Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeijek in poteii. S*:;n> mc^efno Din 7'-, za inuzemstvo Din 20'—. Rixctin pri postno - čekovnem .;iv(niu št. 10.666. Cena 1 Din. KedaKCLJa in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi gle.de prostoia in dntva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 11. Celje, petek 6. februarja 1931. Leto XI1L Kmetska prosveta Kmetski prosvetni delavei so v Ljubljani osnovali društvo »Kmet- ska prosveta«, koje voditelj jc znani kmetsko-prosvetni delavcc gosp. dr. Janžo Novak. V nedeljo 25. januarja je zborovala »Kmetska prosveta« v Kamniku. To je bilo letos že tretje zborovanje, ki jib je sklenila »Kmet- ska prosveta« prirejati po celi Slove- 'üji, da razgiba s svojim delom in pi'ogramom vse Slovence, zlasti pa slovensko kmetsko ljudstvo. Temelj- no načelo »Kmetske prosvete« je, da inora postati vsak naš elovek polno- vreden in koristen državljan. Tak pa more postati le tedaj, kadar bo spo- znal in sc zavedel pomeua svoje last- ne narodne države in spoznal vsa ona vprašanja, ki so potrebna za njegov gospodarski in kulturni na- prcdek. To nalogo si je nadela »Kmetska, prosveta« in zbrati hoče okrog sebe ves narod, da ga usposo- bi za veliko bodočnost. V Kamniku je prvi govoril mini- ster v p. g. Ivan Puoelj. Iz njegove- ga govora prinašamo najvažnejše inisli: »Predno govorinio o predmctu, za- radi katerega smo prišli, lnoram na- pravili opazko k dogodkom, ki so sc vršili po iiaših zborovanjih v No vein mestu in Hibnici. Nekateri gospodje iz bivšiJi stiank so se splašili naše- ga poboda s »Kmetsko pros veto« med narod in še vedno nc morejo raz- umoti, da živimo v novi dobi. S »Kmeiskc prosveto« gremo med na- rotP, ker je polrebna, Vabimo v »Kmetsko prosveio« ves narod, vse iti vaakti>ywr, kdor ima le dobro voljo z.a scdelovanje. Kaj hceemo? Hoče- ino v prvi vrsti vzbuditi v najširših phisteh uaroda močno državljansko zavest, da dvignemo državo in pri- pravimc našim potomcem lepšo bo- dcčnost. Rodbina daje človeku prvo onii- ko, materiuščiiio, pošteiije, bistvo moralnili in etičnih zakonov. Itodbi- na je temelj človeške družbe; treba jo je dvigniti in usposabljati za splošni blagor. Narod daje nadaljno, širšo, večjo prosveto. Prej, v tuji državi je naš narod brez svoje državnosti moral sam doprinašati žrtve za vzdrževa- njc svoje prosvete. Danes, v narod- ni državi vzdržuje šolstvo državna uprava. Toda d)'žava ne zmore vse- ga. Zato nioi'a narod sain prevzeti nadaljevanje šolske vzgoje. Vsak dr- žavljan z dušo in srcem mora biti prožet z glavno mislijo in zavestjo, d.a je član svojega naroda, člen v ve- rigi, ki nc srne popustiti, da bi od- uohala eelota. Narod ima svoj popol- ni narodnostni gcspodarski in kul- turni cbstanek samo v lastni državi. Toga so jo zavedal tudi naš narod, vsi njcgovi najboljši sinovi sö stalno bodrili nmožice k delu za lastno dv- žavo. Dogodki prod (i. januarjein so do- kaz, da. iiam jo ma.njkala temeljna državljanska zavost, da jo treba pod- ¦roditi državnim interesoin vse za- sebno. Priznajmo, da snio bili vsi enaki. Zato je seda.j naša naloga, da gremo med narod in povdarjamo vrednote naše državne zavesti.« O nalogab oerkve in o verski vz- goji je dejal govornik: »K.akor družina. in narod, nudi tu- di verska zajeduica svojo vzgojo, ki je človeštvu prava blagodat. Vsakdo, ki bo to skušal jmalovaževati ali ubijati, jo škodljivoc. Toda poleg vorskc vzgojo se nikakor ne sme oinalovaževati narodna državljanska vzgoja. Nekateri gospodje so v »Kmetski prosveti« uzrli nekakšno konkurenč- no })odjetje »Kmetski zvezi«-. »Kmet- ska zvezav je skiicala svoj ustanov- ni občni zl)or v ljubljanskem »Uni- oiiu«, }ni je zabičala V vseh svojib viibilili, da je vstop mogoč le z Iegi- tiniarijami, ki so jib. dajali izključ- no bivšim [nistašem SLS. To je vz- rok, zakaj morain svariti pred »Kmetsko zvezo«. Mi omogočamo 1'1'istop li »Kmetski prosveti« vsako- mur, da bo organizacija last vsega no.roda, no pa da bi vzdrževali samo likcijo in zbirali v svojem krogu iz- ključno lo pi'istaise kake bivše stran- ko. Kdcr zaide v predjanuarske na- j>ake, siliio greši. Ljudjo s staro niisolnostjo ne 1110- rt^jo razumeti, da. se dajo vse tri cdi- nice (rodbina, narod, verska vzgoja) združiti v t-eloto. Take zmotne nazo- lo moramo pobijati in zavračati vsa- !