice, nespečnost, • tinitus (šumenje v ušesih), motnje vida. »V naše ordinacije vsako leto sprejmemo več tisoč bolnikov s številnimi, zelo različnimi težavami. Celotna ekipa ima posluh za ljudi, kar je zelo pomembno. Bolnika je treba pozorno poslušati, saj je anamneza pomem- ben podatek za postavitev pravilne diagnoze in uspešno zdravljenje. Zdravnik specialist ob prvem obisku opravi nevrološki pregled, pregled gibljivosti sklepov, mišic, tetiv, veznega tkiva z otipavanjem, manualni pregled, oceno drže in gibanja. Na podlagi pregleda predpiše določeno število terapij. Veliko ljudi občuti zmanjšanje bolečin že po prvi terapiji, sicer pa za popolno odpravo bolečin simptoma, kot je na primer bolečina v križu, zadošča v povprečju pet obiskov. Pri terapijah gre za mehke tehnike delovanja na gibalni sistem, s katerimi razmeroma neboleče in hitro odpravijo vzroke bolečin. Po končanem zdravljenju je priporočljivo še naprej izvajati vaje za krepitev mišic in vzdrževanje stanja,« zaključi mag. Sanja Zrimšek. POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE NOVEGA TEDNIKA Pregled pri zdravniku specialistu: 30 €! Ugodnost velja v času praznovanja 30. obletnice delovanja za naročila do 31.3. 2021 v ordinaciji MOGY Celje Brezplačna številka (((•080 12 03) info@mo-gy.si - www.mo-gy.si H V skrbi za vaše zdravje MANUALNA MEDICINA Učinkovito zdravljenje gibalnega sistema - že 30 let. Naročila in informacije: ■ MO-GY Celje, Mariborska cesta 76, T: 040 866 456 Denis Kupa, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ■ MO-GY Ljubljana, T: 01 561 25 21 Andrej Kotov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ■ MO-GY Maribor in Murska Sobota, T: 02 470 24 13 Sergej Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine Vladimir Fedorov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ■ MO-GY Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77 Arkadij Januškevič, dr. med., spec. nevrolog, spec. manual-ne medicine Genadij Filipov, dr. med., spec. nevrolog, spec. manualne medicine ZNANJE ZA RAZVOJ 43 Avgusta 2019 je Čebelarska zveza Slovenije s Šolskim centrom Celje in podjetjem Medijska produkcija Almedia zasnovala aplikacijo v navidezni resničnosti z imenom Čebelarjenje VR / Beekeeping VR. Pilotni projekt je bil takrat predstavljen na Kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Z omenjeno aplikacijo je ČZS želela obiskovalcem na različnih promocijskih predstavitvah omogočiti vpogled v čebelnjak in čebelji panj ter v delo s čebeljo družino. Od začetka marca je ČZS na sedežu zveze uredila prostor, kjer lahko obiskovalci to aplikacijo tudi preizkusijo. Virtualni čebelnjak kot rezultat znanja dveh celjskih srednjih šol Brez strahu med čebele Navidezna resničnost postaja sestavni del predstavitev najrazličnejših področij življenja in dela. Z njeno pomočjo se je mogoče preseliti v okolja in spoznavati svet, ki bi bil sicer težko dosegljiv. Vsak na primer nima možnosti od blizu spoznati čebelnjaka in vsega, kar se dogaja v njem. A od začetka marca je to mogoče s pomočjo virtualnega čebelnjaka, ki je na ogled na sedežu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) v Lukovici. Aplikacijo Spoznavam čebelarstvo, edino in prvo tovrstno na svetu, lahko obiskovalci tam brezplačno preizkusijo, nastala pa je v sodelovanju čebelarske zveze ter dveh šol Šolskega centra Celje: Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM) ter Srednje šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER). Skupino dijakov iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo v ŠCC je vodil mentor Matic Holobar. TATJANA CVIRN Ko si obiskovalec nadene 3D-očala in vzame v roke posebna kontrolerja, ki naj bi ju v prihodnje zamenjali posebni rokavici, se preseli v panj, kjer lahko opazuje delo čebelje družine. Vse to lahko počne brez strahu pred piki čebel. Aplikacija omogoča tudi premikanje čebelarskih pripomočkov, ki jih čebelar potrebuje pri delu, odpiranje čebeljih panjev in rokovanje s sati, na katerih so čebele. »Ob tem je mogoče slišati brenčanje čebel, v prihodnje bo s pomočjo aplikacije mogoče zaznavati tudi vonje. V prihodnosti bi lahko doživeli celo virtualni pik čebele,« pravi Matic Holobar iz SŠKER, eden od mentorjev v projektu. Sodelovanje ekip dveh šol Virtualni čebelnjak je rezultat dela dijakov in mentorjev obeh šol. Sodelovanje se je začelo leta 2019. Projekt je dragocen, ker so se pri njegovi izdelavi učili vsi. »Sam sem se ogromno naučil, saj o čebelah in čebelarjenju prej nisem vedel veliko. V ČZS so nam bili vedno na voljo za strokovna pojasnila, vsakokrat so v postopku priprave pregledali, kar smo naredili, in opozorili na napake. Povabili so nas tudi na ogled panja, da smo spoznali, kako deluje, in da smo vse posneli ter fotografirali