DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA
ZVESTIE
1 9 3 5 • 19 3 6
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
LJUBLJANA
IZVESTJE
DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE DRŽAVNE DELOVODSKE ŠOLE DRŽAVNE MOŠKE OBRTNE ŠOLE DRŽAVNE ŽENSKE OBRTNE ŠOLE IN BANOVINSKE ŠOLE ZA GLASBILA
ZA ŠOLSKO LETO
1935-1936
LJUBLJANA
ZALOŽILA DRŽ. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI NATISNILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
(predstavnik Francö Štrukelj)
Ustroj Državne iefinišKe srednje šole v Ljubljani.
Naš zavod združuje pod skupno upravo štiri državne in eno banovinsko šolo. Šole so podrejene ministrstvu trgovine in industrije, oziroma banski upravi VIII. in se upravljajo po zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah, oziroma po zakonu o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih.
Prvi zakon z dne 31. marca 1932., I. štev. 9857/0 glej »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., št. 82/XXXVI/238 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine«, 42. kos, z dne 28. maja 1932., drugi zakon z dne 31. marca 1932., I. štev. 9856/0 glej »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. aprila 1932., štev. 82/XXXVI/237 in »Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine, 40. kos, z dne 21. maja 1932.
Šole.
Državna tet>nlška sreün/a šola z otlselcl:
Arhitektonsko-gradbeni odsek,
Strojni odsek,
Elektrotehniški odsek.
"Državna delov odska šolajz oddelki z
Gradbeni oddelek,
Strojni mojstrski oddelek,
Elektroinstalaterski oddelek,
Mizarski in strugarski mojstrski oddelek.
Državna moška obrtna šola z oddelki:
Kiparski in rezbarski oddelek,
Kcramiški oddelek,
Graverski oddelek.
Državna ženska obrtna šola z oddelki:
Oddelek za krojenje in šivanje perila,
Oddelek za krojenje in šivanje oblek,
Oddelek za vezenje (umetna dela).
Banovinska šola za glasbila.
Vse šole so samo za redne, javne učence in učenke. Privatnih učencev in učenk na teh šolah ne sme biti.
Po § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah se lahko otvarjajo
razni strokovni tečaji.
Namen, učna doba in sprejemni pogoji.
Te&nlška srednfa šola, delov odslca in mošlca obrtna šola.
Po § 1. zakona je tehniškim srednjim in moškim obrtnim šolam naloga, dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbo za delavca prednjaka, poslovodjo in samostojnega obrtnika.
Pravice učencev, ki so dovršili tehniško srednjo ali moško obrtno šolo, glede ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanja obrtov, so določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona.
Tehniška srednfa šola.
Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrijsko - tehniških in gradbenih podjetij kakor tudi uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih.
Vsak odsek ima štiri letnike s celoletnim in podnevnim šolskim poukom. Učenci morajo vsako leto o velikih počitnicah opraviti štiri- do šesttedensko prakso. Ob koncu četrtega leta polagajo učenci završni (diplomski) izpit.
Tehniška srednja šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci odsekov imajo pravico do odlaganja kadrske službe in imajo absolventi pravico do skrajšanega dijaškega roka.
Izpričevalo završnega (diplomskega) izpita tehniške srednje šole, z dokazom praktičnega dela od enega leta po dovršitvi šole, velja v smislu § 24. zakona o obrtih in člena 8. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od
21.	aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za sledeče obrti in pod sledečimi pogoji:
a) ako lastnik izpričevala dovrši arhitektonsko-gradbeni odsek, za obrti navedene pod točkami 33, 70, 71, 74 in 81 (kanalizacijske naprave) iz § 23. zakona o obrtih;
b) ako lastnik izpričevala dovrši strojni odsek, za obrti, navedene pod točkami 6, 9, 10, 11, 12, 13, 16, 17, 22, 23, 81 (vodne in plinske naprave) in 82 iz § 23. zakona o obrtih;
c) ako lastnik izpričevala dovrši elektrotehniški odsek, za obrti, navedene pod točkami 10, 11, 16, 17, 21, 22 in 23 iz § 23. zakona o obrtih.
Obrti po navedenih točkah iz § 23. zakona o obrtih so:
6. kovači, kovači za orodje;
9. nožarji in ostrobrusci, pilorezci;
10. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji;
11. strojni ključavničarji;
12. brusci (ostrači) kovin in jekla, iglarji;
13. izdelovalci proizvodov iz pletene žice;
16. livarji kovin, medi in cinka; kovinski sukači in zvonolivarji;
17. pasarji, izdelovalci bronastih predmetov, izdelovalci kitajskega srebra, izdelovalci kovinske galanterije, cizelerji;
21. galvanizerji, galvanoplastiki;
22. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko;
23. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja;
33. kiparji (rezbarji) v kamenu, lesu, sadri (gipsu) itd.;
70. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamena;
71. popločarji, tlakarji;
74. štukaterji, sadrarji (gipsarji);
81. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav;
82. inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave.
Absolvent arhitektonsko - gradbenega odseka z završnim izpitom sme opravljati izpit za graditelja visokih in nizkih zgradb, če je v svoji stroki delal najmanj pet let, absolvent brez završnega izpita pa sme opravljati izpit za zidarskega, tesarskega, klesarskega in studenčarskega mojstra, če je po dovršeni šoli delal praktično v dotičnem obrtu najmanj štiri leta. (§§ 37. in 38. zakona o obrtih.)
Absolvent strojnega odseka, ki dokaže enoletno praktično delo, ima pravico opravljati zvanje strojnika I.
Absolvent elektrotehniškega odseka z završnim izpitom ima pravico izvrševati elektrotehniški obrt, če je po petletnem praktičnem udejstvovanju v elektrotehniški stroki opravil izpit za elektrotehnika (§ 51. zakona o obrtih). Absolvent brez završnega izpita sme opravljati elektroinstalaterski obrt, če je po dovršeni šoli praktično delal pet let in opravil predpisani mojstrski izpit (§ 53. zakona o obrtih). Ako dokaže, da je po dovršeni šoli praktično delal tri leta v centralah pri elektriških napravah visoke in nizke, ali samo nizke napetosti, sme opravljati izpit za posluževalca elektriških naprav visoke, oziroma nizke napetosti.
Po §97. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah smejo absolventi tehniške src tl nje šole nadaljevati šolanje na domači tehniški fakulteti po sprejemnih pogojih, odrejenih v zakonu o univerzah. Do danes pa sprejemni pogoji še niso odrejeni in se absolventi tehniške srednje šole ne morejo vpisati na domačo tehniško fakulteto.
V	prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo:
učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom;
učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (delovodsko ali strokovno obrtno šolo) in opravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave;
učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave.
Delovodska šola.
Vsak oddelek delovodske šole na našem zavodu ima dva zaporedna letnika s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu drugega letnika polagajo učenci završni izpit.
Delovodska šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi te šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita strojnega ali mizarskega in strugarskega oddelka velja v smislu §§ 24. in 26. zakona o obrtih in člena 5. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za dotični obrt in ima značaj mojstrskega izpita iz § 321. zakona o obrtih.
Absolvent strojnega oddelka, ki dokaže enoletno praktično delo, ima pravico opravljati zvanje strojnika II.
Izpričevalo završnega izpita gradbenega in elektroinstalaterskega oddelka daje, z dokazom predpisanega praktičnega dela v dotičnein obrtu, v smislu § 38., oziroma § 52. zakona o obrtih in člena 12. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u pravico do opravljanja mojstrskega izpita iz dotičnega obrta.
Absolventu gradbenega oddelka z završnim izpitom se za mojstrski izpit predpisana doba šestih let praktične zaposlitve v stroki znižuje na pet let.
Absolvent elektroinstalaterskega oddelka pa te ugodnosti nima in mora po dovršeni šoli praktično delati pet let kakor pomočnik brez delovodske šole. Ako dokaže, da je po dovršeni šoli praktično delal štiri leta v centralah pri elektriških napravah nizke napetosti, sme opravljati izpit za posluževalca elektriških naprav nizke napetosti.
V prvi letnik delovodske šole se sprejemajo učenci z najmanj 17 let starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit.
Moška obrtna šola.
Vsak oddelek moške obrtne šole na našem zavodu ima tri zaporedne letnike s celoletnim in podnevnim poukom. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenci završni izpit.
Moška obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi te šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita moške obrtne šole velja v smislu § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastniku takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto.
V prvi letnik moške obrtne šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti.
Ženska obrtna šola.
Po § 1. zakona je ženskim obrtnim šolam naloga, dajati učenkam potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposabljati za samostojno delo v njihovem obrtu.
Redni pouk na ženski obrtni šoli je izključno podneven. Pouk traja tri leta, in sicer dve leti v dveh strokovnih letnikih in eno leto v šolski delavnici -ateljeju. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenke završni izpit.
Ženska obrtna šola z završnim izpitom ima za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolventke te šole v svoji stroki.
Izpričevalo završnega izpita ženske obrtne šole velja v smislu § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih od 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt. Lastnici takega izpričevala sc doba pomočniške zaposlitve znižuje na eno leto.
V prvi strokovni letnik ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj
14,	največ pa 16 let starosti.
Banovinska šola za glasbila.
Učenci sc učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. Poleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učcnci tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja. Sola traja tri polna šolska leta s podnevnim poukom.
Sprejemni pogoji so isti kakor za državno moško obrtno šolo. Završni izpit se opravlja kakor na državni moški obrtni šoli.
Izpričevalo završnega izpita velja po § 26., odst. 1. in 2., zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 3. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. Lastniku tega izpričevala se znižuje doba pomočniške zaposlitve na eno leto.
Razni strokovni tečaji.
Ako je tečaj organiziran na osnovi § 90. zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah in traja najmanj šest mesecev in je z njim spojeno praktično delo, velja potrdilo o uspešno dovršenem tečaju kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za dotični obrt, če dovrši dotična oseba predhodno štiri razrede srednje ali tej enake šole. (Člen 1. pravilnika ministrstva trgovine in industrije od 21. aprila 1934. II štev. 13845/u.)
Šolsko leio.
Šolsko leto se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in traja do vštetega dne 31. avgusta prihodnjega leta.
Pouk se prične takoj po končanem vpisovanju in se konča v četrtih letnikih tehniške srednje šole dne 31. maja, v drugih letnikih in oddelkih pa v času od dne 10. do dne 15. junija.
Letni uspeh se priobčuje svečano na Vidov dan, dne 28. junija, ko se izdajo učencem letna izpričevala.
Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 23. avgusta. Od dne 24. avgusta do vštetega dne 1. septembra se opravljajo popravni, razredni in dopolnilni izpiti.
Šolsko leto se deli na dve polletji; prvo od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo od dne 1. februarja do završetka predavanj.
Završni izpiii.
Na vseh odsekih in oddelkih se opravljajo završni izpiti pismeno in ustno iz predmetov, kakor je za vsak odsek ali oddelek določeno z učnim načrtom, na mojstrskih oddelkih delovodske šole, na moški obrtni šoli in na ženski obrtni šoli pa se opravlja završni izpit tudi iz praktičnega dela. Izpiti se opravljajo po pravilniku, izdanem z odlokom ministrstva trgovine in industrije
I.	štev. 13753/N z dne 15. aprila 1935.
Redni (glavni) izpitni rok je v mesecu juniju, postranski izpitni rok je v mesecu septembru.
Pomembne šolslce obletnice.
Pred 50 leti ni imela Ljubljana še nobene strokovne obrtne šole. Na Kranjskem smo imeli tedaj edino v Idriji eno državno in v Kočevju eno zasebno strokovno šolo.	Leta 1886. pa	sta ljubljanska trgovska	in	obrtna
zbornica in mestna občina, ki	se jima je	s posebno vlogo pridružil	še	deželni
odbor, končno mogla uveljaviti zahtevo po ustanovitvi dveh strokovnih obrtnih šol v Ljubljani. Po dolgih pogajanjih za prispevke in vzdrževanje in po hudi borbi za slovenski učni jezik sta se s šolskim letom 1888./1889. otvorili:
Strokovna šola	za	umetno	vezenje in šivanje	čipk in
Strokovna šola	za	lesno industrijo.
Kako se je tedaj razvijalo obrtno šolstvo v Avstriji sploh in posebej strokovno šolstvo v Ljubljani, je obširneje popisano v našem šolskem iz-vestju 1926./1927.
Pred 40 leti, s šolskim letom 1895./1896. se je strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk prvikrat preustrojila.
Pred 35 leti, s prvim januarjem 1901. sta sc obe strokovni šoli združili v en zavod pod imenom Umetno-obrtna strokovna šola.
Pred 25 leti, s šolskim letom 1911./1912. sc je Umetno-obrtna strokovna šola preustrojila in iz nje ustanovila
Državna obrtna šola x oddelki:
Stavbna obrtna šola (sedanji gradbeni oddelek delovodske šole),
Delovodska šola za mehansko-tehniške (kovinske) obrti (sedanji strojni mojstrski oddelek delovodske šole),
Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo (sedanji mizarski in strugarski mojstrski oddelek delovodske šole),
Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo (sedanji kiparski in rezbarski oddelek moške obrtne šole),
Zenska obrtna šola.
S šolskim letom 1912./1913. se je otvoril še oddelek:
Delovodska šola za elektrotehniko (sedanji clcktroinsta-laterski oddelek delovodske šole).
S šolskim letom 1917./1918. sta se ustanovila višja oddelka:
Stavbna strokovna šola (sedanji arhitektonsko-gradbeni odsek tehniške srednje šole) in
Višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri (sedanji strojni odsek tehniške srednje šole).
Pred 15 leti, z dnem 1. februarja 1921. je šola dobila novo ime: Tehniška srednja šola in so koncem šolskega leta 1920./1921. prvi učenci sedanjega strojnega odseka tehniške srednje šole opravljali »zrelostni« izpit.
Pred 10 leti, s šolskim letom 1925./1926. se je ustanovila: Elektrotehniška srednja šola (sedanji elektrotehniški odsek tehniške srednje šole) in
Keramiška šola (sedanji keramiški oddelek moške obrtne šole).
S tekočim šolskim letom se je naš zavod po raznih izpremembah menda za daljšo dobo preustrojil tako, kakor navaja letošnji začetni spis »Ustroj«.
*
Pred 25 leti je bil ustvarjen trdni temelj našega višjega obrtnošolskega zavoda z dovršeno šolsko zgradbo, v katero se je šola vselila jeseni 1911. (Šolsko poslopje nosi okrasni grb mestne občine ljubljanske z začetnicama
O	L in letnico 1911.)
Kolikega pomena je zgradba lastnega šolskega poslopja, kakšne so bile zapreke proti zgradbi poslopja in ustanovitvi Državne obrtne šole, koliko gmotnih žrtev je doprinesla mestna občina ljubljanska in kolike so zasluge dveh mož-ustanoviteljev, ki jima je v avli šolskega poslopja ljubljanska Zbornica TOI vzidala spominski portretni medalji, je popisano v šolskem izvestju 1926./1927. in 1930./1931.
Naša dolžnost je, da ne pozabimo zaslug, ki jih imajo za naš zavod: Mestna občina ljubljanska,
senator Hribar Ivan, tedanji ljubljanski mestni župan, pokojni direktor Šubic Ivan.
Senator Hribar Ivan	Direktor	Šubic	Ivan
Šolski letopis.
26. do 31. avgusta. Popravni in razredni izpiti.
2. in 3. septembra. Sprejemanje prijav za vpise v prve letnike.
4. septembra. Zdravniški pregled pogojno sprejetih učencev v prve letnike.
5. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem in drugih pristojbin učencev prvih
letnikov.
6. septembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., šolski praznik.
7. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učen-
cev višjih letnikov.
9. septembra. Pričetek rednega pouka. Ob 11. uri otvoritvena konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
9. do 13. septembra. Pismeni završni izpiti.
11. in 14. septembra. Ustni završni izpiti.
9. oktobra Žalno bogoslužje v Trnovski cerkvi in komemoracija na Kon-
gresnem trgu ob obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
18.	oktobra. Popoldne prosto. Pogreb prof. Alojzija Sodnika.
12. in 14. novembra. Ocenjevalne konference za prvo polovico zimskega se-
mestra.
23. decembra do 10. januarja. Božični odmor.
27. januarja. Sv. Sava; šolski praznik.
31. januarja. Zaključek zimskega semestra.