\o napačiio (olmačenjo. Vrednote, ki so irdne in same im sebi dobre, se laliko samn i/,f>of)olnjujojo, no ]>a po- l>ijajo. Naša g lav na, dolžnost je, vzgajati vsc ljudi v državljanskib vrlinah in dolžnostih, narod mora doseči svoj ideal samo v lastni državi. Hoteli smo si ustvariti lastno državo, zato smo ru.šili Avstrijo. Tisto mentalite- 1o rušenja jo bilo težko izpremeniti v pozitivno delo gradnje. Nismo se znali preoricntirati in ako bi nada- Ijovali v pravcu prcdJMiiuar.skih dni, bi naša. država razpadla. In kakšna bi v tern primeru bila usoda posebno nns Slovcncev, tega se zavedamo prav vsi. Toda naša ljubezen do <\v- žavo ni oporiunizein, koristoljubjo, temvec }>repričanjc, da nam brez lastno državo ni voč življenja. Ohra- j niti nioramo takSno, kakor jo potre- l)ujenio. Naš vladar je prevzel nase velike nalogo s Cuclovito junaško odgovor- nostjo. Zato pa. tudi spoštiijemo svo- joga vladarja iz globokega preprifa- nja. Je zgledcn oče in mož, junak in nacijonalni tlovek kakor ga ni med nami. Povabil je v svojeni manife- stu vse in vsakogar k iskrcnemu so- dclovanju zn, rošitev in učvrstitev države. Smatramo pa za zloCin proti državi žalostno dolovanje nekaterih J političnib i/.gubljencov — omigran- j tov; livala. Bogu, Slovenca ni nied j njimi. Ako pa je zločin izgubljenib placaiH'ev v tujini velik zlofin. vele- jzdaja --- je še večji zločin tistega, kj bi z ubijanjem optimizma in sa- botiranjem rušil vero v držaVo. »Kmetska prosveta« ima v svojem prograinu, da ves naš narod, pred- vsem Slovenijo kot stolp države na zapadLi poglablja z državljansko vz- | gojo, iščo, kar nas druži, ilviga opti- mizem, gradi idealizem. Vsi smo po- klicani k slcižnemu dohi za te ide- ale.« Za g. Pui'ljein so še govorili gg. dr. ,1'anže Novak o gospodarskib in socijalnih vprašanjib našega kmeta in delavca, dr. Ivan Potokar o po- menii SokolsLva, učitelj Urbančič iz Doba pa o vzgoji naše niladine. l'ozdraviti je treba požrtvovalno delo našib prosvetnih delavcev, da se tako vneto trudijo, da dajo na- šomu revnemu ljudstvu, kar mil ni inogia, nuditi sola. Kmel s Frankolovega. DOMACE VESTI (! Otlhod vladarske dvojice iz Za- greba. Nj. Vol. kralj jo v torek do- poldne posotil Osrednji in Okrožni mad za. zavarovanje delavcev v Za- grobu, Nj. Vel. kraljica pa nekateie bunianitarno za.vode. Pred odbodom v palačo SUZOH-ja je Nj. Vel. kralj sprojel v avdijenci predstavnike za- giobško sokolske župo in zagrebškib sokolskib društev. l'opoldne so je odpeljal z avtoniobilom na vrb Sle- niciia. ZveCer so jo vršila v banskem dvorcu soareja, na katero je povabil Nj. Vel. kralj izbrano družbo. V sre- do 4. (. m. ob 11. dopoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica odpotovala iz Zagrcha. I'robivalstvo iz mcsta in okolicc, ki so jo /.hvft\o na ulicah in trgih v ogromnem številu, je prire- jalo vladarski dvojici viharne ovaci- jo. Na peronu glavnega kolodvora se je poslovil od njiju zagrebški župau di. Srkulj z iskrenimi besedami, Nj. Vel. kralj pa se je zahvalil Zagreb- čanom za prisrčno vdanost in pravo jagoslovensko navdušcnje, ki ga je doživola vladarska dvojica v Zagre- bu. Triunilalcn sprejem sta priredi- la Nj. Vel. kralju in kraljici na po- vratku Sisak in Brod na Savi. Nj. Vol. kralj se je vrnil zvecer v