in na ta način izdelali aplikacijo, ki čim bolj realno prikazuje svet čebel z vsemi podrobnostmi,« pojasnjuje postopke ustvarjanja Matic Holobar, ki je vodil skupino desetih dijakov šole. Za skupino tretje- in četrtošolcev, ki so to delali v okviru interesne dejavnosti, je bil to še posebej zanimiv izziv, saj so lahko spoznali, kaj v praksi pomenijo zapisi črk, številk in znakov na ra- čunalniku, ki nato prinesejo delovanje neke uporabne aplikacije. Podobno je bilo v SŠSMM, kjer sta bila mentorja Marko Radosavljevič in Alen Pavšar. Slednji je kot znan režiser in ustvarjalec VR-resničnosti poskrbel za zgodbo, ki obiskovalca vodi skozi aplikacijo. Marko Radosavljevič je bil zadolžen za celotno grafiko, »računalničarji« pa so nato poskrbeli, da vse to deluje. »Dokazali smo, da zmoremo in znamo, ob čemer smo se tudi veliko naučili,« je zadovoljen Holobar. Vse le ne bo virtualno Kot pravi predsednik ČZS Boštjan Noč, so s projektom želeli čebelarstvo predstaviti tako začetnikom v tej dejavnosti kot vsem drugim, ki jih to področje zanima, a se morda bojijo pika čebele. Spoznajo lahko, kaj čebelar sploh počne, ogledajo si lahko čebelnjak, panje in čebele. Projekt je toliko bolj dragocen, ker je del učnega procesa, meni Noč. Aplikacijo bo mogoče predstavljati tudi na terenu, a to ni tako enostavno, saj mora biti na voljo zmogljiva računalniška oprema. V prihodnjih letih naj bi nadgradili sedanjo predstavitev čebelnjaka, saj sodobna tehnologija nima meja in omogoča še vrsto novih možnosti. »Le medu se verjetno nikoli ne bo dalo pridobivati virtualno, to bo ostalo čebelam,« je prepričan predsednik ČZS, ki še nima podatkov o prezimitvi čebele in o tem, kako jih je zdesetkala varoja. »Razmere so zelo različne, ponekod je še zima, drugod že pomlad. Ko bodo čebelarji pregledali čebelnjake, bo več znano, zagotovo pa se bo poznalo lansko slabo leto za čebele. Tudi čas epidemije je slabo vplival na naše delo, saj smo čebelarji sicer vajeni dela v društvih, izmenjave informacij ter svetovanja.« Nekaj novega za dijake in mentorje Kot učitelj praktičnega pouka se Matic Holobar trudi v razredih mladim ponuditi čim bolj življenjske izzive, da bi vedeli, kaj jih čaka po končanem šolanju. To je mogoče ob sodelovanju z zunanjimi naročniki, ki želijo konkretne rešitve, uporabne v praksi. »Veseli smo, ko dobimo takšen projekt. V preteklosti jih je že bilo kar nekaj, za ZšAM smo na primer naredili simulator vožnje. Tudi za programerja je to edinstvena izkušnja, ko oživi neka stvar, ko ustvari nekaj oprijemljivega,« pravi mentor, ki dijakom pri pouku pomaga odkrivati skrivnosti računalnikov, da znajo nato v četrtem letniku sami napisati računal- niški program, aplikacijo za telefon, izdelati spletno stran ... Praktične izkušnje lahko dijaki nabirajo tudi v okviru evropskih projektov, kjer gredo v tujino in vidijo, da razmere doma niso tako slabe, kot morda kdo misli. Šola je sodobno opremljena in jim lahko veliko ponudi tudi po zaslugi delovanja v okviru Šolskega centra Celje, Tudi sam ima kot mentor rad takšne projekte, saj se ob njih loti odkrivanja novih področij in pridobivanja novih znanj. »Projekti nas ženejo, da ne zapademo v vsakodnevno rutino, da lahko prikazujemo novosti in da nas dijaki ne prehitijo. V svetu računalništva to ni nemogoče. Včasih je treba priznati, da nečesa ne vem in da ima nekdo več znanja na določenem področju.« Mladi imajo danes morda res veliko več znanja, kot ga je imela njegova generacija, a jih je veliko težje navdušiti za kakšno stvar. »V mojih časih je bil šolski govoreči in hodeči robot Nao res nekaj posebnega, danes mladih sploh ne navduši več in jih niti ne zanima, kako je narejen,« strne zahtevno delo učitelja in mentorja, ki je bil nekoč tudi sam dijak Šolskega centra Celje. Foto: arhiv SŠKER Z aplikacijo, ki sta jo izdelali dve šoli Šolskega centra Celje, je mogoče spoznati čebelnjak in čebelji panj ter delo s čebeljo družino. Virtualno se je mogoče sprehoditi po čebelnjaku in si prostor ogledali v 360-stopinjski tehniki. Premikati je mogoče pripomočke, ki jih potrebuje čebelar pri delu, odpirati čebelji panj in rokovali s sati, na katerih so čebele, ki pri tem pomirjujoče brenčijo brez nevarnosti, da bi pičile. 