31. januarja in 1. februarja. Ocenjevalne konference za zimski semester.
4. februarja. Strossmayerjev dan; šolski praznik.
7. februarja. Konferenca učiteljskega zbora odsekov drž. tehniške srednje šole in oddelkov drž. delovodske šole: ustanovitev profesorskega društva tehniških srednjih šol kraljevine Jugoslavije in Male antante tehniških srednjih šol Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije.
18.	marca. Direktorjev dan; prosto.
2.	in 3. aprila. Ocenjevalne konference za prvo polovico poletnega semestra. 9. do 19. aprila. Velikonočni odmor.
Zaključek rednega šolskega pouka in konference za letne ocene:
30. maja	četrtih letnikov tehniške srednje šole;
6. junija	drugih letnikov delovodske šole (razen mizarskega in stru-
garskega oddelka);
10. junija tretjih letnikov moške in ženske obrtne šole in šole za glas-
bila;
13. junija ostalih letnikov tehniške srednje šole, prvih letnikov delo-
vodske šole in drugega letnika mizarskega in strugarskega oddelka delovodske šole;
20. junija ostalih letnikov moške in ženske obrtne šole in šole za glasbila.
Završni izpiti po sledečem redu:
Pismeni izpiti: od	3.	do	10.	junija	na	tehniški srednji šoli in sicer:
od	3.	do	9.	junija	na	elektrotehniškem odseku;
od	3.	do	10.	junija	na	strojnem odseku;
od	4.	do	9.	junija	na	arhitektonsko - gradbenem	odseku;
od	9.	do	13.	junija	na	delovodski šoli in sicer:
od	9.	do	13.	junija	na	gradbenem oddelku;
od 10. do 13. junija na	strojnem in elektroinstalaterskem oddelku;
12. in 13. junija	na	moški obrtni šoli;
12.	junija	na	ženski obrtni šoli (krojno, ozir. strokovno risanje).
17. in 18. junija	na	mizarskem in strugarskem oddelku delovodske šole.
Praktični izpiti:
Čas za izdelovanje nalog: od	1. marca dalje	na delovodski šoli in deloma na moški obrtni šoli med
rednim praktičnim poukom; od 15. do 20. junija na moški in ženski obrtni šoli in na šoli za glasbila.
Ustni izpiti:
15.	in 16. junija	na arhitektonsko - gradbenem in elektrotehniškem odse-
ku tehniške srednje šole;
16. junija	na	elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole;
17. in 18. junija	na	strojnem odseku tehniške srednje šole in na grad-
benem oddelku delovodske šole;
19.	in 20.	junija	na	strojnem oddelku delovodske šole;
22.	in 23.	junija	na	mizarskem in strugarskem oddelku	delovodske šole;
22.	junija	na	moški obrtni šoli in šoli za glasbila;
od	22. do	24. junija na	ženski obrtni šoli.
27.	junija.	Zaključna konferenca celokupnega učiteljskega zbora.
28.	junija.	Svečanostna razdelitev izpričeval.
Važnejši uradni spisi.
Na osnovi novih šolskih zakonov iz leta 1932. je ministrstvo trgovine in industrije izdalo:
v šolskem letu 1932./1933. 11 pravilnikov (glej šolsko izvestje 1932./1933.), v šolskem letu 1933./1934. 3 pravilnike (glej šolsko izvestje 1933./1934.), v šolskem letu 1934./1935. 4 pravilnike (glej šolsko izvestje 1934./1935.), v tekočem šolskem letu:
19.	Pravilnik o postavljenju in delokrogu šolskih zdravnikov.
Z odlokom VIII. No. 295/2 od 21. februarja 1936. je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odredila, da je gotovino in ves ostali inventar ukinjene pletarske	šole v Ljubljani oddati upraviteljstvu pletarske šole
v Ptuju.
Z odlokom VIII. No. 2964/1 od 2. maja 1936. je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila, da nosijo posamezne šole pod skupno upravo Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani nove nazive in da dobijo tudi enako se glaseče žige (štampiljke), kakor so navedeni v tem izvestju na strani 3. pri »Ustroju« zavoda.
Z odlokom ministrstva trgovine in industrije L br. 15870/N od 12. maja 1936. je bil kot odposlanec ministra trgovine in industrije imenovan za predsednika izpraševalnega odbora pri završnih izpitih na naši šoli g. ing. arch. Vurnik Ivan, profesor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. No. 2722/2 od 10. junija 1936. je bil imenovan za predsednika izpraševalnega odbora pri završnih izpitih na moški in ženski obrtni šoli in na Banovinski šoli za glasbila direktor Državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora.
Dne 17. oktobra 1935. je umrl profesor Sodnik Alojz. Na zadnji poti k Sv. Križu ga je spremil ves učiteljski zbor in vse dijaštvo zavoda. Ob odprtem grobu se je direktor z nagovorom v imenu šole poslovil od pokojnika. Profesor Sodnik je bil rojen dne 24. maja 1883. v Ljubljani. Visokošolske študije je dovršil na Dunaju. Profesorsko službo je nastopil leta 1909. v Ljubljani, kjer je služboval deloma na I. gimnaziji, deloma na realki do leta 1920., ko je bil imenovan za profesorja na Drž. obrtni šoli. Vso dobo svetovne vojne je bil v vojaški službi. Bil je odličen profesor in značajen in ljubezniv tovariš. Ohranimo mu trajen časten spomin.
Z dnem 30. nov. 1935. je bil službe razrešen in upokojen strokovni učitelj Tavčar Ivan. Rojen je bil 18. septembra 1871. v Št. Jerneju. Dovršil je strokovno šolo za lesno industrijo v Kočevju, potem državno obrtno šolo v Gradcu in končno višjo strokovno šolo za pohištveno in stavbno mizarstvo na tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju, kjer je opravil zrelostni izpit. Leta 1899. je bil imenovan za strokovnega učitelja na tedanji strokovni šoli v Ljubljani in je na našem zavodu služil neprekinjeno polnih 37 let. V vseh strokovnih krogih je bil poznan in čislan kot odličen strokovnjak in učitelj mirnega in blagega značaja. V pokoj se je preselil v svoj rojstni kraj. Na mnoga leta!
Strokovni učitelj - volonter Brenčič Franjo je bil dne 21. aprila 1936. postavljen za obrtnega učitelja - pripravnika. Službo je nastopil dne 24. aprila 1936.
Profesor ing. Hladnik Stanko je bil kot delegat naše šole na ustanovnem kongresu Male antante tehniških srednjih šol v Pragi od 31. maja do 3. junija 1936.
Strokovna učiteljica Mohorčič Francka je dala ostavko na državno službo. Službene dolžnosti je bila razrešena z dnem 31. oktobra 1935.
Diplomirani filozof Povšič Jože je bil dne 1. februarja 1936. postavljen za uradniškega pripravnika - suplenta. Službo je nastopil dne 13. febr. 1936.
Poučne ekskurzije.
Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci napravili pod vodstvom svojih učiteljev (-ic) sledeče poučne ekskurzije:
Ljubljana: zgradba bežigrajske šole; Strojne tovarne in livarne; električna centrala; vodovod; razstava v Jakopičevem paviljonu; zgradba Lokar; športni prostori; tovarna za klej; pivovarna »Union«; tovarna »Zmaj«; tramvajska remiza; razstava Petra Žmitka; muzej; Vzajemna zavarovalnica; tobačna tovarna; aerodrom; telefonska centrala; mestna plinarna, vodovod, elektrarna in klavnica.
Celje: cinkarna; A. Westen, d. d. Črnuče : elektrarna. Domžale : radio oddajna postaja. Fala: elektrarna. Goričane : ogled mostu. Jarše: Tovarna platnenih izdelkov. Jesenice: Kranjska industrijska družba. Kamnik : Ivan Kamer, tovarna gumbov. Količevo : papirnica Bonač. Maribor: delavnice državnih železnic; Doctor in drug; Hutter J., meh. tkalnica. Novo mesto: Banovinska kmetijska šola na Grmu. Radvanje : transformatorska postaja. Ruše : tovarna dušika. Št. V i d -
V i ž m a r j e : tovarna »Štora«. Tacen: elektrarna Česen. Trbovlje: električna centrala; rudnik Trboveljske premogokopne družbe. Tržič: Tovarna »Peko«; Glanzman & Gassner; tovarna Ahačič. Velenje: elektrarna. Vevče: papirnica. Zagreb: etnografski muzej; vseučiliška knjižnica; ženska obrtna šola; zoološki vrt; kopališče; razne trgovine.
V	dneh 16., 17. in 18. novembra se je nad 100 učencev in učenk našega zavoda pod vodstvom direktorja in več članov učiteljskega zbora udeležilo poučne ekskurzije ljubljanskega akad. aerokluba v Beogradu. Vsi učenci tehniške srednje in delovodske šole so dne 22. februarja in 4. aprila šli poslušat poučna strokovna predavanja v kino Sloga.
Počitniška praksa.
Učenci tehniške srednje šole morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki sc je na šoli učijo.
V počitnicah leta 1935. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih:
A r h i t e k t o n s k o - g r a d b e n i odsek, I., II. in III. letnik:
Ljubljana:	Arko Franc, pooblaščeni graditelj; Battelino Angelo,
konc. mestni stavbenik; Battelino Vilibald, gradbeno podjetje; Curk Matko, gradbenik; »Gradidom«, stavbno podjetje; Ing. VI. Mušič, nadzorni inženjer bežigrajske šole; Ljubljanska gradbena družba; Mavrič Anton, pooblaščeni graditelj; Pirc Gabrijel, mestni stavbenik; Prva slovenska zidarska zadruga; Rožman Ivan, stavbenik; Slokan Ivan, gradbeno podjetje; Terčelj Rudolf, stavbno podjetje; Tönnies, gradbeno podjetje; Zupan Feliks, stavbno in pohištveno mizarstvo; Žigon Ivan, stavbenik.
Beograd : Ing. Srbac Ivan. Bled: Svetina Jožef, zidarski mojster. Brežice: Gorišek Martin, mestni zidarski mojster. Celje: Exner Rudolf, zidarski mojster. Farme pri Škofji Loki: Plestenjak Franc, zidarski mojster. Gerovo (Sav. banovina): Ing. Bczič Marin. Gorenja vas pri Ribnici: Hren Alojzij, stavbno podjetje. Goto vi j e pri Žalcu: Jordan Vinko, zidarski mojster. Jesenice: Kranjska industrijska družba. Korn c n d a : Belcijan Boštjan, zidarski mojster. Maribor: Špes Ivan, zidarski in tesarski mojster. Mirna: Krištof Franc, stavbno podjetje. Novo mesto:	Hočevar Martin, zidarsko podjetje. P o d p e č - B r e g :	Kobi
Srečko, tovarna upognjenega pohištva. Ribnica: Vodna zadruga za regulacijo potoka Sajevca. Skoplje: Ing. Taškovič Iligo, stavbno podjetje. Varaždin: Ing. Morandini Valentin, arhitekt in graditelj. Vrhnika: Celarc Janez, zidarski mojster. Vršae-Begcjska:	Vodna	zadruga.
Zgornje Gameljne:	Kosmač	Franc,	stavbno	podjetje.
Strojni odsek, I., II. in III. letnik:
Ljubljana: Karol Hribernik, kovinostiskar; Kurilnica J. D. Ž.; kopališče S. K. »Ilirija«; ing. Kunaver Pavel, delavnica za precizno mehaniko; M. Lajovic, tovarnar kovinskih izdelkov; garaža »Lojze«; državni monopol (Tobačna tovarna); ing. Premelč Stane, profesor; Stane Premru, dipl. tehnik — avtomehanska delavnica; J. & D. Renčelj, strojna delavnica; Ivan Schlamberger, ključavničar; Strojne tovarne in livarne, d. d.; ing. R. Tavčar, profesor; Vojnovič & Co., tovarna vijakov in elektrotehniških predmetov.
Breg pri Borovnici: Franja Švigelj, lesna industrija. Celje : Cinkarna, d. d. Črnuče: Franc Trampuš, mehanik. Dravlje: Josip Stirn, ključavničarstvo. Hrastnik: Trboveljska premogokopna družba, d. d. Jesenice : Kranjska industrijska družba, d. d. Kamnik: »Titan« d. d., tovarna kovinskih izdelkov. Kranj: »Jugočeška«, d. d., jugoslov. češka tekstilna industrija. Lesce: Tovarna verig, d. d. Litija: Mauthner, jugoslov. tekstilna tovarna. Logatec: Franc Oblak, ključavničarstvo. Maribor: Triumph - Auto - Magneto (Ing. P. Keršič); Rudolf Wagner, elektromehanična delavnica; Splošna stavbna družba, d. d. Mursko Središče:	Ugljenik Paklenica (Karlo Vargazon). Markovac: Franjo
Žagar, lesna veleindustrija. Novo mesto-Kandi j a : Knaflie-Mirtič, ključavničarstvo. Rajhenburg: Trboveljska premogokopna družba, d. d. Ribnica: A. Grčar, puškar. Slov. Bistrica: Zugmayer & Gruber, tovarna bakra in medeninastih izdelkov. Straža: Leon Pavlin, lesna industrija. Škofja Loka : G. F. Schneiter, podjetje za zgradbo vodnih turbin. Šoštanj : Woschnagg in sinovi, tovarna usnja. Trbovlje: Trboveljska premogokopna družba, d. d. Tabor, Češkoslovaška republika:	Karol
Koch & sin — strojno ključavničarstvo in vodne instalacije. Tržič: Ed. Glanzmann & Rudolf Gassner, tekstilna tovarna.
Elektrotehniški odsek, I., II. in III. letnik:
Ljubljana: Električna cestna želcznica; Kranjske deželne elektrarne; Mestna elektrarna; Električno podjetje Narbeshuber; Državna preizkuševal-nica za elektroštevce; Tobačna tovarna; Trboveljska premogokopna družba.
Brežice : Mestna elektrarna. Dunaj : Eumig A. G. Jesenice: Kranjska industrijska družba. Kamnik:	Električno-mehanično	podjetje
Kregar. Kranj: Elektrarna Majdič; Polak, tovarna usnja. Logatec: Električno podjetje. Maribor: Mestno električno podjetje; tekstilna tovarna Marko Rosner. Mežica: Svinčeni rudnik. Ruše : Tvornica za dušik. Škofja Loka: Elektrarna. Tivat: Pomorski arzenal. Trebče: Svinčeni rudnik. Tržič: Elektrarna barona Borna. Zagreb: Dis, tovarna žarnic.
Zahvala.
Šolska uprava se tudi na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pri šolskih ekskurzijah in s sprejemanjem učencev v počitniško prakso v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda.
Zavarovanje učencev proti nezgodam.
Vsi učenci in učenke našega zavoda so zavarovani po Pravilniku o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 35.716/N od
13.	X. 1933.) in Izpremembam pravilnika o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 2807/N od 31. marca 1934.). Zavarovani so pri splošni zavarovalni družbi »Jugoslavija« s kolektivno polico br. 4592 od
15.	X. 1935., ki velja za šolsko leto 1935./1936. (od 10. IX. 1935. do 10. IX. 1936.).
V	šolskem letu 1934./1935. so bili zavarovani pri isti zavarovalni družbi za čas od 10. septembra 1934. do 10. septembra 1935. s polico br. 4406 od 24. oktobra 1934.
Denarni skladi.
Prometni sklad. Ustanovljen je bil »Prometni sklad«, ki mu je naloga,, da omogoči s prodajo predmetov, ki so jih izdelali učenci v šolskih delavnicah, nakup potrebnih surovin, orodja in strojev za delavniške vaje učencev. Pravilnik o »Prometnem skladu« je izdal minister trgovine in industrije dne 10. avgusta 1935. pod I. Br. 5175/N.
Od ustanovitve do konca šolskega leta 1935./1936. je bil denarni promet sledeči:
Kr. banska uprava dravske banovine je nakazala podpore:
v	proračunskem	letu	1934./1935.............................Din	14.000’—
v	proračunskem	letu	1935./1936............................. „	14.000'—
skupaj .	.	. Din	28.000’—
Kupljena je bila kompletna oprema za varilni agregat v naši elektrotehniški delavnici za..................................„	5.600'—
Gotovina »Prometnega fonda« konec šol. leta 1935./1936. Din 22.400'—
Šolski sklad. Po pravilniku o upravljanju šolskega sklada ministrstva trgovine in industrije I. štev. 2595/N od 23. I. 1935. je prevzela sekcija za podpiranje siromašnih učencev vse naloge bivšega Dijaškega podpornega društva na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki se je po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1935. prostovoljno razšlo.
Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž. hipotekarni banki v Ljubljani in je znašala konec šolskega leta 1935./36. Din 8667'—. Nastala je takole:
Vplačilo imovine bivšega Dijaškega podpornega	društva	Din	2036'25
565 članarin po Din 10'—.................................. „	5650'—
Šolske prireditve......................................... „	103'50
Vplačila za dopolnilne izpite............................. „	240'—
Vplačila za duplikate izpričeval...........................„	560'—
Obresti hipotekarne banke................................. „	77'25
skupaj	.	.	.	Din	8667’—
Ustanove in podpore v šol. letu 1935./1936.
Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Sergij Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico Din 100.000. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence odsekov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakokratnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku Din 3000.
Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je Din 21.454'45 kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanova je bila ustvarjena za dijake Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani dogovorno z odborom za Krekov spomenik in občinskim gerentskim svetom dne 10. maja 1926. Ustanovo je odobril veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom P. br. 4471/1 z dne 9. avgusta 1926. Ustanova ima za sedaj eno mesto z Din 1000 na leto.
Ustanova ljubljanskega mesta. Gercntski svet mestne občine ljubljanske je dne 10. maja 1926. sklenil, da se ustanove, ki jih je bil ustvaril občinski svet v prejšnjih dobah, združijo v eno ustanovo z imenom »Ustanova ljubljanskega mesta za učence Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani«. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanovo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom O. br. 2307/1 z dne 14. oktobra 1926. Ustanova ima 13 mest po Din 1000 na leto, in sicer devet mest za učence višjih in štiri mesta za učence nižjih oddelkov. Letos je bilo prostih in podeljenih šest mest za višje in štiri mesta za nižje oddelke.
Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima deset mest po Din 500 na leto za učence višjih oddelkov in petnajst mest po Din 400 na leto za učence nižjih oddelkov Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos so bila prosta in podeljena tri mesta po Din 500 in devet mest po Din 400.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila šestim učencem enkratno podporo po Din 200 do 600, skupaj Din 2300 in je šolskemu vodstvu nakazala podporo Din 6000 za prehrano siromašnim učencem.
Dijaška kuhinja »Domovina« v Ljubljani. Z našega zavoda je imelo 28 učencev prehrano v dijaški kuhinji »Domovini«, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Šolsko vodstvo je prispevalo iz banovinskega proračuna Din 6000, Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani Din 2000, uprava dijaške kuhinje pa je za naše učence izdala Din 13.420.
V	šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije je imelo prehrano 20 naših učencev.
Osebje v šolsTaem letu 1935./1936*
Direktor:
Reisner Jožef, direktor I1I/1, odlikovan z redom Belega orla IV. in V. stopnje, sv. Save 111. stopnje in Jugoslovanske krone III. stopnje.
Starešine odsekov:
Ing. arch. Kryl Pavel, profesor 111/2, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka. Gradbene konstrukcije z vajami (8), nauk o gradivu (3 + 3), matematika (4).
Ing. Premelč Stane, profesor 1 V/l, odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Termodinamika (3), mehanska tehnologija (3), strojni elementi z vajami (6), parni kotli, motorji in lokomotive (4), industrijske in hišne instalacije (2).
Ing. Turnšek Viktor, profesor IV/l, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Obča elektrotehnika (5 + 5), praktična elektrotehnika (4), projektiranje in poslovanje (4).
Strokovna upraviteljica Ženske obrtne šole:
Novak - Kristl Alojzija, strokovna učiteljica VI. Krojenje in šivanje oblek (2 + 23), tvarinoslovje (1).
Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice:
Benčina Anton, predmetni učitelj IX. Šolski tajnik.
Beran František, obrtni učitelj IX. Keramika, praktični pouk (26), praktična keramiška kemija (4), keramiška tehnologija (2).
Brenčič Franjo, obrtni učitelj - pripravnik za X. Detajlno risanje (10), modelno mizarstvo (14), konstrukcijski nauk (2).
Cerk Ana, obrtna učiteljica IX. Krojenje in šivanje perila (2 + 24), tvarinoslovje (1).
Ing. Debelak Joža, profesorica VIII/1. Tehniško risanje (5), obča elektrotehnika (4), elektriško merjenje z vajami (4 + 4 + 5).
Ing. Dimnik Stanko, profesor VI. Geodezija z vajami (2), enciklopedija graditeljstva in geodezije (2 + 2 + 2 + 2), gradbene konstrukcije, predavanja (5), geodezija (2), gradbeno poslovanje in predpisi (3).
Dolak Adolf, strokovni učitelj VII, odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Strugarstvo in modelno mizarstvo, praktični pouk (23), tehnologija (2), nauk o motorjih (2), detajlno risanje (strugarstvo) (5).
Ing. Dovič Josip, profesor VIII/1. Obča elektrotehnika in elektriški stroji (4), strojni elementi (5), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4), hidravliški motorji (2).
Rimske številke poleg službenega naslova pomenijo položajne skupine, številke v oklepaju poleg učnega predmeta pomenijo število učnih ur na teden.
Ing. arch. Fatur Dragutin, profesor VII/1. Nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3 + 3), prostoročno risanje (3), graditeljstvo s projektiranjem (8), kmetijsko graditeljstvo (4).
Ing. Grogi Roman, profesor VI. Obča elektrotehnika (3 + 2), mehanika (3), elektriški stroji (5 + 3 + 4).
Ing. Hacin Fridolin, profesor VI. Mehanika (4), parni kotli, motorji in lokomotive (4), hidravliški stroji in črpalke (3 + 4), strojni elementi z vajami
(2), industrijske in hišne instalacije (2), strojno poslovanje in predpisi (3).
Ing. Hladnik Stanko, profesor VIII. Mehanska tehnologija (2 + 3 + 3), jeklene konstrukcije in dvigala (3), motorji z notranjim izgorevanjem (6), matematika (4 + 2).
Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica - pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek (2 + 25), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1).
Hrovatin Klementina, strokovna učiteljica VI/2. Krojenje in šivanje oblek (4 + 22), tvarinoslovje (1).
Hübl Marija, obrtna učiteljica VIII. Krojenje in šivanje perila (4 + 23), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1).
Jaklič Boris, profesor VII, Slovenščina (3), nemščina (2 X 9).
Jurančič Janko, profesor VIII. Srbohrvaščina (2 X 10), nemščina (3).
Klinc Stanislav, profesor VI. Knjigovodstvo (1X4 + 2), obrtna kalkulacija in knjigovodstvo (4), obrtno računstvo in kalkulacija (3 + 3 + 2), knjigovodstvo in menično pravo (2 + 2).
Akad. slikar Kos Gojmir Anton, profesor V. Prostoročno risanje (3 + 3), umetniško oblikoslovje (4), dekorativno risanje (12).
Ing. arch. Kos Miroslav, profesor VII. Gradbene konstrukcije z vajami (4), graditeljstvo s projektiranjem (6), opisna geometrija z vajami (7), prostoročno risanje (4).
Košak Vinko, profesor VIII. Slovenščina (2 X 6), zemljepis in državoznan-stvo (2 + 2), slovenščina in spisje (2), državoznanstvo in obrtna zakonodaja (2+2).
Akad. kipar Kralj Fran, profesor VI. Plastična anatomija (2), tehnologija (1), kiparstvo in rezbarstvo, praktični pouk (24).
Kravos - Lombar Angela, predmetna učiteljica VII. Slovenščina in spisje (2 X 6), srbohrvaščina (2 X 2), nemščina (2 X 4).
Ing. arch. Kregar Rado, profesor IV/2. Gradbene konstrukcije, predavanja in vaje (6 + 4 + 6)i ureditev mest (2), perspektiva (2).
Kremenšek Josip, profesor 1 V/l. Matematika (6 + 8), kemija (3 + 2).
Kunaver Karel, strokovni učitelj VIL, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29).
Lenarčič Janko, profesor VI. Slovenščina in spisje (4 X 2 + 2 X 4), obrtno spisje in državoznanstvo (2), obrtno računstvo in kalkulacija (2 X 2).
Mallner Friderik, strokovni učitelj VII. Elektrotehnika, praktični pouk (30).
Mercina Josip, strokovni učitelj Vlil., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo, praktični pouk (18), detajlno risanje (10).
Mirtič Josip, strokovni učitelj Vlil., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29).
Mohorčič Francka, strokovna učiteljica VIII. Krojenje in šivanje oblek. Je začetkom šolskega leta dala ostavko na državno službo.
Nardin Julij, profesor III/2. Fizika (3 + 2 + 4 + 4), fizika in kemija (3), radiotehnika, praktični pouk (5, samo zimski semester).
Ing. Novak Leo, profesor IV/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Ceste, železnice, mostovi in hidrotehnika z vajami (8 + 12).
Patik Leon, strokovni učitelj VIII. Pletarstvo, ni poučeval.
Ing. Petrič Hinko, profesor VI. Strojni elementi in dvigala (4), mehanika (4), tehniško risanje (6), toplotni motorji (5), hidravliški motorji in črpalke (3).
Povšič Jože, suplent - pripravnik za VIII. Od 1. marca matematika (5 + 5 + 6 + 2).
Premru Vladimir, profesor VIII. Kemija in kemijska tehnologija (3X2 + 2 X 4), elektrokemija (4), fizika (3), fizika in mineralogija (2).
Ribarič Miho, profesor VII/1. Matematika (6 + 5 + 2 X 4), telegrafija, telefonija in radiotehnika (2).
Sajevic Alojzij, obrtni učitelj IX. Kovaštvo, praktični pouk (28).
Saksida Rudolf, obrtni učitelj IX. Zidarstvo, praktični pouk (24).
Akad. medaljer Sever Anton, profesor IV/2-1. Projekcijski nauk (4), tehniško konstruktivno risanje (4), ornamentalno modeliranje (5+8), zgodovina plastike (1).
Ing. Skočir Rudolf, profesor V/l. Tehniško risanje (4), toplotni motorji, hidravliški motorji in črpalke (2), obča elektrotehnika (4), elektriški stroji
(3), razsvetljava in hišne instalacije (3), elektriška merjenja z vajami (3), telegrafija, telefonija in radiotehnika (2).
Sluga Marija, obrtna učitcljica IX. Vezenje, praktični pouk (31).
Sodnik Alojz, profesor IV/l. Matematika. Bolan od dne 7. maja, umrl dne
17.	oktobra.
Svetec Vera, strokovna učiteljica - pripravnica. Krojenje in šivanje perila (2 + 25), tvarinoslovje (1).
Akad. slikar Šantel Saša, profesor III/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Dekorativno risanje (5 X 4).
Ing. Škof Rudolf, profesor IV/2-1. Statika in armirani beton (4 + 5 + 4 + 6), železne konstrukcije in armirani beton, predavanja (2), vaje (2).
Štirn Josip, strokovni učitelj VIII., odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Tehniško risanje (5 + 4), mehan. tehnologija (3), matematika (4 + 2), tehn. poslovanje, knjigovodstvo in predpisi (2), obrtno računstvo in kalkulacija (2).
Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor V. Do 1. marca opisna geometrija (6 + 4 + 2), dekorativno risanje (5 X 2), od 1. marca dekorativno risanje (5 X 2).
Tavčar Ivan, strokovni učitelj, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Modelno mizarstvo. Od dne 8. novembra bolan. Upokojen z dnem 30. novembra.
Ing. Tavčar Riko, profesor VIII/1. Mehanska tehnologija (4), strojni elementi z vajami (6), mehanika (3), jeklene konstrukcije in dvigala (3), parni kotli, motorji in lokomotive (5).
Tominec Ivan, profesor V/l. Slovenščina (2 X 3 + 3 X 2), nemščina (3X2 + 2X2).
Ing. arch. Treo Rudolf, profesor IV/l. Gradbene konstrukcije, vaje (6), osnova zgradb in projektiranje (6), oblikoslovje z vajami (4).
Urankar Pavle, profesor VII. Zemljepis in zgodovina (2 X 10), obrtni predpisi in državoznanstvo (2).
Užnik Rudolf, obrtni učitelj VIII. Graverstvo, praktični pouk (33), tehnologija (2).
Vehar Marija, strokovna učiteljica Vl/2. Vezenje, praktični pouk (24), tva-rinoslovje (3), nauk o nošah (2).
Zupančič Avgust, laborant - zvaničnik 1/2., pomožni obrtni učitelj. Kovinarstvo, praktični pouk (5 X 5).
Akad. slikar Žnidarčič Ivan, profesor 1V/2. Prostoročno risanje (4), opisna geometrija (4X3 + 2), umetniško oblikoslovje (4).
Kregar Josip, mestni tesarski mojster. Tesarstvo, praktični pouk (4 H-4).
Dr. Kristan - Lunaček Slava, zdravnica. Higijena (1 X 6).
Dr. Kuralt Slava, zdravnica. Higiena (1 X 2).
Ing. arch. Ogrin Gustav. Asistent.
Ing. arch. Oražem Miroslav. Odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Do 1. marca matematika (5 X 2 + 6 + 2 X 2), od 1. marca matematika (2), opisna geometrija (6 + 4+ 2).
Ing. Pečenko Ladislav. Mehanika (3 + 4 + 2), mehanska tehnologija (4), toplotni motorji (3 + 2), hidravlika (2).
Mušič Mihael, strokovni učitelj na Banovinski šoli za glasbila (34).
V	staležu našega zavoda sta:
Knafelj Alojzij, obrtni učitelj IX. Krojaštvo.
Steinman Josip, obrtni učitelj X. Čevljarstvo.
Pisarniška pomočnica:
Šubic Anica, zvaničnica 1/2., prideljena v službo pri banski upravi. — Namesto nje so bile od banske uprave prideljene po vrsti: Babšek Sabina, Benčina Marija in Tavzes Olga.
Honorarni učitelji, učiteljice:
Banovinski pogodbeni učitelj:
S 1 u ž i t e ! j i :
Finžgar Josip, sl. 1/3. Schweiger Anton, sl. 1/3.
Zore Franc, sl. 1/2. Železnik Jakob, sl. 1/3
Služit e ljici - dnevničarki:
Javoršek Liza.
Štrumbelj Frančiška (do 31. maja).
Snažilka: Lipovšek Terezija.
Mizarski delavec:
Mihelič Franc.
Naloge sa pismene szavršne iszpite v glavnem roku šolsteega leta 1933./1936.
TeQn. srednja šola, arfiitektonslco-gradbeni odsek.
Slovenščina :
Ureditev stanovanjske kolonije v predmestju.
Matematika:
1. Nekdo ima pravico do letne rente po 12.000 Din, ki zapade čez 15 let in traja 20 let. Na to rento vzame danes predujma 50.000 Din, ostanek pa izpremeni v 10 letno takoj plačljivo rento. Kolika je izpreme-njena renta, ako je p — 4°/o?
2. Krogla iz apnenca (y = 2,72) tehta 3000 kg. Določi težo kvadra-tične piramide, izsekane iz te krogle, ki ima v diagonalnem prerezu ob vrhu kot 70°.
3. Kolika je prostornina in površina prisekanega stožca, ki ima polu-mera 3,07 m in 2,35 m in je stranica naklonjena k osnovni ploskvi za 82° 15' 16"?
4. Določi enačbi tangent na elipso 25 .va + 36 y2 = 900 v presečiščih s premico 5 .v — 6 y — 0.
Statika in armiran beton:
Določi najugodnejšo os brezčlenskega železobeton-skega oboka za prometno obremenitev p — 600 kg/m2, upoštevajoč podatke v sliki
1.! Po določitvi najugodnejše obočne osi določi ma-ksimalne napetosti v pre- / rezih .v = 74 1 in 3A 1 s pomočjo opornice za enostransko obremenitev s pro-	h	j
metno težo p\ Merilo daljic:
1	cm = 0,5 m.	Slika	1.
Projektiranje zgratlb:
Na dvoru, ki je celota zase ter je ugodno dostopen s ceste, a od nje ločen po primernem dvorišču ali vrtu, je projektirati nov hlev za govedo v obsegu:
Staje za 20 krav, staje za 3 pare volov, staja za bika, predel za teleta in mlado živino, krmilnica, prostor za deklo, mlekarna s shrambo za mlečne izdelke, listnjak, senik.
