ZAKAJ NOVA ORGANIZACIJA ZSMS
Kljub temu, da ponavadi za kongres pravimo, da ni niknkršna prelomnica v delu neke organizacije, temveč da pomeni le potrdi-tev dokongresnega dela, lahko za IX. kongres ZSMS rečemo, da je več kot samo prelomnica. Preden pa bi skušali razložiti, zakaj pri-haja v naši organizaciji do nove organiziranosti, se je treba vrniti nekoliko nazaj, v preteklost.
Ni sicer naš namen poudarjati, da Zveza socialistične mladine izhaja iz revoludonamega mladinskega giba-nja, ko so se mladi delavci in štu-dentje skupno, kot sestavni del de-lavskega razreda bojevali proti raz-rednim interesom kapitalističnega razreda in kasneje proti okupatorju. Raje bi se namreč dotaknili neko-liko kasnejšega obdobja, ko je praksa pokazala, da so se vse pogo-steje znotraj mlade generacije uve-ljavljali inteiesi, ki so nastajali pod vplivom meščanskih libeiahsticnih idejnih konceptov zunaj združenega dela. Mladi so se tako v zvezi mladi-ne kot v skupnosti študentov in v specializiianih organjzacijah tem vplivom postavljali po robu, vendar precej neenotno in neorganizirano ali pa so jfli sprejemali nekritično in se tako vse bolj oddaljevali od ievo ludonamih izkušenj in ptakse raz-voja socialističnega samoupravljanja.
Delavska mladina se je vse bolj oddaljevala od študirajoče in obratno. Studentje so mladinski or-ganizaciji pogosto očitali forumski način dela in kanerizem, medtem ko so mladi delavd študentom oči-tali neživVjenjskosi in indifetenten odnos do razvoja samoupravljanja. Tudi v obeh vodstvih je pogosto pri-hajalo do tiesoglasij in celo do neza-upanja. Vodstva so bila vedno bolj oddaljena od baze; bila so nemočna ob še tako življenjskih in vsakdanjih problemih mladih.
Vse to smo nanizali, da bi bili jas-nejši dve temeljni ugotovitvi, ki so nas navedli do reorganizacije zveze mladine in zveze študentov v enotno otganizacijo mladih.
Prvi razlog izhaja iz ugotovitve, da so vsi družbeni problemi pro-blemi mladih in obiatno, drugi pa iz spoznanja, da mladi niso že sami po sebi  socialistično angažirani  -  za
takšno angažiranost m usmeqenost se je treba bojevati na vseh podioč-jih, kjer mladi žive in delajo.
Pri spremembi imena gre vsebin-sko za to, da oiganizacija ZSM po-stane enotna družbenopolitična in vzgojna orgariizacija, v katero se mladi prostovoljno zdiužujeio in or-ganizirajo, da bl s svojo aktivnostjo prispevali k nadaljnjemu skupnemu socialističnemu razvoju Jugoslavije na temeljih samoupravljanja, enako-pravnosti in razvoja bratstva in enot-nosti naših naiodov in naiodnosti ter njihove skupnosti; k ohranitvi svobode, neodvisnosti in nevezano-sti mednarodnega položaja naše de-žele. Mladi, ki stopajo včlanstvo, se zavedajo, da so se icot sestavni dd delavskega razreda dolžm bojevati -za interese delavskega razreda. Na kongiesu so bila podana vsa akcijska področja delovanja mladine na osnovi načel delovanja nove oigani-zacije (delegatski sistem, vodilna \loga mladih delavcev, idejna in ak-cijska enolnost); gre za delegatsko organiziranje delovanja mladfli na vseh ravneh, glede na specifične in-terese posameznih delov mlade ge-neracije.
Študentska mladina je postala konstitufivni del nove organizacije in je kot taka prenehala biti samo-stojna družbenopolitična organiza-cija Visokošolski zavodi kot delavni in življenjski piostor študirajoče raladine dobijo prek univerze status občinske konferenoe ZSMS.
Od nove organizacije se zelo veli-ko pričakuje, najprej pa to, da se odpravijo vse deviacije, ki so vrsto let spremljale obe organizaciji. Prav ssito je razumljiv velik interes vseh družbenopolitičnih organizacij za novo organiziranost, pa seveda tudi veliko zaupanje, kai se je pokazalo že v samih pripravah na kongres.
ig