44 PODLISTEK B www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (7) Družina Kodelja Katarina Kodelja je s hčerama iz prvega zakona, Štefanijo in Marijo, ter sinom Josipom in hčerjo iz drugega zakona, Emico, živela v Desklah. Zaradi političnih razmer na Primorskem in velikega vojnega opustošenja so se leta 1923 preselili v Jugoslavijo. Prišli so v Celje. Na Polulah je Katarina Kodelja kupila zemljo in hišo ter začela kmetovati. Hčerki Štefanija in Marija sta se kmalu poročili - njuna moža sta ravno tako prišla s Primorske. Ena je prevzela priimek Jeram, druga Laščak. Sin Josip, ki je kasneje tudi prevzel posestvo na Polulah, se je na Ptuju izšolal za sadjarja in vrtnarja. Najmlajša hči Emica je bila igralka, zaradi neozdravljive bolezni je umrla zelo mlada, pokopali so jo na Golovcu. Sin Josip se je leta 1935 poročil s Pavlo Lovrenčič iz Celja. V drugi svetovni vojni je bil mobiliziran v nemško vojsko, sestri Štefanija in Marija sta bili z družinami izgnani. Po pripovedovanju snahe Stanke Kodelja Emica Kodelja Družina Krapež Rafael Krapež je živel s starši v Gorici. V času prve svetovne vojne so družino Krapež zaradi prihajajočih front trikrat evakuirali iz Gorice, in sicer v Slovenijo, na Madžarsko in v Avstrijo. Vsakič, ko so člani družine prišli domov, je bila hiša poškodovana. Po prvi svetovni vojni je Rafael obiskoval italijansko zemljemersko gimnazijo v Gorici. Deloval je v raznih društvih; bil je član mandolinističnega društva in kulturnega društva Zarja. Leta 1928 so fašisti v Gorici popolnoma uničili slovenske društvene prostore. Zaradi ekonomske krize in stopnjevanja fašističnega nasilja na zasedenem ozemlju je leta 1930 zapustil svoj dom, dobil je potni list za potovanje v Avstrijo. Od avstrijskih oblasti je nato pridobil dovoljenje za vračanje v Gorico čez jugoslovansko ozemlje. Na poti se je ustavil v Celju pri prijatelju Jožetu Lenardiču, ki je bil zaposlen v lekarni Pri orlu, in se odločil, da bo ostal v Jugoslaviji. Njegova prva služba je bila pri Ježku (češko podjetje, ki je izdelovalo kmetijske stroje) v Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Mariboru. Leta 1932 je prišel v Celje in se zaposlil pri Putanu (trgovina z moško modo), kjer je spoznal bodočo ženo Dragico Stojan s Teharij. Leta 1934 sta se poročila, naslednje leto se jima je rodil sin Peter, pet let kasneje še hči Alenka. Družina se je veliko selila, do leta 1936 je živela v Celju, nato od leta 1937 v Kranju, a se je še isto leto preselila v Maribor, kjer je ostala do osvoboditve. Po pripovedovanju sina Petra Krapeža Se nadaljuje ... Darja Jan Muzej novejše zgodovine Celje Družina Krapež, 1941 (2) PRIMERNA TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV Za prvi sadjarjev korak,» ) Cuprablau Z Koščičasto sadje je priporočljivo poškropiti v zadnji dekadi februarja, najkasneje v začetku meseca marca, pred prvimi obilnimi padavinami. Glive iz rodu Taphrina povzročajo bolezen breskovo kodravost Taphrina deformans, ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj Taphrina pruni. Breskova kodravost Taphrina deformans Prvo škropljenje breskev in ostalih košči-čarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10l vode) ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev Stigmina carpophila. Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequa-lis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih BBCH 54 - 59 Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja (jablana, hruška) okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha, (30g/10 I) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (20g/10 I vode). Priporoča se škropljenje v fenološki fazi mišjega ušesa (BBCH 54-59). Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku Nectria galligena, proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji Monilia fructigena, proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk Phytophthora cactorum proti bakterijskemu hruševemu ožigu Erwinia amylovora. Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca. > FRUTAPON Pripravek FRUTAPON se uporablja kot kontaktni akaricid za tretiranje košči-častega in pečkatega sadnega drevja ter vinske trte. Sredstvo deluje tako, da škropilna brozga prekrije jajčeca pršic z oljno prevleko pod katero se zadušijo. Sredstvo FRUTAPON se uporablja za zmanjševanje populacij zimskih jajčec pršič prelk Tetranychus spp.. a. koščičastem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 l/ha, (0,3 / Fru-tapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze nabrekanja cvetnih brstov, ko so brsti zaprti in vidne svetlo , . Odrasle samice rdeče • sadnej»ršice rjave luske do faze, ko je socvetje obdano s svetlo zelenimi luskami (BBCH 51-54). b. pečkatem sadnem drevju: Dovoljeni odmerek je 30 L/ha, (0,3 / Frutapona/10 / vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze brstenja, ko je končano nabrekanje cvetnih brstov, do faze mišjega ušesca (BBCH 52-54). c. trti za pridelavo vinskega grozdja: Priporoča se tretiranje v 2 % koncentraciji, (0,3 I Frutapona/10 I vode). Sredstvo se uporablja od razvojne faze, ko se pričnejo odpirati brsti in so konice zelenih poganjkov komaj vidne, do faze, ko se prvi list razpre in oddvoji od poganjka (BBCH 07 -11). Akarinoza vinske trte Calepitrirrierus