Dvor se nahaja v srednje velikem naselju na parceli št. 272, ki je razvidna iz situacije v merilu 1 : 1000. Naselje razpolaga z električnim tokom in vodovodom, nima pa kanalizacije.
Dvor sestavljajo objekti:
Stanovanjsko poslopje, hlev za govedo, hlev za konje, svinjak, hlev za drobnico, skedenj, remiza in delavnica s stanovanjem mojstra, ki jih je vrisati v položajni načrt, kakor to zahteva izdelek.
Položajni načrt je po potrebi izpopolniti z gnojiščem, kokošnjakom, golobnjakom, čebelnjakom, hlevom za kunce, šupo za orodje, ledenico, silosi za kisanje krme, vrtno uto, cvetličnjakom, drvarnico, garažo, bencinskim napajališčem, kletjo za gomoljke, sadovnjakom, vrtom za zelenjavo in cvetlice, itd., in to tako, da tvori dvor z upoštevanjem dvorišča in kanalizacije zaključeno celoto. Vsi objekti dvora morajo biti pravilno situirani z ozirom na svetovne strani in medsebojno lego tako, da so dani vsi pogoji dobrega nadzora ter dostopa in racionelne izrabe stavbišča.
Stavbišče:
Pri sondaži tal je ugotovljena voda cca. 8,00 m pod nivojem ceste. Teren je sestavljen iz 0,80 m plasti rodne zemlje, 0,60 m plasti peščene ilovice, 0,40 m plasti ilovice, pomešane z gramozom ter dalje iz popolnoma homogene plasti gramoza.
Izdelek:
1. Položajni načrt dvora z narisanimi in označenimi objekti ter kanalizacijo v merilu 1 : 500.
2. Vse talne načrte z vrisano opremo in kanalizacijo v merilu 1 : 50.
3. Prereze, iz katerih je razvidna vertikalna opredelba prostorov, izpeljava in konstrukcija stopnišča, strešnega ogredja in temeljev v merilu 1 : 50.
4. Glavno pročelje v merilu 1 : 50.
5. Detajlni načrt uporabljenega normalnega okna v merilu 1 : 1.
6. Detajlni načrt glavnih vrat v merilu 1 : 5.
7. Tehnični opis, ki mora vsebovati izčrpen popis zgradbe glede uporabljenega gradiva ter predlaganih stropnih in ostalih konstrukcij.
/nžen/erske gradnje:
Za kompleks novih stavbnih blokov nekega podeželskega mesta v smislu predloženega situacijskega načrta naj se pod premiso, da zadoščajo izdatnost obstoječega zajemališča, kapaciteta rezervarja in dimenzije glavnega cevovoda, projektira vodovodno omrežje, ki se priključi v točki H na že obstoječe vodovodno omrežje. Za ta novo nastali okoliš se predvideva povprečna gostota naseljenosti 240 prebivalcev na ha ter povprečna potrošnja 90 1 vode na dan; poleg tega naj nudita v primeru požara brez prekinitve hišne vodne preskrbe 2 hidranta po 5 sl vodo za gašenje tekom dveh ur.
V	svrho zasnove razširjenega omrežja je bil v priključni točki H obstoječega omrežja ob času maksimalnega konsuma z manometrom odmerjen vodni pritisk, ki je znašal 32,5 m nad cestiščem s koto 571,21 m. Novo cevovodno omrežje naj se dimenzionira z upoštevanjem teh podatkov tako, da bo znašal minimalni obratovalni pritisk v kritičnih točkah cevovodnega omrežja najmanj 25 m nad cestiščem.
Izdela naj se:
1. Situacija cevovodnega omrežja po krožnem sistemu z označbo premerov in dolžin cevi ter z razporeditvijo hidrantov in zapiračev.
2. Načrt cevovodnega omrežja po vejevnem sistemu s pripadajočimi preskrbovalnimi ploskvami in s hidranti.
3. Podolžni profil za cevovodni odsek s kritično točko glede na zahtevani minimalni obratovalni pritisk 25 m.
4. Tehnično poročilo z vsemi računi, ki so potrebni za dimenzioniranje cevovodnega omrežja.
Tehniška srednja šola, strojni odselc.
Slovenščina:
Stroj kot pomočnik človeka pri delu.
Mfatemalllca:
1. Dolg 500.000 Din naj se amortizira z 20 ob koncu leta plačljivimi obroki. Prvih 10 obrokov je po 25.000 Din, ostalih 10, ki so med seboj enaki, je pa treba določiti. Obrestna mera je 8 3A %.
2. S horizontalno silo vlečemo po hrapavi strmini breme enakomerno navzgor. Če pri neizpremenjenem bremenu povečamo naklonski kot strmine za 10°, moramo horizontalno silo povečati za 50°/0. Kolik je prvotni naklonski kot strmine? Torni koeficient znaša 0,2.
3. Hiperbola gre skozi točko Ti (7, —7). Njeni asimptoti sta x = 5 ter y = —4. Premica gre skozi točki 7*2 (5, 0) in 73 (0, —4).
Katera točka hiperbole ima najmanjšo razdaljo od premice in kolika je ta razdalja?
Mctjanika :
1. Določite palične sile narisanega žerjava (sl. 2.) po Cremonovem črtežu sil za silo P — 4[5] t. Merilo dolžin:
1 cm je 1 m, merilo sil: 1 cm je 1000 kg.
2. Steber z dolžino l = 1,9 [8,6] m, ki je na obeh koncih gibljivo pritrjen,
je sestavljen iz dveh enakih U-
želez po sliki 3.	Slika	2.
Nosilnost stebra
naj bo P = 12.615 kg. Izračunajte razdaljo y med obema f/-železoma tako, da bomo po Tetmajerju (K = 3100, a = 0,00368, 6 = 0) imeli varnost n = 4 [3].
Slika 3.	3. Na prostoležečem nosilcu (slika 4.) z enim pre-
vesnim poljem moramo namestiti enakomerno obremenilo q = 300 [200] kg/m z dolžino l = 5 [7] m, ki je obenem razdalja med oporišči, tako, da bosta absolutni vrednosti upogibnih momentov v točkah C in B enaki. Izračunajte razdaljo a-, reakcije in momente v
točkah C in B.	Slika	4.
			Titn
	/jf	
	/ A—\	
	Jv	
		
	1'icm	\ \$3 -n-
m		
|	j		l
			a
		iiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!iiiii!ii:!!ii:iiii nun	
A r	L	c A 	 —	
T arm o d In amile a :
Skupina A.
1. V valju s premerom 60 cm se nahaja pod obteženim batom 0,41 m3 zraka s pritiskom 1 ata in 20° C. Koliko toplote je treba dovajati, koliko bo opravljeno delo, ko se bat dvigne, in na koliko naraste toplina, da nastane nato v valju vakuum 50 %, ko bat v dvignjeni legi pritrdimo ter zrak ohladimo na 20° C? — Koliko toplote je treba pri tem ohlajevanju odvajati? Cpm = 0,247, Cvm = 0,178).
2. V plinski bombi je kisik s pritiskom 20 ata in 20° C. Koliko plina moramo izpustiti iz bombe, da pade pritisk na 5 ata, ako se pri tem ne dovaja in odvaja nobene toplote? Kolika je nato toplina kisika v bombi? Koliko toplote moramo ostalemu plinu dovesti (za 1 kg), da se toplina zopet zviša na 20° C, in kolik je nato pritisk? (k = 1,4).
3. Para z 10 ata in 350° C brizga skozi primerno šobo v ozračje (735,5 mm Ž. S. S.). Kakšno je stanje pare po izstopu, kolik je kritični pritisk, kritična hitrost in izstopna hitrost, ako ne upoštevamo trenja?
Skupina ti.
1. V valju s 60 cm premera je 0,5 m3 zraka z 20° C pod batom, ki je obtežen s 5500 kg. Baroinetrsko stanje je 735,5 mm Ž. S. S. Bat pridržimo ter dovedemo zraku 20 TE. Kako naraste pritisk in toplina? Za koliko se premakne bat, ako ga izpustimo, in kolika bo toplina sedaj? (Cpm = 0,245, Cvm = 0,176).
2. V posodo, v kateri je kisik s pritiskom 2 ata in 20° C, dovedemo še dvojno množino plina tako, da se nobene toplote ne dovaja in tudi ne odvaja. Kolik bo pritisk in kolika toplina kisika v bombi? Kako se spremeni pritisk, ako se plin zopet ohladi na 20° C? (k = 1,4).
3. Para z 12 ata in 300° C brizga skozi primerno šobo v prostor s pritiskom 0,1 ata. Kakšno je končno stanje pare, kolika je dosežena hitrost iztekanja in kolik je teoretični učinek izstopajoče pare, ako ne upoštevamo trenja?
Strojni elementi In dvigala:
1.	S pomočjo tristopnega vijaka (slika 5.) s ploščnatim navojem kva-dratičnega	preseka	hočemo	pritegniti	dve	čeljusti drugo	k drugi s	sijo
Q	—	1500	[2500]	kg.	Vijak	vrtimo	z	vzvodom dolžine R	= 100 mm.	Če
zavrtimo vijak za ß = 30°, se približata čeljusti za 2 X 2 mm. Razdalja od sredine ene	čeljusti do	sredine druge	čeljusti v	raz-
prtem stanju naj bo / = 110 mm. Torni koeficient med navoji je / = 0,15.
a) Izračunati je vijak za kombinirano trdnost na nateg, upogib in torzijo (kb = 500 kg/cm2).
b) Izračunati je višino matice za čeljust (p
Slika 5.	90 kg/cm2).
2.	Izračunati je napetost v prirobku litoželezne cevi (slika 6.) za nadpritisk p = 10 atm., če so dane sledeče dimenzije:
A
D = 200 [300] mm Db = 234 [335] mm
D\ = 240 [342] mm a = 27,5 [29] mm h = 26 [28] mm
Slika 6.
Hidravlični strofi:
1. Turbini privaja 500 [600] m dolgo cevje vodno množino Q = 0,18 [0,23] m3/sek. Celotni padec je Ha = 60 [70| m. Koliko padca izgubimo in kakšna je stopnja	učinka cevja, če ima cevovod	sledečo obliko:
a) Vtočni del je	stožčast (i = 0,03), 1 m dolg,	zgornji premer 65	[75]	cm,
spodnji premer 55 [65] cm, vtočni robovi so zaokroženi (£ = 0,1).
b) Vtočni del je zvezan s cevovodom, ki ima premer 55 [65] cm in dolžino 270 [320] m (Lang: 2 = a + ^,0, a = 0,02).
y c • d
c) Sledita dve krivini: premer je 55 [65] cm, polumer krivosti je 110 [130] cm (Š = 0,15).
d) Za krivinami	sledi še drugi stožčasti del	(A — 0,03), 1 m	dolg,	z
zgornjim premerom 55 [65] cm in spodnjim	premerom 40 [50]	cm.
e) Ta del je zvezan s cevovodom, ki ima premer 40 [50] cm in dolžino 230 [280] m (Lang: kot zgoraj!).
f) Končno sledi še ena krivina: premer je 40 [50] cm, polumer krivosti je 110 ] 130] cm (£ == 0,14).
2. Za vodno množino in izračunani padec iz prve naloge je določiti tip in glavne dimenzije turbine, če se zahteva 400 obratov na minuto.
Kalorični sirofi:
1. Dvojni ekspanzijski parni stroj za 400 KSe ima sledeče podatke (v oklepaju skupina B):
vstopni parni pritisk pc — 12 (16) ata; pritisk v kondenzatorju pc — 0,08 (0,1) ata; število obratov stroja n = 120 (90) obr./min.; parna temperatura je 240° (300) C.
Ta stroj naj se	opremi z	vodnim	predgrevačem in	mešalnim	kondenzatorjem. Napajalna	voda naj	se predgreje	na	80°	C. Temperatura	vode v
vodnjaku je 12° C, temperatura plinov 300° C.
Določi:
a) izmere parnega	stroja,
b) izmere vodnega	predgrevača,
c) potrebno količino hladilne vode za parno kondenzacijo.
2. Izračunaj 4-taktni enakotlačni (eksplozijski) vertikalni motor za
Teifnišlca srednja šola, e/ek/ro/e/jniSfei odsek.
Slovenščina:
Pomen elektrifikacije za gospodarski razvoj.
Matematika :
1. Dolg 250.000 Din naj se amortizira z enakimi, konec leta plačljivimi obroki po 24.000 Din. Koliko je teh obrokov in kolik je ostanek, ki ga je treba plačati eno leto po zadnjem obroku, ako je obrestna mera 7 1/a °/o?
2. Koliko tehta masiven bakren (y = 8,9) prisekan pokončni krožni stožec, ki ima polumer osnovne ploskve 54 mm, stranico 63 mm in je stranica naklonjena k osnovni ploskvi za 72°?
3. Kolika je ploščina, ki leži med krivuljami y = f(x) = —4x2 +5* + 6 i° U — s(x) = 3x2 — 2.v + l?
Me&anika;
l
&UÜ
'72jr~
Slika 7.
1. Skicirani (slika 7.) predalčni silec je enakomerno obremenjen po dolžini s 300 (260) kg na tekoči meter. Določiti je po Ritterjevi metodi palične sile in dimenzionirati najbolj tlačno obremenjeno palico. Palice so iz kotnega železa.
no-
celi
2. Število obratov skiciranega (sl. 8.) jeklenega (y = 7,2) zamašnjaka se je v času 10 (8) sekund dvignilo od 240 (220) na 280 (270) obratov v minuti. Dognati je, koliko energije (dela) se je nabralo v zamašnjaku in kolik je bil previsni učinek pogonskega stroja.
Slika 8.
Slika 9.
Hidravlika:
1.	Dotočni kanal z dolžino 900 m dovaja centrali 14 m3/sek. vode s hitrostjo 0,8 m/sek. Brutto-padec je 6 m. Ugotoviti je izgubo na padcu za
kanal z danim profilom (slika 9.), in sicer:
a) za kanal v zemlji,
b) za kanal z betonskim dnom in stenami.
2.	Za vodno napravo iz prejšnje naloge izberi turbino s 600 obrati na minuto.
3.	Za vodno napravo iz prve naloge izberi turbino z največ možnim sinhronskim številom obratov.
Obča elektrotehnika, i. del:
V	dani tloris apreture tekstilne tvornice je projektirati elektriško instalacijo razsvetljave in sile s sledečimi zahtevami:
a) Zunanja razsvetljava.
b) Prostorna in delovna razsvetljava z najmanj 50 lux/m2. Stene so svetle.
c) Razpored, dimenzije in varovanje svetlobnih vodov.
č) Razpored, dimenzije, varovanje in vrste motornih vodov.
d) Dimenzije in varovanje kabelskih dovodov k motornim razdelilcem.
e) Stikalni načrt in namestitev glavnega razdelilca za svetlobo in silo.
f) Izbira trafo 10.000/400/231 voltov.
g)	Stikalni načrt trafo-stanice, dovod visoke napetosti je v kablu.
Vsi motorji so s kratkostično kotvo z dvojnimi ali trojnimi utori.
Obča eletetrote&nllca. II. del:
1. Kotva istosmernega motorja 4 KS za napetost 220 voltov, 18 utori, 36 palicami, dvopolen model, se naj povije za enokotveni trofazni pretvornik. Nariši povitje in izračunaj razmerje med izmenično in istosmerno napetostjo ter razmerje med istosmernim in izmeničnim tokom za cos q> = 0,8.
2. Za industrijski trafo 10 KV A za napetost 6000 voltov in stikom A2 izračunaj padec napetosti, izgube v bakru in železu pri polni obremenitvi in cos q> = 1. Za polno obremenitev in cos cp — 0,8 izračunaj padec napetosti, sekundarno napetost, sekundarni tok, primarni tok in tok kratkega stika.
3. Asinhronski motor na vrtilni tok v zvezdnem stiku za napetost 220 voltov ima tok praznega teka 8,7 amp. ter porabi 700 wattov. Pri znižani napetosti 64 voltov je tok 48,2 amp. in učinek 1560 wattov. Upor veje tuljavice je 0,108 ohma. Določi s pomočjo Heylandovega diagrama za najboljši cos cp obremenilni tok, učinek, stopnjo gospodarskega učinka in slip.
DelovodsUa šola, gradbeni oddelek.