yj&jSfä Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Ш CINKARNA BRALCI POROCEVALCI 45 GCC prejemnica Erasmus akreditacije Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja ter usposabljanja je Gimnaziji Celje - Center (GCC) podelil Erasmus akreditacijo. Gre za nov mehanizem EU, ki bo v okviru prihodnjega programa v obdobju 2021-2027 omogočal lažjo pridobitev sredstev za projekte mobilnosti na področju šolskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter na področju izobraževanja odraslih. Zasluge za uspešno kandidaturo imajo šolski E + tim ter udeleženke in udeleženci več kot dvajsetih evropskih projektov, ki so jih v šoli izvedli v preteklem programskem obdobju. GCC se ob programu Erasmus +, ki je namenjen zlasti mobilnostim in strateškim partnerstvom v šolskem prostoru, uspešno vključuje tudi v programe Evropskih socialnih skladov, Horizon in Creative Europe, ponaša se tudi s statusom šole ambasadorke Evropskega parlamenta uspešno sodeluje v programu MEP (model Evropskega parlamenta). GCC je leta 2019 preje- la tudi jabolko kakovosti, nacionalno priznanje za najboljše prakse mobilnosti in medna- rodnega sodelovanja. Z ostalimi mednarodnimi projekti, ki niso del programa Erasmus +, se lahko na GCC pohvalijo s široko internacionalno partnersko mrežo, ki obsega že več kot 40 partnerskih ustanov po celem svetu, zadnja »širitev« GCC v mednarodni prostor je tudi Konfucijeva učilnica, ki in Zaslonski posnetek februarske virtualne mobilnosti projekta Students on the move (Finska-Italija-Slovenija, E+, KA2). Foto: arhiv GCC je v šoli začela delovati v tem šolskem letu. Ne glede na posebne razmere, ki v šolstvu vladajo zaradi pandemije, GCC ostaja dejavna na mednarodnem prizorišču. V tem šolskem letu je šola koor-dinatorica in partnerka sedmih evropskih projektov ključnih ukrepov 1 in 2 (mobilnost dijakov in učnega osebja ter strateška partnerstva), prav v tem mesecu se končuje tudi priprava na nov projekt na temo trajnostnega razvoja s partnerji z Danske, iz Španije, Nemčije in s Poljske. Za prihodnje programsko obdobje si je šola zadala šest strateških ciljev, ki bodo usmerjali projektno delo z evropskimi partnerji: prenos dobrih praks iz tujine za ohranjanje in bogatenje lokalnega okolja, učenje z izkušnjami za trajnostni razvoj, odgovorno potrošništvo, nizkoogljično družbo in zdrav življenjski slog, digitalizacijo procesov, povečanje števila (ob)šolskih dejavnosti na področju STEM, povečanje deleža avtentičnega in izkustvenega učenja ter vzpostavitev celovitega sistema kariernega razvoja za dijake in učitelje. PR Predlagam nove poti Oktobra se je ponovilo, kar nas je doletelo že marca lani. Vrženi smo bili pred zaslone in ponovno se je pouk začel na daljavo. Tokrat smo bili sicer bolje pripravljeni, vendar se česa takšnega človek ne navadi. Kljub vsem težavam in negativnim učinkom takšnega izobraževanja menim, da bi lahko iz takšnega principa šolanja odnesli tudi kaj koristnega, s čimer bi vsaj malo posodobili zastarel šolski sistem. Med šolanjem na daljavo sta bila med drugim ključna računalniška pismenost in poznavanje Windowsovih programov nasploh. Sam sem se z enim najpomembnejših orodij, ki smo jih uporabljali, s programom Microsoft Teams, na začetku le stežka znašel. V bi- stvu vseh orodij, ki jih program omogoča, še danes ne znam povsem izkoristiti. Ravno na osnovi te izkušnje sem uspel razbrati škrbino v šolskem sistemu, to je pomanjkanje širjenja računalniške pismenosti med novimi generacijami, na ramenih katerih bo nekoč stal svet, ki se bo od današnjega zaradi tehnološkega razvoja močno razlikoval. Ker tehnologija iz dneva v dan eksponentno napreduje, menim, da je skrajni čas, da računalniška izobrazba postane eden običajnih, obveznih predmetov in ne le eden razpoložljivih izbirnih predmetov. Šolski sistem in nabor obveznih predmetov se zadnjih sto let nista bistveno spremenila, svet pa je zelo drugačen. Naprave so izpodrinile veliko poklicev, vendar se je tako ustvaril tudi prostor za nekatera nova delovna mesta, za opravljanje katerih je nujno dobro razumeti računalnike. Pametna tehnologija nas ne bo obkrožala le znotraj službenih prostorov, temveč že postaja pomemben del povprečnega gospodinjstva. Z uvedbo obveznega predmeta o računalništvu že v osnovni šoli bi lahko to preprečili pri novih generacijah. Med šolanjem na daljavo sem se naučil tudi, da so virtu-alne družbene platforme, kot je na primer Youtube, odličen vir informacij. Najprej sem na tem omrežju iskal le videopo-snetke o kemiji, saj je ta pred kratkim postala eden mojih najljubših predmetov in sem želel svoje znanje na tem področju razširiti, kasneje sem se zapičil v cele vrste drugih tem, ki so me pritegnile. Zelo koristno se mi je pri teh videopo-snetkih zdelo tudi, da so v angleščini, torej