Stavbarstvo:
A. Zidarji :
Stanovanjska in trgovska hiša. Po danem tlorisu pritličja in podstrešja izdelajte:
1.	Vložne	načrte	po predpisu stavbnega	reda v merilu	1	:	100.
2.	Polirski	načrt	v merilu 1 : 50 pritličja	in prereza.
3. Podrobnosti napušča, greznice, okna, ograje.
Gradbeni material: opeka, beton.
B. Tesarji:
Lovska koča. Po danem tlorisu pritličja in podstrešja izdelajte:
1.	Vložne	načrte	po predpisu stavbnega	reda v merilu	1	:	100.
2.	Polirski	načrt	v merilu 1 : 50 pritličja	in prereza.
3. Podrobnosti napušča, greznice, okna.
Gradbeni material: les, za podstavek kamen.
Pripomba:
Vse risbe je izdelati s svinčnikom na detajlpapirju, gradivo v prerezih je označiti z barvastimi svinčniki.
Gradbeno poslovanfe:
1.	V poleg skiciranem načrtu kleti, prekrite z železobetonsko ploščo, so: betonska mešanica temeljev 1 : 12 betonska mešanica plošče .	1:5
betonska mešanica zidov .	1 : 10 betonska mešanica tlaka .	1:6
Cement stane 6800 Din za 10 t, vagon loco kolodvor. Železobetonska plošča ima 7 kg armature na m2. Mezde v dotičnem kraju znašajo najmanj: 3 Din za težaško uro, 4,50 Din za zidarsko pomočniško uro, eno vožnjo 500 m daleč 9 Din.
Izvrši:
a) Proračunski nastavek s tehniškimi pogoji in zaključenim proračunom,
ki bo vseboval vse delo za dovršitev poleg skicirane zgradbe.
b) Izkaz količin.
c) Analizo enotnih cen.
2. Kaj je gradbeni odbor, kakšne pravice ima in kdo ga tvori ?
3. Kdaj zastara terjatev delavca in kdaj terjatev nameščenca iz službenega razmerja proti podjetju?
4. Kako vložite ponudbo pri državni licitaciji, katere priloge so po' trebne in kako se vrši licitacijski postopek?
5. Kdo postane lahko cestni nadzornik? Kaj je njih naloga? Kakšno kvalifikacijo predpisuje zanje zakon o državnih cestah ?
Meßanika :
A.	Zi darji :
1. Dimenzioniraj železobetonsko ploščo podesta, stopniščne in podestne nosilce stopnišča po sliki 10., nariši armaturni načrt plošče in podrobnosti ob priključku stopniščnih nosilcev na podestni nosilec.
Višina stopnice: /j = 14,7 cm, teža stopniščne ograje: g — 50 kg/m tlorisa.
2. Nosilec, sestavljen iz 3 1-Pr. Nr. 30 je položen na 5,00 m visoka stebra, zidana iz la opeke v podaljšani malti. Dimenzioniraj steber, jekleno podložko, podložni kvader in betonski temelj, ako je reakcija nosilca A = 22 t, dopustna obremenitev terena k = 3 kg/cm2.
B.	Tesarji:
1. Dimenzioniraj tramovje mostička po sliki 11. za prometno obtežbo
Slika 10-
Slika 11.
p - 400 kg/m2, ako je razmak nosilcev in razpor e = 1,20 m.
2.	Lesena iz plohov, pribitih na lan-tene 0 20 cm, je zasidrana proti vetru s tem, da je vsaka lantena privezana po
sliki 12. Izračunaj napetosti v lantenah in v sidrih, ako je rezmak lanten e = 2,00 m, jakost vetra va = 125 kg/m2! Upetost lanten v terenu je radi plitvega zakopa in slabe utrditve enaka (j) (prosto ležišče).
stena, sestoječa
Slika 12.
Matematika :
1. Koliko cementa in peska se potrebuje za betonski pogreznjeni vodnjak, ki je 15 m globok, ima spodnji notranji premer 1,5 m, debelino stene 20 cm in se navzgor zožuje za vsak višinski meter po 4 cm ? Mešanica betona 1 : 5, teža nasipanega cementa 1,4 kg za 1 dm3.
2. Trikotnik	s stranicami	a	=	250	m,	b	—	180	m	in	c	=	205 m	naj	se
ploskovno	poloviči	tako, da	je	mejna	črta	paralelna	s	stranico	a.	Kolika
je razdalja mejne črte od stranice a?
3. Razreši enačbo:
5* ~	7	_	j i
2x +	7	a
4. Izračunaj /*, iz formule:
w = A
Delovodska šola, sirofni mojstrski oddelek.
Stro/egradba:
Skupina A.
Na osnovi danega načrta nariši v merilu 1 : 1 delavniško risbo višinskih sank ročnega šepinga. Risbo je izdelati s svinčnikom.
Skupina B.
Na osnovi danega načrta nariši v merilu 1 : 1 delavniško risbo mize ročnega šepinga. Risbo je izdelati s svinčnikom.
Skupini A. in B.
Opiši obdelavo narisanega komada od sirovine do izdelka in navedi elemente za kalkulacijo prodajne cene izdelka.
Meßanika:
1. Dan je stavbni vitelj (slika 13.):
ročica............................................I	—	500	mm
polumer bobna........................r	=	60	mm
število zob manjšega	zobatega	kolesa	z1	=	20
število zob večjega	zobatega	kolesa	z2	=	120
Koliko delavcev je potrebnih za dviganje bremena Q = 1500 kg, ako vrti vsak delavec na ročici s silo 15 kg? Slika 13. Trenje se ne upošteva.
2. Tramvajski voz ima težo	20 ton;	odpori trenja znašajo 1/200 teže.
Kako velika mora biti vlačilna	sila,	ako naj dobi voz od	mirovanja po
10 sekundah hitrost 18 km na uro?
3. Dana je križna glava:
normalni tlak na spodnje	dvig	križne glave	s = 800 mm
vodilo križne glave . . P = 500 kg	teža križne glave	G = 200 kg
število obratov stroja v	torni	koeficient	/ =	0,1
minuti..................n	=60
Izračunaj torni efekt, ki je potreben za premagovanje trenja v vodilih križne glave. Izračunaj, kako velika mora najmanj biti drsna plošča križne glave, ako je dvakrat tako dolga kot široka in ako znaša dopustni tlak na to ploskev 4 kg na cm2.
4. Dana je ploskev (slika 14.):
R = 400 mm, r = 100 mm
-j—(■-	a =	30 mm, b — 20 mm
c = 150 mm
y — 7,2 kg/dm3 Slika 14.	4 r
v = 3^
Izračunaj težo železnega obroča, ki ima navedeno tvorečo ploskev.
5. Dana je jermenica:
premer jermenice d — 800 mm	aksialni odpor-	2
število obratov jer-	nostni moment Wu = ——
menice v minuti n = 120	razmerje polovičnih
dopustna napetost	osi elipse a:b = 2:1
na upogib kb = 300 kg/crcr
Predpostavljamo, da vsaka ročica prevzame vso silo v jermenu in da deluje upogibni moment na ročici
Izračunaj osi preseka eliptične ročice, ako naj prenaša jermenica efekt 20 KS.
M a tem a tik a :
1. Dva delavca izvršita neko delo v 6 urah. V kolikih urah bi izvršil delo vsak delavec sam, če potrebuje za to drugi delavec 5 ur več kot prvi?
2. Izračunaj prostornino in površino prisekanega stožca, ki ima R = 320 mm, r — 280 mm in v = 250 mm.
3. Izračunaj površino in premer včrtanega in očrtanega kroga pravilnega deseterokotnika s stranico s = 185 mm.
4. Podjetnik se zadolži za Din 250.000'—. Ta dolg se mora amortizirati v 15 letih z enakimi obroki, ki se plačujejo ob koncu leta. Obrestna mera je 8,5 °/o. Kolik je letni obrok ?
Delovodskci šola, elekiroinsfalaterski oddelek. Praktična elektrotehnika:
1.	Izdelaj na osnovi danih tlorisov enodružinske stanovanjske hiše za zdravnika instalacijski načrt in detajlirani proračun!
Podatki:
Dovod k razdelilniku, ki se nahaja v prednji sobi pritličja, je priključen na prosto napeljavo s 380/220 V. Vtikalne doze v sobi za rentgeniziranje imajo svoj lastni tokovni krog, prav tako tudi doze v ordinacijski sobi. Garaža in pralnica dobivata tok iz transformatorja za malo napetost 220/24 V.
Instaliraj:	y	pritličju.
a) v prostorih II, III, IV, V, VI in VII po eno žarnico,
b) v prostorih I, VIII in X po eno žarnico in eno vtikalno dozo,
c) v prostorih IX in XI po eno žarnico in dve vtikalni dozi.
v I. nadstropju:
a) v	prostorih I in II	po eno	žarnico,
b) v	prostoru	III eno	žarnico	in eno vtikalno dozo,
c) v	prostoru	IV en	lestenec	z 1+3 žarnicami in	eno vtikalno dozo,
č) v	prostoru	V eno	žarnico	in dve vtikalni dozi.
Izvedi instalacijo v suhih prostorih z NGA in NL žico pod ometom, v garaži in v pralnici z NBEU, oziroma NBU.
2.	Nariši shematični stik razdelilca z vsemi tokovnimi krogi.
Mehanika:
Kakor strojni oddelek.
Matematika :
Kakor strojni oddelek.
Delovodska šola, mizarski in strugarski mojstrski oddelek.
Detailtranfe:
Mizarji:
Po danem osnutku iz sedežnega pohištva izdelati s svinčnikom detailno risbo z razvidno konstrukcijo.
Za 17 kandidatov je bilo predloženih 24 osnutkov. Kandidati so naloge žrebali.
Strugar:
Po dani navedbi strugarskega izdelka izdelati s svinčnikom detail predmeta po samostojni kompoziciji.
Predložene so bile tri navedbe z zahtevami. Kandidat je nalogo izžrebal: mizico za šah.
Obrtna kalkulacija:
Mizar kupi 250 smrekovih desk dolžine 4 m, širine 25 cm, debeline 2 cm po 245 Din za m3, 45 smrekovih desk dolžine 5 m, širine 42 cm, debeline 3,6 cm po 256 Din za m3 in 30 smrekovih desk dolžine 6 m, širine 40 cm, debeline 5 cm po 270 Din za m3. Račun je poravnati v dveh mesecih s 6% popusta.
Ob prevzemu plača mizar vozniku 75 Din, trošarina je 10 Din za m3, manjši stroški pa so 45 Din. Od založene glavnice je računati 5% letne obresti, ker bodo deske uporabljive šele čez 2 V2 meseca.
Koliko stane mizarja 1 dm3, 1 m2 in 1 m1 teh desk franko skladišče ob uporabi, še se razdele nabavni stroški po prostornini.
Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski, keramiški in graverski oddelek.
Obrtno računstvo In kalkulacija:
Določi odstotke za upravne stroške z ozirom na neposredne mezde in na vrednost porabljenih snovi za razdobje 6 mesecev, če so znani sledeči podatki:
najemnina za delavnico Din 450'— mesečno,
razsvetljava Din 75'— na mesec,
kurjava za pol leta Din 600'—,
čiščenje prostorov Din 70'— na mesec,
davki in druge pristojbine Din 300’— za četrtletje,
zavarovalnina Din 130’— na leto,
8°/o obresti od glavnice Din 25.000'—,
odpisi na opremi in orodju 9V2°/o od Din 18.720'—.
Produktivna mezda mojstra Din 45'— na dan (300 delavnikov), pomočnikova mezda Din 35'— na dan.
V	preteklem letu se je potrošilo snovi za Din 18.900'—.
Slovenščina In spis j e:
Namestitvena pogodba za delovodjo s podatki:
N. N., kiparski (keramiški, graverski) mojster v Ljubljani, sklene dne 15. junija 1936. s kiparskim (keramiškim, graverskim) pomočnikom N. N. iz Novega mesta namestitveno pogodbo za delovodjo pod sledečimi pogoji:
1. Namestitev za dobo 3 let od 1. julija 1936. dalje.
2. Obveznosti delovodje v službi.
3. Mesečna plača Din 950‘—, prosto dvosobno stanovanje in prosta kurjava.
4. Eventuelno povišanje plače za 20% po preteku 1 leta.
5. Obnovitev pogodbe tri mesece pred potekom pogodbe ali trimesečna odpoved.
Ženska obrtna šola.
Krojno risanje na oddelku za krojenje in šivanje perila:
Po danih predlogah je izvršiti kroje v normalni, polovični in četrtinski meri (šest skupin):
1. moške pižame,
2. moške dnevne in spalne srajce,
3. jutranje jopice in ženske spalne srajce,
4. krilne kombinacije in ženske spodnjice,
5. otroške pižame in spalne srajčke,
6. delovni predpasnik in ženska pižama.
Krojno risanje na oddelku 3 a krojenje In šivanje oblek:
Po danih predlogah je izvršiti kroje v normalni četrtinski meri:
1. raznih plaščev (dve skupini),
2. raznih angleških kostumov (dve skupini),
3. raznih raglan kompletov.
Strokovno (dekorativno) risanje na oddelku 3a vezenje:
Izvršiti je samostojen osnutek, ki naj služi kot predloga za vezenje, blazina (za aplikacijo, ploščato vezenje in lepšalne vbode).
a
8
>ü
3
•Si
si
<«
8
8
co
CN
CN
Os
0
S
•N
c
•■N
0
4
eo
ö
•0
0
-
0
H
0
05
CO
CO
CO
Q
a
0
Ä
a
'H
CN
CO
CO
V
Ä
c
0)
>u
a
s-.
co
CN
CN
ü
fl
0)
>Ü
a
CN
CN
00
CN
CO
oo
CN
CO
8
0
CN
CO
T3
CN
CN CO
CO
4)
x
a
0
H©
Q)
G
a
ö
'2
a
s
•B
>u
X C0
C0 >N
0
ft
Statistika obiska in končnega uspe&a v šolskem letu 1935J1936.
				Število			Materinski jezik vseh vpisanih							Končni uspeh					
													Izdelal		so	Izdelali niso			
	Šola		vseh vpisanih			-C 's						15		£	CN	(0 .S v e	✓—."o	."s.	
		Letnik	učencev	učenk	skupaj	tn O (9 U U C o	slovenski	1 hrvatski	| srbski	1 češki	1 nemški	0 3: '% 2	odlično (5)	b -O 0 U > (0 u CL	dobro (3) ali zadostne	-5.-S ■” 0. c a « 6(1 a c 1“	nezadostno (1 sme ponavl	nezadostno ( ne sme pom	ni ocenjen
		I.	30	1	31	27	29			i	—	—	1			4	17	i	5	—	
	Arhitektonsko-	II.	32	3	35	35	33			i	1	—				—	12	10	9	3	i
	gradbeni odsek	III.	14	2	16	16	15	1						2	5	6	1	1	i
>w		IV.	14	—	14	14	14						2	5	6	—			i
'c		I.	3?,			32	27	32							1	13	—	12	1	—
"T3	Strojni odsek	11.	S9		3?	31	?<>					1	i	1	—	—	15	4	10	2	—
u V)		III.	16			16	16	13			—		2	l	—	2	12	2	—	—	—
ca		IV.	18	—	18	18	16	—	i	—	1	—	4	4	10	—	—	—	—
‘c		I.	27	1	28	27	20	3	—	3	2	—	—	8	9	8	2	—	—
Ü	Elektrotehniški	11.	17			17	17	16	1	—	—	—	—	1	4	2	7	2	—	i
H	odsek	III. IV.	21 13	1	22 13	22 13	20 13	1	1	I	r		-	3 4	12 9	1	4	2	—
	Gradbeni	I.	16	_	16	16	16	—	—	—	—	—	—	7	9	—	—	—	—
(0	oddelek	II.	15	—	15	15	15						i	5	5	4			—	—
0 ></J	Strojni oddelek	I	?■>		?S	?4	24			1					_	i	4	11	5	3	—	—
(d J*		u.	19	—	19	19	18			1				4	14	1	—	—	—
TJ 0	Elektroinstalaterski	I.	11	—	11	9	9	—	—	—	—	2	—	2	6	1	—	—	—
> 0	oddelek	II.	10	—	10	1U	10							2	8				
id Q	Mizarski in	I.					19								10				
	strugarski oddelek	11.	19	—	19	18							3	5					
-2 •o >w	Kiparski in rezbarski oddelek	I.—III.	9	1	10	10	10							4	5	-	—	—	i
s																			
t-> ja 0	Keramiški oddelek	I.—III.	4	3	7	5								2	3				
co >w 0 2	Graverski oddelek	I.—III.	11	1	12	11	12	-						3	8	—	-	—	—
	Oddelek	I.			26	26	25	25	—	—	—	1	—	1	3	11	2	8	-	—
JO	za krojenje in	II.	—	15	15	13	13	—	—	—	2	—	1	4	6	1	—	—	i
>w	šivanje perila	III.			16	16	16	16	—	—	—	—	—	1	6	9	“““	—		
C	Oddelek	I.			28	28	26	27	1	—	—	—	—	—	14	12	—	—	—	—
v< -fi	za krojenje in	II.	—	25	25	23	23	1	—	1	—	—	3	11	9			—	—	—
0	šivanje oblek	III.			24	24	23	20	—	—	—	3	1	1	8	14			““		
1/3	Oddelek	1.			4	• 4	4	4							2	2	-	—	—	—
C V	za umetna dela	11.	—	4	4	3	3	—	—	1	—	—	—	2	1			—	—	—
	(vezenje)	III.			1	1	1	1	—	—	—	—	—	—	1							
	Banovinska šola za glasbila	I.—III.	15	—	15	11	15	—	—	-	—	—	—	6	4	—	1	—	—
	Skupaj . . .		420	156	576	545	537	8	5	8	12	6	19	132	269	53	57	9	6
Imenik, učencev (učenk) v šolskem letu 1935./1936. in obča klasifikacija.
Število vseh vpisanih: 576.
Učencev: 420, učenk: 156.
Z ozirom na končni učni uspeh so v tem imeniku navedeni:
pod a), ki so letnik izdelali, debelo tiskani z odličnim uspehom, razprto tiskani s prav dobrim uspehom, ostali z dobrim ali zadostnim uspehom;
pod b), ki so dobili samo iz enega predmeta oceno nezadostno in lahko opravljajo popravni izpit, predmet v oklepaju;
pod c), ki niso izdelali in smejo letnik ponavljati; pod č), ki niso izdelali in tudi ne smejo letnika ponavljati; pod d), ki zaradi bolezni ali vpoklica v vojaško službo niso bili ocenjeni in smejo razred ponavljati ali opravljati razredni izpit; pod e), ki so med letom izstopili ali bili odslovljeni.
Državna tehniška srednja šola.
Število vseh vpisanih: 274.
Učencev: 266, učenk: 8.
Tehniška srednja šola, arfilielcionslco-gratlbenl odsek.
Število vseh vpisanih: 96.
Učencev: 90, učenk: 6.
I.	letnik.
Razrednik: Ing. arch. K.ryl Pavel, profesor.
a)
1.	Bezjak Aleksander	12.	Novak Leopold
2.	Božnik Karel	13.	Pahor Jože
3.	Cer Viktor	14.	Pohar Vojko
4.	Jerše Jože	15.	Runovc Franc
5.	Kadunc Jožef	16.	Suliman-Grudzinski Ivan
6.	Kavs Ludovik	17.	Šveiger Anton
7.	Lilleg Vinko	18.	Terčelj Rudolf
8.	Lobenwein Siegfrid	19.	Zrimšek Egidij
9.	Majcen Niko	20.	Zerdin Štefan
10.	Mišvclj Cvetko	21.	Žitnik Egon
11.	Možina Ladislav		
b)
1. Lukež Vladimir (matematika)
1. Elikan Alojzij
2. Janovsky Vladimir
3. Levičnik Mihael
c)
4. Schell Jerica
5. Zupanec Roman
c)
1. Erzin Bojan	3. Orehek Franc
2. Lomšck Stanislav	4. Rošker Vladimir
II. letnik.
Razrednik: Ing. arch. Kregar Rado, profesor.
a)
7. Malnarič Josip
8. Oberžan Anton
9. Peršič Friderik
10. Planinec Emil
11. Sadravec Janko
12. Seibitz Miroslav
b)
6. Ravbar Ljudmila (nauk o slogih)
7. Stepančič Tomo (matematika)
8. Štoviček Jenda (nauk o slogih)
9. Usenik Josip (nauk o slogih)
10.	Vesel Nada (statika)
c)
6. Rausavljcvid Danilo
7. Ulčakar Hcrmcnegilda
8. Valant Milan
9. Verbič Ivan
č)
3.	Kranjec Ivan
d)
1. Cimperman Ivan
III. letnik.
Razrednik: Ing. arch. Kos Miroslav, profesor.
a)
1. Gale Marijan	5.	Race Boris
2. Jeglič Vladislav	6.	Strajnar Oton
3. Kremžar Viljem	7.	Svetina Blaž
4. Melihar Bogdan
1. Boruta Pavel
2. čač Stane
3. Čekuta Viljem
4. Gomiršek Franc
5. Kokolj Josip
6. Kuželički Emil
1. Hlebš Ivan (nauk o slogih)
2. Jurjevčič Milan (statika)
3. Lunder Nikolaj (statika)
4. Nastran Henrik (nauk o slogih)
5. Plestenjak Andrej (nauk o slogih)
1. Arko Vincencij
2. Golouh Konstancij
3. Kenda Ivan
4. Kisovec Karel
5. Pečan Bogomil
1. Andoljšek Alojzij
2. Koman Stanislav
h)
1. Grubišič Josip (nauk o slogih)
2. Lokar Aleksander (ceste, železnice itd.)
3. Rozin-Tomše Franc (perspektiva)
4. Šalamun Franc (ureditev mest)
5. Urankar Anton (ceste, železnice itd.)
6. Vajda Zdenka (perspektiva)
c)
1. Kmecl Irmina č)
1. Stare Branko
d)
1. Kerševan Avgust IV. letnik.
Razrednik: Ing. arch. Fatur Dragutin, profesor.
a)
1. Germ Miroslav
2. Hlebec Valentin
3. Hudales Alojzij
4. K o rent Frančišek
5. Kramarič Josip
6. Lavrenčič Karel
7. Lukež Jurij
8. Maležič Matija
9. Ogrin Frančišek
10. Okrožnik Leopold
11. Pelhan Janez
12. Rebek Branko
13. Velikan j e Franc
d)
1.	Čelešnik Franc
Tehniška srednja šola, strojni odseli.
Število vseh vpisanih: 98.
Nobene učenke.
I.	letnik.
Razrednik: Ribarič Miho, profesor.
1. Arzenšek Alojzij
2. Cirman Ivan
3. Dernovšek Boris
4. Germek Josip
5. Gobec Hinko
6. Kralj Ivan
7. Logar Anton
1. Ambrožič Vladimir
2. Bedina Slavko
3. Brili Zvonimir
4. Gabrijevčič Dušan
5. Gosak Martin
6. Lipoglavšek Stanko
a)
c)
8. Omerza Franc
9. Pirc Franc
10. Počivalšek Božan
11. Prhauc Anton
12. Stanonik Ivan
13. Šinkovec Ludovik
14. Žižek Viljem
7. Novak Alojzij
8. Puh Boris
9. Roth Oskar
10. Sovinec Vincenc
11. Terlep Matija
12. Žabkar Jože
č)
1. Markočič Stanislav e)
1. Lesjak Viktor	4.	Sorčan Franc
2. Mlakar Dragotin	5.	Žohar Franc
3. Ojsteršek Josip
II. letnik.
Razrednik: Ing. Tavčar Riko, profesor.
a)
9.	Peunik Oton
10. Preinfalk Jožef
11. Rosman Miroslav
12. Suliman-Grudsinski Edmund
13. Supan Viktor
14. Štrumbl Alojzij
15. Zakotnik Alojzij
b)
3. Vodišek Franc (kemija)
4. Zupančič Anton (mehanika)
c)
6. Seljak Božidar
7. Seljak Vojemir
8. Trampuž Emil
9. Widowitz Janez
10.	Žerjav Radoslav
č)
2.	Krištof Stanislav
e)
1. Mazek Vladimir
III. letnik.
Razrednik: Ing. Premelč Stane, profesor.
a)
8. Martinšek Anton
9. Osterman Viktor
10. Paller Geza
11. Starc Ivan
12. Škof Viktor
13. Trampuš Roman
14. Zabret Štefan
b)
1. Jesse Anton (matematika)
c)
1.	De Reggi Franc
1. Bodner Anton
2. Bregar Edvard
3. Dular Janez
4. Krč Viktor
5. Kulakov Dimitrij
6. Kunaver Ivan
7. Likar Leon
1. Bah Mihael
2. Ceglar Franc
3. Časi Bojan
4. Dovč Valentin
5. Komac Branko
6. Lajovic Aleksander
7. Mehle Ivan
8. Mihalek Otmar
1. Baraga Alojzij (mehanika)
2. Hrovat Stanislav (termodinamika)
1. Daxkobler Oskar
2. Knol Vincenc
3. Mulley August
4. Poženel Pavel
5. Rože Danilo
1. Gerbec Jože
IV.	letnik.
Razrednik: Ing. Hacin Fridolin, profesor.
a)
1. Bartolo Ivan
2. Božič Josip
3. Franc Josip
4. Karlovšek Stanislav
5. Komel Ljuboslav
6. Kos Ivan
7. Kralj Karel
8. Kremžar Marijan
9. Kus Karel
10. Lebar Anton
11. Maček Avguštin
12. Marinček Zdenko
13. Pance Ivan
14. Rebec Ludovik
15. R u n k o Stanislav
16. Velikonja Ivan
17. Vrečko Alojzij
18. Wastl Mirko
Te/jnlška srednja šola, elekiroie&nžšKi odsek.
Število vseh vpisanih: 80.
Učencev: 78, učenk: 2.
I.	letnik.
Razrednik: Ing. Debelak Joža, profesor.
a)
1. F a n t u r Jožef
2. Hanzliček Franc
3. Jäger Herman
4. Japelj Janez
5. Klenovšek Radoslav
6. Kolman Franc
7. Koman Albin
8. Križnič Bojan
9. Kunaver Mihael
b)
1. Keršnik Dragotin (matematika)
2. Kosi Anton (kemija)
3. Mlakar Dragotin (matematika)
4. Rostan Drago (matematika)
c)
1.	Kosčr Ivan
e)
10. M e r n i g Erik
11. Mrak Alojzij
12. Počivavšek Marijan
13. Por Josip
14. Ružič Dragutin
15. Šlibar Marija
16. Vidrajz Franc
17. Zorič Bogomir
5. Seifried Ivan (matematika)
6. Šemrov Vladimir (matematika)
7. Zabavnik Josip (kemija)
8. Zupan Avgust (matematika)
2.	Pojbič Evgen
1.	Malik Miroslav
II.	letnik.
Razrednik: Ing. Pečenko Ladislav, profesor, a)
1. Benkovič Stanislav	5.	Škrinjar Jožef
2. Čuček Ivan	6.	Šuntajs Jožef
3. Justin Ivan	7.	Vojtkovszky Emil
4. Kristan Milan
1. Ajdič Gustav (mehanika)
2. Kočar Anton (obča elektrotehnika)
3. Lenaršič Ivan (kemija)
4. Mihevc Ivan (obča elektrotehnika)
1. Justin Janko
c)
J)
5. Pirš Anton (obča elektrotehnika)
6. Tomec Viktor (obča elektrotehnika)
7. Veljkovič Božidar (mehanika)
2.	Zupančič Bruno
1.	Vodopivec Dušan
III.	letnik.
Razrednik: Ing. Turnšek Viktor, profesor.
a)
1.	Černe Alojzij	9.	Mauchler Vinko
2.	Dovjak Zdravko	10. Müller Ivan	
3.	Jenček Ladislav	11.	Reja Silvij
4.	Klopčič Franc	12.	Supan Drago
5.	Kozič Emilija	13. Štrukelj Marijan	
6.	Kozjak Anton	14.	Tome Ivan
7.	Lapajnar Viktor	15. Zajc Franc	
8.	Mauchler Franjo		
h)
1. Schiller Miroslav (obča elektrotehnika)
c)
1. Bakovnik Ivan	3.	Kocmur Vilim
2. Hodnik Franc	4.	Kukec Herbert
2)
1.	Erjavec Srečko	2.	Sušek Adolf
IV.	letnik.
Razrednik: Ing. Dovič Josip, profesor.
1.	Barovid Viljem	8.	M i s 1 c j Ciril
2.	Božič Rajko	9.	Okretič Karel
3.	Burnik Vladimir	10.	Pirc Jožef
4.	Černetič Karel	11.	Somrak Franc
5.	Kamenšek Miro	12.	V e r b a j s Marjan
6.	Kosmač Franc	13. Žagar Janez	
7.	Kranjc Peter		
:Državna delovodska šola.
Število vseh vpisanih: 115. Nobene učenke.
Delovodska šola, gradbeni oddelek.
Število vseh Vpisanih: 31.
I.	letnik.
	Razrednik: Kremenšek Josip, profesor.	
		a)
1.	Ankon Ladislav	9. Kuralt Franc
2.	Borec Peter	10. Mesarič Alojzij
3.	Cedilnik Franc	11. Murn Karel
4.	Čurič Danici	12. Narobe Mihael
5.	Fon Ivan	13. Sirnik Fran
6.	Hari Peter	14. Triler Janez
7.	Košane Anton	15. Z i b e 1 n i k Ivan
8.	Kovač Ivan	16. Zupančič Ludovik
II.	letnik.
Razrednik: Ing. Dimnik Stanko, profesor.
a)
1. Boh Josip	7.	Nebec Alojzij
2. Dolničar Stanko	8.	Oman Jožef
3. Fras Franc	9.	Premk Alojzij
4. L e s a r A n t o n	10.	Tomc Alojzij
5. Marinček Janez	11.	Zalar Anton
6. Martinec Anton
b)
1.	Dobravec Anton (statika)	3.	Škrjanc Franc	(statika)
2.	Plečnik Franc (statika)	4.	Škrjanc Janez	(statika)
Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek.
Število vseh vpisanih: 44.
Nobene učenke.
I.	letnik.
Razrednik: Ing. Hladnik Stanko, profesor.
a)
1.	Blažič Jože	9.	Jedloučnik Jožko
2.	Cizelj Marjan	10.	K a v e 1 a r Franc
3!	Čuk Jože	11.	Kert Vincencij
4.	Dragovič Miloš	12.	Kline Alojzij
5.	Eiselt Ladislav	13.	Pečar Stane
6.	Frandolič Janko	14.	Plešec Jože
7.	F u č k 0 Štefan	15. Rituper Rudolf	
8.	Japelj Viktor	16. Štrekelj Alojzij	
1. Černe Kazimir (matematika)
2. Mihevc Ivan (kemija)
3. Rotar Martin (strojni elementi)
1. Japelj Josip
2. Švajger Ivan
c)
4. Trček Janez (kemija)
5. Vivod Božidar (strojni elementi)
3. Veretik Jernej
e)
1. Drašler Viktor II. letnik.
Razrednik: Ing. Petrič Hinko, profesor.
1. Bernard Ivan
2. Culjkar Franc
3. Furlan Miroslav
4. Grossmann Štefan
5. Grzinčič Emil
6. Ješe Rajmund
7. J u g Ferdinand
8. Kregar Adolf
9. Kure Ivan
a)
10. Matej ka Evgen
11. Novak Ivan
12. Osterman Adolf
13. Rajner Bogomir
14. Rijavec Anton
15. Šolar Franc
16. Štancer Franc
17. Zupančič Janez
18. Žerak Engelbert
b)
1. Škerl Jože (toplotni motorji)
Delovodska šola, elelctrolnsialaterski oddelek.
Število vseh vpisanih: 21.
Nobene učenke.
I. letnik.
Razrednik: Ing. Hladnik Stanko, profesor.
1. Bačnik Cvetko
2. Golar Jožko
3. K r o n e g g e r
4. Kvartič Franc
a)
Marcel
b)
5. Leban Adolf
6. Mervič Igor
7. Obrovski Jovan
8. Pepevnik Leopold
1. Penko Ciril (matematika)
1. Kermavner Janko
e)
2. Leznicki Ivan
II. letnik.
Razrednik: Ing. Skočir Rudolf, profesor.
1. Bednaršek Ivan
2. Blanč Vekoslav
3. Gliha Julij
4. Kalan Franc
5. Kukanja Vladimir
a)
6. Kunej Franjo
7. Ramovš Drago
8. Remžgar Ivan
9. Schwarz Herman 10. Zajc Ivan
Del ovodska šola, mizarski in strug ar stel mojsirstel oddelek.