sem lahko krepil posluh pri zelo pomembnem tujem jeziku, hkrati je bilo v mesecih izolacije dobro slišati ljudi. Zgodilo se je tudi, da sem videoposnetek večkrat ustavil in se začel pogovarjati sam s seboj, ko je bila tema še posebej zanimiva. Družbena omrežja so v takšnih časih zame igrala res pomembno vlogo, saj so bila edini način ohranjanja stika s civilizacijo. Menim, da bi lahko v šoli Youtube zelo učinkovito uporabljali kot vir informacij. Videoposnetki bi nam kot podlaga še posebej prišli prav pri naravoslovnih predmetih in nasploh, če bi pri katerem predmetu jemali novo snov. Seveda je v obeh primerih vloga učitelja kot predavatelja ključna, pouk na daljavo mi ni dišal tudi, ker z internetom res nisem mogel nadomestiti razlage učitelja, saj avdio-vizu-alno gradivo ne bi nadomestilo učitelja, ampak bi mu nudilo oporo pri razlaganju nove snovi na poljuden način. Pri šolanju na daljavo me je zelo veselilo, ko so učitelji posneli razlago v Loomu ali ko smo za nalogo morali rešiti spletne vaje ali kviz, ki ga je učitelj zasnoval v programu Microsoft Teams. Kvizi v obliki obrazca, kjer je treba izbirati med več ponujenimi odgovori, bi bili pri nekaterih predmetih, kjer si je preprosto treba zapomniti veliko podatkov, zelo uporabna oblika domače naloge. Namen domače naloge naj bi bil snov utrditi in mislim, da bi tako sestavljeni kvizi odlično opravili nalogo. S tem, da bi bili sestavljeni znotraj virtualne platforme, bi šola prihranila denar, saj bi porabili manj listov papirja, učitelji pa bi lahko nalogo shranili in jo naslednje leto namenili novim razredom. To je bilo nekaj predlogov, ki sem jih poskušal utemeljiti z dejstvi iz časa šolanja na daljavo. Resnično upam, da bomo lahko zadnje osnovnošolsko leto spodobno zaključili v fizični obliki, ne bi pa se mi zdela slaba ideja, če bi se pouk v naslednjih letih res malo spremenil v smeri mojih predlogov. TIM CIZEJ, 9. razred OŠ Polzela Prva letošnja opravila v podsredškem drevoredu V teh dneh nas visoke temperature kar vabijo, da se veliko časa zadržujemo na prostem. Pogosto v naravi opazimo že lepo cvetoče prve zvončke, marjetice in številne druge vrste, ki jih pridno preletavajo posamezne čebelice in čmrlji. Med prvimi opravili v zimskem in zgodnjem spomladanskem času je rez sadnih dreves v sadovnjakih. Temu opravilu v Kozjanskem parku posvečamo še posebno pozornost. Zavedamo se, kako pomembno je, da iz sadike vzgojimo drevo, ga ohranjamo v polni rodnosti ali ga kljub njegovemu slabemu fiziološkemu stanju in starosti ohranjamo v rodnosti. Tudi v podsredškem drevoredu, ki smo ga skupaj z župani, carjeviči in otroki iz Podsrede posadili ob 20-letnici Praznika kozjanskega jabolka, smo opravili prva letošnja opravila. 12 otrok iz trga Podsreda je zasadilo jablane. Vsak otrok je boter eni od jablan s ciljem, da bodo skupaj s Kozjanskim parkom skrbeli za njihovo rast in v jesenskem času obirali njihove plodove. Vse jablane so označene s tablicami, na katerih so navedena imena botrov. Rez so torej opravljali mladi podsredški sadjarčki s starši, ki so med letom spremljali, kako raste in napreduje njihovo komaj leto staro sadno drevo. Opleli in okopali smo okolico dreves ter preverili, ali so pravilno zaščitena in privezana h kolom. Na sadnih drevesih smo skupaj opravili vzgojno rez. Posamezniki so si tudi sami upali obrezati svoje drevo. Pri delu nas je spremljala tudi ekipa Televizije Slovenija, ki je snemala oddajo Na lepše. Omenjeno dejavnost smo vključili v dogodke ob praznovanju 40-letnice Kozjanskega regijskega parka. ADRIJAN ČERNELČ Zahvala Prijazni in pripravljeni pomagati Z odprtim pismom bi se rada zahvalila zdravstvenemu osebju intenzivnega co- vid oddelka in covid 1 oddelka Splošne bolnišnice Celje. Med 22. januarjem in 15. februarjem sva bila z ženo hospitalizirana zaradi okužbe s koronavirusom. Žena je na začetku hospitalizacije nekaj dni preživela na intenzivni negi. Sam sem bil na covid oddelek sprejet nekaj dni kasneje. Ko so ženo prestavili z intenzivne nege na oddelek, je osebje poskrbelo za čuteč trenutek najinega ponovnega srečanja, čeprav na oddelku. Nato je nama osebje vsak dan omogočilo druženje in naju za kakšno urico peljalo drug k drugemu na obisk. Ti trenutki v težavah so bili za naju zelo dragoceni. Po nekaj dneh so nama celo omogočili, da sva preostali del hospitaliza-cije preživela v skupni sobi. Oskrba in prijaznost celotnega zdravstvenega osebja sta veliko pripomogli k izboljšanju najinega stanja. Po treh tednih sem najprej sam bil bolje, nekaj dni kasneje tudi žena in zato sva bila odpuščena v domačo oskrbo. Kljub težkim delovnim pogojem in varovalni opremi, ki jo mora uporabljati osebje, so vsi ob tem znali pokazati tudi svojo človeško plat, saj so bili do naju zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Zato se vsem iz srca iskreno zahvaljujeva. CVETKA IN MILAN KUNEJ, Radeče 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Moj proračun 7Ж ■ ■ '" Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Vseeno Oče je prišel v vrtec po sina. »Prišel sem po Mihca,« reče vzgojiteljici. »Katerega, trije so pri nas.