Število vseh vpisanih: 19.
Nobene učenke.
I.	letnika v tem šolskem letu ni bilo.
II.	letnik.
Razrednik: Dolak Adolf, strokovni učitelj.
a)
1. Boštjančič Jožef
2. Cankar Stanislav
3. Golouh Ciril
4. Hrovatin Karol
5. Klančnik Franc
6. Kralj Ervin
7. Les Anton
8. Markelj Ciril
9. Mišvelj Franc
10. Pogačnik Stanislav
11. Repanšek Ivan
12. Šolar Jožef
13. Trink Ferdinand
14. Umek Rudolf
15. Urbanec Rihard
16. V a 1 j a v e c Rudolf
17. Velkavrh Jožef
18. Zaletel Ciril
e)
1.	Uršič Franc
Državna moška obrtna šola.
Razrednik: Sever Anton, profesor.
%
Število vseh vpisanih: 29.
Učencev: 24, učenk: 5.
Aloška obrtna šola, kiparski ln rexbarski oddelek.
Število vseh vpisanih: 10.
Učencev: 9, učenka: 1.
I. letnik.
a)
2.	Turk Vinko
d)
Kalan Rudolf
II. letnik.
1. Abram Ciril	4.	Lanz Aladin
2. Buh Franc	5.	Potrato Aleksander
3. Dolgan Milena
III. letnik.
1.	Ahčin Franc	2.	Homar Leon
1. Romih Milko
1.
Moška obrtna šola, keramlškl oddelek.
Število vseh vpisanih: 7.
Učencev: 4, učenk: 3.
I. letnik.
a)
1. Ambrož Alojzij	2.	R a u t e r Sonja
e)
1. Hafner Bernardina	2.	Kimovec Alojzij
II. letnik.
a)
1. Kregar Rafael	2.	Presl lika
III. letnik.
a)
1. Čop Ferdinand
Moška obrtna šola, graverski oddelek.
Število vseh vpisanih: 12.
Učencev: 11, učenka: 1.
I. letnik.
a)
1. Hočevar Ciril	3.	Leskovic Vladimir
2. Kuclar Leopold
e)
1. Ulčar Franc
II. letnik.
a)
1.	Jerala Marjan	3.	Pribošek Franc
2.	Kavčič Bruno	4.	Zuljan Srečko
III. letnik.
a)
1.	Barich Vera	3.	P e t a n Ciril
2.	Fischer Eugen	4.	Živec Karel
Državna ženska obrtna šola.
Število vseh vpisanih: 143.
Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje In šivanje perila.
Število vseh vpisanih: 57.
I.	letnik.
Razrednica: Svetec Vera, strokovna učiteljica-pripravnica.
a)
1. Ambrož Marija	3.	Gostiša Marjana
2. Dragar Agata	4.	Hiršman Danijela
5. Južina Ljudmila
6. Kogej Marija
7. Kurent Marija
8. Loboda Marija
9. Miklavec Jožefa
10.	M 1 i n a r S i 1 v a
b)
1.	Dolenc Emilija (računstvo)
c)
1. Makovec Elizabeta
2. Novak Veronika
3. Palm Rozalija
4. Šuštaršič Evgenija
e)
11. Rodič Rajka
12. Slavič Jožica
13. Spreitzer Štefanija
14. Vagaja Marija
15. Zupan Marija
2.	Lenasi Marija (nemščina)
5. Šušteršič Avguština
6. Tomažič Marija
7. Vratič Valentina
8. Zovič Ivanka
1.	Kos Stanislava
II. letnik.
Razrednica: Cerk Ana, obrtna učiteljica.
a)
7. Rotar Dragica
8. Savnik Vel e na
9. Savšek Martina
10. S i r e c Danica
11. Šulc Miroslava
b)
1.	Jakubec Libuša (računstvo)
d)
1.	Račič Nevenka
e)
1.	Bezjak Ljudmila	Štarbek	Angela
III. letnik.
Razrednica: Ilübl Marija, obrtna učiteljica.
a)
1.	Bernat Jakobina	9.	Malgaj Marija
2.	Bučar Matilda	10.	Mihelič Ivana
3.	Golja Adela	11.	Mlinar Apolonija
4.	Jilek Jožefa	12.	Pavlin Viktorija
5.	Karič Karlina	13.	Rus Vojka
6.	Kastelic Elizabeta	14. Smrekar Ana	
7.	Kozinc Majda	15.	Vidovič Ana
8.	Kranjc Otilija	16. Zorga Štefanija	
1. Habič Marija
2. Habjan Albina
3. Kegu Terezija
4. Kmetič Roza
5. Lesar Cecilija
6. Mikuš Ljudmila
Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje oblek.
Število vseh vpisanih: 77.
I.	letnik.
Razrednica: Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica-pripravnica.
a)
14. Kreutzer Albina
15. Legan Olga
16. Ovin Veronika ava 17. Petek Marlenka
18. Peterlin Slava
19. R a u n a c h e r G i 1 d a
20. Rupar Danica
21. Rus Ana
22. Rus Danijela
23. Senica Iva
24. Šinkovec Vera
25. Vičar Tatjana
26. Vodopivec Tatjana
e)
2.	Böhmervvald Berta
II. letnik.
Razrednica: Novak Alojzija, strokovna učiteljica.
a)
1.	Bahar Frančiška	13.	Mika Karolina
2.	Belič Magdalena	14.	Osterman Angela
3.	Bricelj Stanisl	ava 15.	Pirš Marija
4.	Bučar Štefanija	16.	Plevčak Gabrijela
5.	Cotič Rajka	17.	Rihtaršič Darinka
6.	Černe Helena	18.	Rojina Martina
7.	Dolinšek Evgenija	19.	Širme Štefanija
8.	Dragar Ema	20.	Š v e r Mira
9.	Grilc Vida	21.	Vrhovec Regina
10.	Jugovič Ljudmila	22.	Wolbang Hilda
11.	Juh Marija	21	Žagar Milena
12.	Jurman Cirila		
1.	Accetto Jerica	c) 2.	Rozman Olga
		III. letnik.	
Razrednica: Hrovatin		Klementina,	strokovna učitcljica.
		a)	
1.	Ambrož Pavla	9.	Jančar Marija
2.	Benčič Gizela	10.	Jurjevčič Gabrijela
3.	Burja Vida	11.	Kegu Frančiška
4.	Detela Olga Marija	12.	Korenčan Helena
5.	Dragan Ljubica	13.	Logar Veronika
6.	Dmitrija Olga	14.	Me rgenthaler Mart
7.	Gašperlin Ivanka	15.	O 1 i f č i č Vida
8.	Hervatin Zora	16.	Ovsenik Vida
1. Berlot Marija
2. Bricelj Ivana
3. Brolih Ivana
4. C e r a j-C e r i č Stanisl
5. Cerar Danica
6. Deu Veronika
7. Ferčak Helena
8. Gaspari Marija
9. H 1 a d k y Miroslava
10. Hribar Antonija
11. Jerala Adalberta
12. Kerin Ana
13. Kladörotti Danica 1. Benedik Julijana
17. P e t r i č J a k o b i n a	21.	Ulaga Ljudmila
18. Podgoršek Marija	22. Vidic Angela
19. Šmajdek Zora	23.	Vovk Josipina
20. T r č i č Hildegarda
e)
1. Miklavčič Marija
Ženska obrtna šola, oddelek za umetna dela (vexenje).
Število vseh vpisanih: 9.
I. letnik.
Razrednica: Vehar Marija, strokovna učiteljica.
a)
1. Jakulin Ljubica	3.	Smrekar Katarina
2. Kralj Frančiška	4.	Širca Marija
II. letnik.
a)
1. Beranek Frančiška 3. Zirkelbach Kristina
2. Jerina Marija
e)
1. Kosec Bogomila
III. letnik.
a)
1. Pelhan Neža
HanovinsKct šola xa glasbila.
Razrednik: Mušič Miha, banov, pogodbeni učitelj.
Število vseh vpisanih: 15.
Nobene učenke.
I. letnik.
a)
1. Bertoncelj Friderik	3.	Magister Stanislav
2. Kladvar Jožef	4.	Snoj Leopold
c)
1.	Bekš Milan
e)
1. Berlot Ivan	3.	Loboda Franc
2. Cerovac Pavel	4.	Možina Stanislav
II. letnik.
1. Goršič Stanislav	3.	Smrekar Srečko
2. Triler Jožef
III. letnik.
1. Černač Ivan	3.	Tramte Ludvik
2. Šušteršič Anton
Završni iszpili.
Jesenski rok septembra 1935.
Završni izpiti so bili:
na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole pismeni 9. in
10.	septembra, ustni dne 11. septembra;
na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole pismeni 9. in 10. septembra, ustni 11. septembra;
na gradbenem oddelku delovodske šole pismeni od 10. do 13. septembra, ustni 14. septembra;
na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole pismeni od 10. do
12.	septembra, ustni 14. septembra.
Uspeh izpitov:
Na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit:
1. Bauer Leopold	4.	Tinta Vladimir
2. Čoki Slavko	5.	Zupan Silvo
3. Mirtič Josip	6.	Žigante Anton
3 kandidati so bili odklonjeni za leto dni.
Na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit:
1. Ahel Josip	5.	Naglic Rudolf
2. Gabrovšček Nestor	6.	Rozbaud Rihard
3. Grundner Viljem	7.	Rožmane Ivan
4. Janežič Maksimilijan
Na	gradbenem oddelku	delovodske	šole	so opravili izpit:
1. Jordan Franc	3.	Urbanec Stanislav
2. Kimovec Janez	4.	Žnidar Franc
Na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole sta bila oba kandidata odklonjena za leto dni.
Redni (glavni) rok junija 1936.
Ixpraševalnl odbor za ieOnlšKo srean/o In delovodsko šolo
je bil tako-le sestavljen (v oklepajih predmet izpraševanja):
Predsednik: odposlanec ministrstva trgovine in industrije g. ing. arch. Vurnik Ivan, univerzitetni profesor v Ljubljani;
podpredsednik: direktor Državne tehniške srednje šole; člani odbora: vsi člani izpraševalnih komisij; zapisnikar: profesor Košak Vinko.
Izpraševalne komlsl/e.
Tehniška srednja šola, a r h i t e k t o n s k o - g r a d b c n i odsek; Predsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel.
Člani: profesor ing. arch. Fatur Dragutin (projektiranje, gradbene konstrukcije in tehnologija, osnove zgradb); profesor ing. arch. Kos Miroslav (arhitektura);
profesor Košak Vinko (slovenščina);
profesor ing. Novak Leo (inženjerske gradnje, geodezija); profesor ing. arch. Oražem Miroslav (matematika), zapisnikar; profesor ing. Škof Rudolf (statika in armirani beton, gradbene konstrukcije).
Tehniška srednja šola, strojni odsek:
Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor.
Člani: profesor ing. Hacin Fridolin (mehanika, strojni elementi in dvigala, hidravliški stroji in črpalke, parni kotli); profesor ing. Hladnik Stanko (plinski motorji); profesor Košak Vinko (slovenščina); profesor ing. Premelč Stane (termodinamika); profesor Ribarič Miho (matematika), zapisnikar; profesor ing. Tavčar Riko (kalorični stroji, tehnologija, parni stroji).
Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane.
Člani: profesor ing. Debelak Joža (elektriške meritve in preizkusi);
profesor ing. Dovič Josip (hidravlika, praktična elektrotehnika);
profesor ing. Grogi Roman (obča elektrotehnika);
profesor Košak Vinko (slovenščina);
profesor ing. Pečenko Ladislav (mehanika, strojstvo);
profesor Premru Vladimir (elektrokemija), zapisnikar;
profesor Ribarič Miho (matematika).
D e 1 o v o d s k a šola, gradbeni oddelek:
Predsednik: profesor ing. Novak Leo.
Člani: profesor ing. Dimnik Stanko (nadzemno stavbarstvo, gradivoslovje in gradbeno poslovanje); profesor ing. arch. Kryl Pavel (matematika); profesor ing. Škof Rudolf (mehanika);
profesor ing. arch. Treo Rudolf (nadzemno stavbarstvo, pismeno), zapisnikar.
D e 1 o v o d s k a šola, strojni mojstrski oddelek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane.
Člani: profesor ing. Hladnik Stanko (tehnologija, matematika), zapisnikar;
strokovni učitelj Kunaver Karel (praktično delo); strokovni učitelj Mirtič Josip (praktično delo); profesor ing. Petrič Hinko (strojegradba, mehanika); obrtni učitelj Sajevic Alojzij (praktično delo).
D e 1 o v o d s k a šola, e 1 e k t r o i n s t a 1 a t e r s k i oddelek:
Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor.
Člani: profesor ing. Hladnik Stanko (matematika), zapisnikar; profesor ing. Petrič Hinko (mehanika);
profesor ing. Skočir Rudolf (praktična elektrotehnika, obča elektrotehnika).
Delovodskašola, mizarski in struparski mojstrski oddelek:
Predsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel.
Člani: obrtni učitelj Brenčič Franjo (konstrukcijski nauk), zapisnikar; strokovni učitelj Dolak Adolf (tehnologija, nauk o motorjih); profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo); strokovni učitelj Mercina Josip (detajliranje, praktično delo).
Isprašcvalnl odbor za moško In žensko obrtno šolo
je bil tako-le sestavljen (v oklepajih predmet izpraševanja):
Predsednik: direktor Državne tehniške srednje šole.
Podpredsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel.
Člani: vsi člani izprašcvalnih komisij;
Zapisnikar: profesor Lenarčič Janko.
Izpraševalne komisije.
Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski, keramiški in graverski oddelek:
Predsednik za vse oddelke: profesor Sever Anton.
Člani za vse oddelke: profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo in kalkulacija);
profesor Lenarčič Janko (slovenščina), zapisnikar; profesor Žnidarčič Ivan (umetniško oblikoslovje).
Član za kiparski in rezbarski oddelek: profesor Kralj Fran (tehnologija, praktično delo).
Član za keramiški oddelek: obrtni učitelj Beran František (tehnologija in praktična keramiška kemija, praktično delo).
Član za graverski oddelek: obrtni učitelj Užnik Rudolf (mehanska tehnologija, praktično delo).
Zenska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila, oddelek za krojenje i n š i v a n j e oblek in oddelek za umetna dela (vezenje):
Predsednica za vse oddelke: strokovna učiteljica Novak Alojzija.
Člana za vse oddelke: predmetna učiteljica Kravos Angela (slovenščina in spisje), zapisnikarica;
profesor Lenarčič Janko (obrtno računstvo in kalkulacija).
Član oddelka za krojenje in šivanje perila: obrtna učiteljica Miibl Marija (tvarinoslovje, krojno risanje, praktično delo).
Član oddelka za krojenje in šivanje oblek: strokovna učiteljica Hrovatin Klementina (tvarinoslovje, krojno risanje, praktično delo).
Člana oddelka za umetna dela (vezenje): profesor Šantel Saša (strokovno risanje);
strokovna učiteljica Vehar Marija (tvarinoslovje, praktično delo).
Banovinska šola za glasbila:
Predsednik: profesor Šantel Saša.
Člana: strokovni učitelj Dolak Adolf (tehnologija lesa);
banovinski pogodbeni učitelj Mušič Mihael (teorija glasbil, kalkulacija, praktično delo), zapisnikar.
l/sp e O završnil> izpitov.
Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek. Kandidatov 15, letošnjih učencev 13, lanskih učencev 2. Izpit so opravili:
1. Bajer Bogomir	8.	Lukež Jurij
2. Germ Miroslav	9.	Maležič Matija
3. Hlebec Valentin	10.	Ogrin Frančišek
4. Hudales Alojzij	11.	Okrožnik Leopold
5. K o r e n t Frančišek	12.	Pelhan Janez
6. Kramarič Josip	13.	Rebek Branko
7. Lavrenčič Karel
2 kandidata sta bila odklonjena za tri mesece, in sicer 1 iz enega predmeta, 1 iz dveh predmetov.
Tehniška srednja šola, strojni odsek.