« »Vseeno je, saj ga bom jutri vrnil.« Jok Fantek joče na cesti in mimoidoči ga vpraša: »Kaj se je zgodilo, fantek?« »Ata se je s kladivom udaril po prstu.« »Ja zakaj pa ti jočeš?« »Saj na začetku sem se smejal ...« Policijska ura Ona: »Kaj za vraga počne na pol gola soseda na našem kavču?« On: »Prišla je po mleko, zdaj pa ne more domov zaradi policijske ure.« Zdravnik in inženir sta bila zaljubljena v isto dekle. Včeraj nisem imel maske in ^ | eden, ki mu dolgujem denar, me je prepoznal. Ljudje, nosite maske! Zdravnik ji podari rožo, inženir pa jabolko. Dekle zmedeno vpraša: 1 Razumem, da dobim rožo, ampak zakaj jabolko? m Jabolko na dan odžene zdravnika stran. »Dragi, noseča sem. Kaj si želiš, da bi bilo?« »Šala!« S kredo sem pred blok napisal: »Draga, ko mož odide, me pokliči.« Tri dni ni šel nihče od doma. V službi me je ena vprašala, do kdaj delam. Sem rekel, da do 70. leta ... Samo Balkanci vedo, da je levo žganje in desno sarma. Vaše misli bodo zmedene, plavali boste na oblaku sreče in se vsake toliko časa zavedali resničnosti. Tudi sanjariti je včasih dovoljeno. Dnevi bodo kot naročeni za druženje z ljudmi, ki so vam blizu. Srečate lahko nekoga zares posebnega, vaš vladar biva v znamenju dvojčka, zato bo komunikacija odlična. Iskali boste nove možnosti za napredovanje na poslovnem področju. 3\k Lev Nekoliko bolj nemirni boste in obdani z nejasnimi strahovi. Umiriti morate svojega duha in pogumno narediti kakšen korak naprej. Vaša vladarica v znamenju rib močneje izpostavlja čustva in potrebo po usklajenih ljubezenskih razmerjih. Trudili se boste, da uskladite nasprotja, ki so se pojavila v preteklem obdobju. Čas je, da stopite korak naprej. škorpijon Uran še vedno biva v vašem znamenju, zato pričakujte v naslednjem obdobju večji vpliv preteklosti v vašem osebnem življenju. Počasi si boste postavili zadeve na pravo mesto. Vaša vladarica še vedno biva v znamenju rib, zato boste nekoliko bolj občutljivi, čustveni in pripravljeni skleniti kakšen kompromis na ljubezenskem področju. Obeta se vam nepričakovana pot. Pomembno je, da ohranite pozitivne pristope in da se ne odločate prehitro. Nepremišljenost je lahko velika težava, zato dobro premislite, na katero zadevo se nanaša. Mars, vaš sovladar v znamenju dvojčka, bo predvsem vplival na vaše počutje, pojavljal se bo večji nemir. Želeli boste daleč stran od težav in omejitev. Umirite svojega duh in se odpravite naprej. Dvojčka Venera v znamenju rib vam bo pomagala, da boste prodorni in komunikativni. Vaša intuicija bo čudovita, zato se prepuščajte toku, ki vas vodi naprej. Iz neke čisto preproste zadeve lahko potegnete nekaj več, zaradi te malenkosti se bodo zgodile velike stvari. Odlična pozicija Marsa v vašem znamenju vam bo pomagala, da boste uskladili nasprotja, ki se pojavljajo v vašem življenju. Rak Strel ec Pred seboj imate točno določene cilje in ne boste pripravljeni nič odstopati. Mars, ki biva nasproti vašega znamenja, vam bo povečeval raven živčne energije, imeli boste željo narediti nekaj prav posebnega. Čas ni ugoden za nove začetke, popravite postavitev, ki ste jo naredili lani. Veliko lažje in bolj odločno se boste prepustili novim zadevam, ki prihajajo v vaše življenje. Kozorog Popestrili boste svoje družabno življenje, vpliv Marsa v dvojčku vam bo pomagal, da premagate zadržanost in se resnično veselite svojih korakov. Težave in blokade boste dali na stran in samo uživali v drobnih trenutkih. Komunikacija bo odlična, kar vam bo še kako prav prišlo pri neki delikatni zadevi Naredili boste odločen korak naprej, se prepustili dogodkom in izšli kot zmagovalec. Kar nekaj težav se je nakopičilo, zato jih boste reševali selektivno. Koncentracija bo motena, motena bo vaša komunikacija. Nihajoče razpoloženje je lahko pokazatelj nevarnosti kakšnega konflikta. Mars v znamenju dvojčka vam jemlje energijo in moč, energija je razpršena, zato naredite vse, da se umirite. Na poslovnem področju je skrajni čas, da naredite nekaj konkretnega. Vodnar Kar nekaj nenavadnih dogodkov je nanizanih v vašem življenju, zato nikar prehitro ne ocenjujte zadeve. Hitite počasi in ugotovili boste, da se vam odpirajo čisto nove dimenzije. Sonce znamenju rib bo vplivalo na vaše ljubezensko življenje. Dobro bo, če boste svoje občutke v določenih trenutkih skrili. V nasprotnem primeru boste razgaljeni in ne boste se dobro počutili v svoji koži. Hitenje in težave so v