Kandidatov 18 letošnjih učencev. Izpit so opravili:
1. Bartolo Ivan	10.	Lebar Anton
2. Božič Josip	11.	Maček Avguštin
3. Franz Josip Ivan	12.	Marinček Zdenko
4. Karlovšek Stanislav	13.	Pance Ivan
5. Komel Ljuboslav	14.	Rebec Ludovik
6. K o s I v a n	15.	Runko Stanislav
7. Kralj Karel	16.	Vrečko Alojzij
8. Kremžar Marijan	17.	Wastl Mirko
9. Kus Karel
1 kandidat je bil odklonjen za tri mesece iz enega predmeta.
Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Kandidatov 15, letošnjih učencev 13, lanskih učencev 2. Izpit so opravili:
1. Barovič Viljem	7.	Okretič Karel
2. Burnik Vladimir	8.	Pirc Jožef
3. Černetič Karel	9.	Somrak Frunc
4. Kosmač Franc	10.	Verbajs Marjan
5. Medvešček Emil	11-	Žagar Janez
6. Mislcj Ciril
1 kandidat je bil odklonjen za leto dni, 3 kandidati so bili odklonjeni za tri mesece, in sicer 2 iz enega predmeta, 1 iz dveh predmetov.
Delovo dska šola, gradbeni oddelek.
Kandidatov 11 letošnjih učencev. Izpit so opravili:
1. Boh Josip	6.	Martinc Anton
2. Dolničar Stanko	7.	Nebec Alojzij
3. Fras Franc	8.	Oman Jožef
4. Lesar Anton	9.	Premk Alojzij
5. Marinček Janez	10.	Zalar Anton
1 kandidat je bil odklonjen za leto dni.
D c 1 o v o d s k a šola, strojni mojstrski oddelek.
Kandidatov 18, letošnjih učencev 16, lanskih učencev 2. Izpit so opravili:
1. Bernard Ivan	8.	Novak Ivan
2. Furlan Miroslav	9.	Rajner Bogomir
3. Grossmann Štefan	10.	Šolar Franc
4. Ješe Rajmund	11.	Štancer Franc
5. Jug Ferdinand	12.	Zupančič Janez
6. Matejka Evgen	13.	Žerak Engelbert
7. Mihevc Avgust	14.	Žontar Karel
1 kandidat je bil odklonjen za leto dni, 2 kandidata sta bila odklonjena iz enega predmeta (praktičnega dela), 1 kandidat pa je med izpitom odstopil.
D c 1 o v o d s k a šola, e I e k t r o i n s t a 1 a t e r s k i oddelek. Kandidatov 11, letošnjih učencev 10, lanskih učencev 1. Izpit so opravili:
1. B e d n a r š e k I v a n	6.	Mrak Mihael
2. Blanč Vekoslav	7.	Ramovš Drago
3. Gliha Jurij	8.	Remžgar Ivan
4. Kalan Franc	9.	Schwarz Herman
5. K u n e j F r a n j o	10.	Zajc Ivan
1 kandidat je bil odklonjen za tri mesece iz enega predmeta.
Delovo d ska šola, mizarski in strugarski mojstrski
o	d d e 1 e k.
Kandidatov 19, letošnjih učencev 18, predlanskih učencev 1. Izpit so opravili:
1. Boštjančič Jožef	10.	M i š v e 1 j Franc
2. Cankar Stanislav	11.	Pogačnik Stanislav
3. Golouh Ciril	12.	Repanšek Ivan
4. H r o v a t i n Karol	13.	Šolar Jožef
5. Klančnik Franc	14.	T r i n k Ferdinand
6. Kralj Ervin.	15.	Urbanec Rihard
7. Les Anton	16.	Valjavec Rudolf
8. Lešnik Oskar	17.	Velkavrh Jožef
9. Markelj Ciril	18.	Zaletel Ciril
1 kandidat radi bolezni ni opravljal završnega izpita.
Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski oddelek. Kandidata 2 letošnja učenca. Izpit sta opravila:
1. Ahčin Franc	2.	Homar	Leon
Moška obrtna šola, k e r a m i š k i oddelek.
Kandidat 1 letošnji učenec. Izpit je opravil:
1.	Čop Ferdinand.
Moška obrtna šola, graverski oddelek. Kandidati 4 letošnji učenci (učenka). Izpit so opravili:
1. Barič Vera
2. F i s c h e r Eugen
3. P e t a n Ciril
4. Ž i v e c Karel
Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje
perila.
Kandidatinj 16 letošnjih učenk. Izpit so opravile:
1. Bernat J a k o b i n a
2. H u č a r Matilda
3. Golja Adela
4. J i 1 e k Jožefa
5. Karič Karlina
6. Kastelic Elizabeta
7. Kozinc Majda
8. Malgaj Marija
1	kandidatinja ni prišla k izpitu.
9.	Mihelič Ivana
10. Mlinar Apolonija
11. Pavlin Viktorija
12. R u s Vojka
13. Smrekar Ana
14. V i d o v i č Ana
15. Žorga Štefanija
Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje
oblek.
Kandidatinj 23 letošnjih učenk. Izpit so opravile:
1. Ambrož Pavla
2. Benčič Gizela
3. B u r j a Vida
4. Detela Olga Marija
5. Dragan Ljubica
6. Dmitrija Olga
7. Gašperlin Ivanka
8. Hervatin Zora
9. Jančar Marija
10. Jurjevčič Gabrijela
11. Kegu Frančiška
12. K o r e n č a n Helena
13. Logar Veronika
14. Mergenthaler Marta
15. O 1 i f č i č V i d a
16. Ovsenik Vida
17. Petrič Jakobina
18. Podgoršek Marija
19. Šmajdek Zora
20. T r č i č Hildegarda
21. Ulaga Ljudmila
22. Vidic Angela
23. Vovk Josipina
Ženska obrtna šola, oddelek za umetna dela (vezenje). Kandidatinja 1 letošnja učenka. Izpit je opravila:
1. P e I h a n Neža.
Banovinska šola za glasbila.
Kandidati 3 letošnji učenci. Izpit so opravili:
1. Černač Ivan	3.	Tramte	Ludvik
2. Šušteršič Anton
Objave o pričeiRu šol. leta 1936./1937.
Popravni in razredni izpiti
se bodo opravljali od torka, dne 25. avgusta, do ponedeljka, dne 31. avgusta, v redu, ki bo objavljen na šolski razglasni deski.
Vsak učenec se mora do dne 10. julija k izpitu priglasiti s predpisno kolkovano pismeno prošnjo z navedbo predmetov, iz katerih opravlja izpit in mora prošnji priložiti šolsko izpričevalo, oziroma zdravniško potrdilo.
Vpisovanje v prve letnike
bo od dne 1. do dne 5. septembra po tem-le načinu:
V torek, dne 1. in v sredo, dne 2. septembra, se bodo od 8. do 11. ure sprejemale prošnje za vpis (prijave). Tiskovina za prošnjo za vpis (prijava) se dobi pri šolskem služitelju. Prijava mora biti kolkovana s 5 Din. Prijavi se morajo priložiti izpričevala o dotedanjem šolanju in sicer:
a) za odseke tehniške srednje šole zadnje letno izpričevalo in izpričevalo nižjega tečajnega izpita, ako prihajajo iz gimnazij, ali izpričevalo završnega izpita, ako prihajajo iz meščanskih šol;
b) za oddelke delovodske šole zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, učno pismo in izpričevalo pomočniškega izpita in dokaze o dotedanji praksi (delavska knjižica);
c) za oddelke moške ali ženske obrtne šole zadnje šolsko izpričevalo.
Novi učenci (učenke), ki nimajo nižjega tečajnega izpita gimnazije (završnega izpita meščanske šole), morajo imeti na zadnjem šolskem izpričevalu odhodno klavzulo.
Če učenec ni iz kraja, mu je prijava dovoljena tudi pismeno.
Učenci (učenke), ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo za čas, ki so ga prebili izven šole.
Tudi vsak učenec (učenka), ki ponavlja na zavodu prvi letnik kateregakoli šolskega oddelka, mora, kakor vsak nov učenec predložiti dne 1. ali 2. sept. prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letnik. Prijavi je treba priložiti samo letno Izpričevalo našega zavoda.
V sredo, dne 2. septembra popoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po došlih prijavah in izpričevalih odločile, kdo od prijavljencev se na podlagi predloženih šolskih izpričeval sprejme v šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo ob 18. uri objavljen na razglasni deski.
Vsi ti učenci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu. Bolehni, fizično nesposobni ali manj sposobni se v šolo ne smejo sprejeti.
V četrtek, dne 3. septembra, bo ob 8. uri zdravniški pregled tistih prijavljencev, ki se na podlagi izpričeval sprejmejo v šolp. Po zdravniškem pregledu in v petek, dne 4. septembra dopoldne bo vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin.
V vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). Ako učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po pregledu v določenem roku ne vpiše s plačanjem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenka).
Vpisovanje v višje letnike
bo v ponedeljek, dne 7. septembra od 8. do 11. ure. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložiti prošnjo za vpis (prijavo) in ji priložiti zadnje letno izpričevalo. Učenec, ki je moral opravljati počitniško prakso, mora z letnim izpričevalom predložiti tudi dnevnik.
Tiskovina za prošnjo za vpis (prijavo) se dobi pri šolskem služitelju.
Ako se učenec (učenka) ta dan ne vpiše s prijavo in s plačanjem šolnine in drugih pristojbin in ne more svojega izostanka zadovoljivo opravičiti, izgubi pravico do vpisa.	1
Naknadno vpisovanje.
Po 4. septembru za prve letnike in po 7. septembru za višje letnike se dovoljuje vpis samo v izrednih primerih.
Naknadni vpis dovoljuje direktor sam do dne 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do dne 10. oktobra. Po tem dnevu se ne sme noben učenec več vpisati.
Sprejemni izpiti.
Sprejemnih izpitov vobče ni.
Samo učenci, ki so dovršili moško obrtno (mojstrsko - delovodsko ali obrtno) šolo in učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave.
Redni pouk
se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v sredo, dne 9. septembra. Vsi učenci in učenke se morajo ta dan ob 8. uri zbrati v svojih učilnicah.
Vplačila pri vpisu.
V k o 1 k i h : Za vpis vsakega učenca (učenke) je treba izpolniti pravilno kolkovano prijavo. Kolkovina za to prijavo znaša:
a) za odseke tehniške srednje šole...........................Din	50'—
b) za oddelke delovodske in druge obrtne šole.................5‘—
Učenci, ki prosijo za vpis v prve letnike odsekov, naj zaenkrat kolkujejo
prošnjo za vpis s kolkom Din 5'—. Oni učenci, ki bodo sprejeti, bodo dopolnili takso za vpis na 50 dinarjev na ta način, da bodo na prijavo prilepili še za 45 dinarjev kolkov.
V gotovini plača vsak učenec (učenka):
1. šolnino (po tar. post. 318 a zakona o taksah)
2. v fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev
3. v šolski sklad.......................................
4. za tiskovine (izvestje za šolsko leto 1936./1937., prijave, izpričevala, potrdila itd.).......................
5. premijo za zavarovanje proti nezgodam ....
Novi učenci plačajo poleg gori navedenih zneskov še:
6. kavcijo:
a) na odsekih tehniške srednje šole..................
b) na delovodskih šolah..............................
c) na ostalih strokovnih obrtnih šolah ....
Din . . . .
30'— 15'—
Din 100'—
„ 100 — „	50'—
Kavcijo morajo pri vpisu vplačati tudi stari učenci, ki je nimajo še vplačane.
Kavcijo vplačujejo učenci (učenke) kot varščino za plačevanje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju, učilih, orodju ali materialu. Po odhodu učenca (učenke) z zavoda se izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti; v nasprotnem primeru se izplača le ostanek po odračunanem dolgu.
Šolnina.
Pri vpisu na državne šole plačujejo učenci (učenke) šolnino v gotovini, pri vpisu na banovinsko šolo za glasbila sc šolnina ne plačuje.
Šolnina sc plačuje v gotovini po naslednji razpredelnici:
Kdor plačuje na		leto dinarjev		Delovodska, moška in ženska obrtna šola	Tehniška srednja šola	
					1. in II. letnik	III. in IV. letnik
				Din	Din	Din
nad	300	do	1.000	. 50-—	150 —	200-—
H	1.000	M	3.000	75--	200 —	250’—
**	3.000	»»	5.000	100’-	250'-	300 —
»»	5.000	*»	10.000	150-—	400 —	500--
I»	10.000	»»	20.000	250'—	600 —	700- —
	20.000	„	50.000	400-—	900 —	1.000 —
M	50.000			650-—	1.400'-	1.500-—
1 I						
Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca.
Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, sc plačuje:
a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici;
b) za ostale otroke polovica šolnine.
Pri pobiranju šolnine je smatrati za prvega otroka tistega, ki ga vpišejo v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine (osnovne šole, vojaške akademije, posebne kmetijske šole, rudarske šole in obče obrtno - trgovinske šole) ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke.
Če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek.
Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo manj od Din 300'— davka na leto, se šolnina ne plačuje.
Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine.
Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka se bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec.
Potrdila o višini davkov.
Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora izročiti z Din 20'— kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo za podlago pobrane šolnine, uprava šole ne bo vrnila.
Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, čc jih dotični učenci še imajo.
Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri pristojnem državnem ali samoupravnem uradu, pri katerem prejemajo plačo, upokojenci pa pri bla-gajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu, dobe pri tem delodajalcu potrdilo o višini pobranega davka.
Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu delodajalcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teh davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka.
Za potrdila o višini davka je treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek Din 5'—) in priložiti neuničen kolek za 20 dinarjev.
Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek.
Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdilih.
S potrdili o višini davkov mora izročiti učenec na četrtinki pole spisano in od očeta lastnoročno podpisano izjavo:
Podpisani izjavljam, da niti jaz niti moja žena niti moj sin (moja hči) nimamo za obdavčenje druge imovine ali dohodkov razen onih, o katerih sem izročil potrdila o davkih.
V	Ljubljani, dne...................... 1936.
(Podpis in točen naslov očeta.)
Za vpis več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepise. Vsak tak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka.
Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izro-čitiv dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najsta-Tejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanicc o pobrani polni šolnini dotične šole višje stopnje. Duplikat pri-znanice overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo.
Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kasneje, so roditelji, oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, izjavo z navedbo šole in roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava, da bodo šolsko najstarejšega otroka vpisali v šolo višje stopnje. Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični
šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji ali skrbniki ne predlože pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala dotične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega ravnanja, ki je predvideno za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki se opozarjajo na posledice, ako ne bodo pravočasno predložili dokaza o vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Oče, odnosno skrbnik učenca (učenke) mora v tem primeru pri vpisu, razen potrdila o davkih, izročiti tudi izjavo, ki naj se glasi:
Ixjava.
svojo hčerko
Podpisani izjavljam, da bom  :------------
svojega sina
v šolskem letu 1936/1937 vpisal v.................
................................  kjer	se vrši vpisovanje od dne.......................
(navedba šole)
do dne........................... 1936.	Priznanico	ali	overovljen	duplikat	priznanice
o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako ne bom pravočasno predložil dokazila o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka.
V	Ljubljani, dne........................... 1936.
(Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.)
Tiskovine za navedeni »izjavi« se dobe brezplačno pri šolskem služitelju.
Opomba.
Starši (varuhi) učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direktorjevi pisarni ob delavnikih od 9. do 10. ure. Za eventualne pismene odgovore se morajo priložiti znamke.
(priimek in ime) semester razred
Vsebina.
Stran
Ustroj Državne tehniške srednje šole v Ljubljani....................................3
Pomembne šolske obletnice......................................................g
Šolski letopis................................................................10
Važnejši uradni spisi......................................................n
Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora............................12
Poučne ekskurzije.................................................................
Počitniška praksa .................................................................
Zavarovanje učencev proti nezgodam........................................15
Denarni skladi.....................................................................
Ustanove in podpore v šolskem letu 1935./1936................................. 16
Osebje v šolskem letu 1935./1936.............................................. 17
Naloge za pismene završne izpite v glavnem roku šolskega	1.	1935./1936.	21
Zdravstveno stanje učencev (učenk)............................................33
Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem letu 1935./1936.	.	.	34
Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1935./1936. in obča	klasifikacija	35
Završni izpiti ....................................................................48
Objave o pričetku šolskega leta 1936./1937....................................54
••	;	’	'j:	i5Š.^‘rK^7.^sf*'■■"»■>'^*i‘it’^J;.;'., .•
■ i •■ 'rw r C'V'V '•• • <•?:, V''
:|#?p■; •-'■■J'- ?■• i: J-■	■
■■