teh dnevih močno izpostavljene, zato se vam lahko kaj zalomi. Nehote boste lahko izzvali konflikt, odnehajte, še preden pride do večjih težav. Vaš vladar v znamenju bika vam izpostavlja trmo in nepopu-stljivost, kar je odličen položaj za poslovno področje, za ljubezensko pa nekoliko manj. Skleniti boste morali kakšen nujno potreben kompromis. Devica Mars bo v aspektu z Neptunom, kar vam bo malce onemogočilo dobro presojo. Včasih se vam bo dozdevalo, da ne veste ne kako in ne kam. Dan je čas za sanjarjenje, nikakor ne za sprejemanje večjih odločitev. Sprostiti morate svojo energijo, Mars v znamenju dvojčka izpostavlja občutljiv živčni sistem. Na poslovnem področju pa lahko naredite več. Ribi Zelo dobro se boste znašli v vseh situacijah, zato ne odnehajte s svojimi aktivnostmi. Pred vami je prelomno obdobje, zato prečistite še nekatere zadeve, ki so vezane na preteklost. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo moč in energijo, kar velja še posebej za ljubezensko področje. Veselili se boste dni, ki so pred vami in neznansko uživali v vsem. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka BISTER, INTELIGENTEN RIŽAM E ŽELVINO & ZUNANJE UGAM E OGRODJE NARODNA: ADIJO, PA ZDRAVA ... OSNOVA KVANTNE MEHANIKE OPORNICA ZA ZLOMLJEN UD ELTON JOHN SEDIMENTNA KAMNINA JE SESALEC S KLJUNOM GLAS TOKA VODE KORUZNI STORŽ (NAR.) ANGLEŠKA UTEŽNA ENOTA 14 POKRAJINA V SZ FRANCIJI ŽENSKA, KI SE STROGO ODREKA UŽITKOM KDOR ŠTANCA SAMOSVOJOST (STAR.) TANGENS OKRAJŠAVA ZA ANGLEŠKI NEKDANJI SLOVENSKI TELOVADEC (TINE) ZNAKZA GLAS 17 VSAK LONČAR SVOJE ... HVALI PANJ KONEC MOLITVE BOLEČINSKI, ŠOLSKI ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING AVT. TEL. CENTRALA SLOVENSKO OBALNO MESTO PRIPADNIK ANGLIKANSKE VERE BLAG, NEŽEN ELLAR COLTRANE FIATOV AVTO AM. ŠERIF Z DIVJEGA ZAHODA (WYATT) IVA (LJUBK.) NEKDANJI HRVAŠKI BOKSAR ZVOK DOLO ČENE VIŠINE ŽENSKA, KI TRPI 20 IZRAELSKI OČAK PLEZALNA, VLEČNA, VŽIGALNA NASPROTNO OD VEČ 18 FRANCOSKI SLIKAR (GUSTAVE) SODOBNIK KELTOV UREJEN SKUPEK CVETJA NAVIGAC. NAPRAVA SPODBUDA, POBUDA 10 PREBIVALCI CADIZA BREZBARVEN GORLJIV PLIN PREKOPANI DEL ZEMLJIŠČA RADIO GLAS LJUBLJANE NEOPAŽEN, ZAPOSTAVLJEN PREPROST GOSTINSKI LOKAL STROK. ZA EKOLOGIJO TIBETANSKO GOVEDO AVTOMOBILSKA OZNAKA ALBANIJE SLOVENSKI REŽISER (DAMJAN) GOVORNIK (KNJIŽ.) OPRAVILO, DELO PESNIK GRAFENAUER ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER NEKD. ČEŠKI TENISAČ (IVAN) NORIAKI KASAI OPORNO, VEZIVNO ZGLED (ZASTAR.) KRAJ PRI OPATIJI METAMORF-NA KAMNINA STRIPOVSKI JUNAK KIRBY VELIKA POSODA ALEKSANDAR (KRAJŠE) 13 ELEKTRIČNI VODNIK IZ ŽIC MERSKA, DENARNA PRIPOVEDNA PESNITEV Povsod z vami PRIPRAVA ZA SUŠENJE SADJA MORSKI OŽIGALKARJI MAJHNA TACA INDIJSKA BOGINJA DODATEK JEDEM: ... KOCKA SPOGLED-LJIVKA POLJSKA BOLNIŠNICA 19 DEL NA OBLAČILU ŽENSKA, KI KRMARI ORGANSKA SNOV ZA STROJENJE CELOVIT, SKLADEN PO NJEJ TEČE KRI 12 DRAGO BULC OKRAJŠAVA ZA MAREC OSNOVNA ŠOLA ŠPANSKA KNEGINJA (ANA) VAS, NASELJE (ZASTAR.) TAJVANSKI PROIZVAJALEC RAČUNALNIKOV 15 LESNATA RASTLINA Z DEBLOM IN VEJAMI VEČLETEN, MNOGOLETEN STOJI KOT ... BOG 16 FRANCOSKI SLADKI KRUH 22 AMERIŠKA IGRALKA TURNER SUDOKU 456 4 8 3 7 2 8 4 6 8 4 3 2 5 1 3 4 5 9 7 8 6 3 5 2 1 9 4 8 9 7 SUDOKU147 9 2 4 5 1 9 8 3 4 6 4 5 4 8 2 9 1 2 9 3 2 1 8 6 REŠITEV SUDOKU 455 REŠITEV SUDOKU 146 6 2 1 5 8 7 3 9 4 9 4 8 3 2 6 1 7 5 7 5 3 4 9 1 6 2 8 3 1 2 7 4 5 9 8 6 4 7 6 9 1 8 5 3 2 8 9 5 6 3 2 4 1 7 2 8 9 1 5 4 7 6 3 5 3 7 2 6 9 8 4 1 1 6 4 8 7 3 2 5 9 1 8 4 7 5 2 9 6 3 6 7 9 1 8 3 4 2 5 5 3 2 9 6 4 8 7 1 2 1 5 4 3 7 6 9 8 4 9 3 6 2 8 1 5 7 8 6 7 5 9 1 3 4 2 7 4 8 2 1 9 5 3 6 3 2 6 8 4 5 7 1 9 9 5 1 3 7 6 2 8 4 2 3 21 5 4 7 ŽIVI KOT ... 6 NINA RICCI 9 8 11 novi tednik Vddm г iMmqj / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? г штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. marca. Geslo iz številke 9: V pričakovanju pomladi. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Nina Tanšek iz Braslovč, Franc Kolman s Planine pri Sevnici in Marjan Novak s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 PISANI SVET Jubilejni in dobrodelni, a brez gledalcev Jubilejni 60. Pokal Vitranc, legendarno tekmovanje v alpskem smučanju za moške, bo ta konec tedna v Kranjski Gori, a tokrat žal brez gledalcev. Za najboljše smučarje sveta bo letos navijalo tudi rekordno število slovenskih izvajalcev popularne glasbe in drugih znanih Slovencev, ki so združili moči v video voščilu Vse najboljše, Pokal Vitranc! Dogodek ima letos tudi dobrodelno noto v podporo mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, da bi lahko bolje trenirali in tekmovali. Ambasadorja dobrodelne akcije sta Urška Hrovat in Jure Franko, nekdanja izvrstna smučarja, ki sta vitranško strmino preizkusila tudi sama. S poslanim SMS--sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919 lahko v tej akciji pomaga vsak. Foto: SHERPA Med tistimi, ki so zapeli v video voščilu Pokalu Vitranc, je tudi Uroš Kuz-man, matematik, glasbenik in stand up komik iz Velenja, ki je smučarje v Kranjski Gori spremljal že kot osnovnošolec. »V učilnici za geografijo smo imeli televizor. Enkrat smo med odmorom gledali prenos iz Kranjske Gore. Ko je v razred stopil učitelj, je bil na progi smučar s številko 12, Jure Košir pa je imel številko 13. Učitelj je privolil, da lahko pogledamo njegov nastop, vendar je nekaj sekund za tem tekmovalec s številko 12 padel. Tekmo so prekinili za skoraj pol ure! Tako smo na koncu imeli samo 15 minut pouka ...« »Privilegirane« Radeče zbujajo zavist Na širokem območju od Rinke do Sotle, na katerem v našem časopisu spremljamo dogajanje, so samo v občini Radeče imeli ta privilegij, da so v tem tednu po sprostitvi ukrepov lahko po dolgih mesecih spet spili kavo na terasah gostinskih lokalov. »Glede na to, da so gostinci lahko odprli terase v samo dveh regijah, smo pričakovali povečan obisk, a je zasedenost teras z gosti z vseh koncev Slovenije močno prerasla vsa predhodna predvidevanja,« je povedala Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreativnega centra Radeče (KTRC). Ob tem so radeški Socialni demokrati na dan žena, ko so gostinci na terasah prvič spet lahko postregli gostom, svojim občankam pripravili prijetno presenečenje in jim privoščili brezplačno kavico oziroma so račun zanjo plačali sami. Fotografija je s terase gostinskega lokala na Savusu v Radečah. RG, foto: KTRC Slakonja pod maskami skrival Savinjčanke Vsi tisti, ki radi na malih zaslonih spremljate slovenske družabne oddaje, ste letošnjo pomlad zagotovo že večkrat izrekli stavek - Kdo si ti. Tako se namreč imenuje nova zabavna oddaja na Planet TV, v kateri v maske preoblečeni znani Slovenci pojejo in plešejo. Znani komentatorji nato brez dlake na jeziku ugibajo, kdo bi lahko bil pod njimi. Pri voditelju Klemnu Slakonji so do zdaj gostovale štiri Savinjčanke, ki so se na odru izredno dobro odrezale. Prva med njimi je bila pevka Alya, ki je nastopila preoblečena v laboda. V isti oddaji je s sliko okrog ramen zapela voditeljica osrednje informativne oddaje na Planet TV Valentina Plaskan Jordan s Polzele. Pretekli konec tedna sta se za maskama skrivali pevki Irena Vrčkovnik in članica skupine Bepop Tinkara Fortuna. Prva je kot miška navdušila s suverenim pevskim nastopom, druga kot muca z izjemno zapeljivimi gibi. Bo Slakonja v prihodnje skrival še kakšno Savinjčanko? Foto: Planet TV O preteklosti in prihodnosti V ponedeljek je bil v Muzeju novejše zgodovine Celje spletni pogovorni večer o evropskem nogometnem prvenstvu U21, ki bo tudi na naših tleh. V uvodu je predstavnik gostitelja Sebastjan Weber v slogu kviza postavil očitno prezahtevno vprašanje, namreč kdaj so se celjski nogometaši uvrstili v 2. jugoslovansko ligo. Za dobro razpoloženje je poskrbel Ivo Milovanovič. Doma je namreč dejal ženi, da gre v muzej, ona pa mu je odvrnila, da tja tudi spada. Kasneje je priznal, da ga čudi, kako malo gledalcev je imel NK Celje v predkoronskem času. Simon Rožman je končal delo pri NK Rijeka. »Šef, če izgubite s Hajdukom, se boste morali posloviti,« mu je dejala trgovka na Reki. V zadnjih sekundah je Rožmanov igralec zapravil enajstmetrovko za izenačenje in strokovnjak iz Štor je zapustil Kvarner. S številnimi ponudbami, ki prihajajo z raznih koncev, se ukvarja njegov agent. Med pogovorom so predvajali izjave celjskega župana Bojana Šrota, predsednika NZS Radenka Mijatovića, selektorja Milenka Ačimovića ter nekdanjih celjskih igralcev Marjana Dobrajca in Simona Sešlarja. DŠ, foto: EGON HORVAT Med pripravo na pogovor z leve sedijo Ivo Milovanovič, Simon Rožman, Dejan Obrez in Sebastjan Weber, stoji odgovorni urednik Televizije Celje Uroš Kranjc. Naj bo Ulica 8. marca? Na dan žena smo v uredništvo prejeli pobudo, da bi se nova soseska javnih najemnikih stanovanj v Dečkovem naselju - DN 10, ki jo gradita Nepremičnine Celje in MOC, imenovala Ulica 8. marca. V lokalnem odboru in svetniškem klubu Levice so pobudo spisali ob mednarodnem dnevu žensk in navedli, da bi se tako poklonili zgodovinskim prizadevanjem za emancipacijo vseh žensk in tako vsaj malo popravili skromno število ulic v Celju, poimenovanih po ženskah. »Po njih je v mestu poimenovanih le sedem ulic, prav vse pa v poimenovanju uporabljajo arhaično svojilno obliko priimka - na primer namesto Ulica Alme Karlin je v uporabi poimenovanje Ulica Alme Karlinove,« so še zapisali v pobudi. Poudarili so še, da Ulico 8. marca poznajo v številnih državah na svetu, v Sloveniji pa še ne, zato bi celjski primer lahko bil tudi prvi v naši državi. RG, grafika: LO Levice