Beo- grad, Nj. Vel. kraljica pa je odpoto- vala preko Vinkovcev v Rumunijo. Pred odbodom va Zagfreba sta Nj. Vol. kralj in kraljica naklonila pod- poi-o :>5.000 Din sirotam onih liuma- ni.tarnib društcv, ki sla jib posetila v Zagrobu. d Orimera davka na samce. Davč- ni üddelek ministrstva za finance je lazposlal okrožnico vsem finanfinim .U lcgacijain v državi, da je treba pri cdmeri davka, na. tmoženjeno osebc vzeti. v račun poleg rednib dohodkov tudi ostale stranske dobodke, ki so porivrženi plačevanju uslužbenskega davka po čl. 95. zakona o neposred- i'ih davkih. d NaS finančni položaj jo po urad- ;kmu poročilu finančn,ega ministr- stva zelo dobei1, kai* kaže tudi stabi- lizacija naše valute in dejstvo, da se naš proraCun naslanja na stvarnost. / izdajo zakona o Narodni banki se bodo uredila valutna vprašanja in vsi posli, ki jih Narodna banka mo- ra izvrševati. Plačilni odnošaji z dr- žavnimi upniki so v redu, ker so anuitete urejene in se vršijo plačila v določonib rokib. 'r in žolča, odobelelosti in protinu, katarju žolodca in Crevesa, obolenjib danke odpravi naravna »Franc Jo- želova« grenčica zastajanja v tre- bušnili organib bitro in brez boleCin. Dolgolotne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« vo- tia izbonio delovanje črevesa »Franc Jcžefova« voda se dobi v vseh lekar- Jiah, drogerijab in špecerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za scboio 7. februarja: Najbrž ob lac- no in snog, temporatura pod ničlo, prognoza nesigurna. Celje in okolica c Strossmayerjeve proslave. Ob 1 KJ-letnioi rojstva \iadik(^ Stross- maycrja so se vršile v sredo 4. t. in. v celjskib šolab lepe proslave z go- vori, deklamacijami in petjem. Zve- cer ob osmih je priredil Mrkonjicev sieg skavtov v Narodnem domu do- bro obiskano proslavo Strossmayer- ja, ki so se je udeležili tudi pred- stavniki uradov in vojaške oblasti. Pevsko društvo »Oljka« je zapelo vcč lepih hrvatskih pesmi, sledili sta de- klamaciji dveh skavtov v cast Strossmayerju, nato pa je g. Pavlič v svojem govoru navedel zaslugc SUossmayerja za jugoslovensko mi- sel in kulturo, omenil njegove zveze s Srbi in Slovcnci in predlagal, da Vojaški duh v Združenih državah (Konec.) Proj je bilo običajno, da so proda- jali starejšim kadetom K. O. T. C. navadne kaki-unUorme po štiri do- la rje komad, torej po isti ceni kakor j uniforme za aktivne vojake. Kmalu pa je prevladalo naziranje, da te uniforme mladim kadetom ne »pri- stojajo« dobro in tako je vojni de- j partma cdobril, da smejo nositi ka- j deti uniforme po trideset dolai'jev ! komad, dočim se mora jo aktivni vo- jaki še vedno zadovoijiti z uuiformo po štiri dolarje. Tudi to jo sredstvo, da se pri dobi mladina za militari- zem. j Značilna jc tudi uloga mladih »girls«. Vsakemu manevru, vsaki j paradi, celo običajnim vajani priso- j stvuje nckoliko lepih deklet v uni- formah. Ta dekleta so kumice posa- i meznih polkov in prisostvujejo v j spremstvu aktivnih častnikov vsem j vajani, bvalijo ali g raja jo ])osamez- no izvedbe in vojake. Dekleta se imonujejo: lady Colonel, lady Officer in tako da I jo. Obonem s časlniki izdajajo tudi povolja. V })oslednjem Casu so bile sestavljene v nniogih šolah, intorna- tih in na vseučiliščih ženske koni- panije. Samoljubje in niegalomanija mladine igra tuka.j vidno ulogo. Ameriški listi ne zamude nobene priliko, da bi v žclji po senzaciji ne fctogra.firali vaj takih kompanij. In katero dekle, kateri cleček ne želi vi- d.eti svoje si ike V Jistih! V mnogih šolah na zapadni obali, kjer jo naci- jonalizom močneje razvit nego ob obali Atlantskega oceana, so bili ustanovljeni posebni ženski strelski oddelki, ki se vcžbajo s pravimi vo- jaški mi puškami. Zlasti so priljubljoni oilelki Reser- ve Officers Trainings Corps, ki jim, kakor smo omenili, dajejo brezplač- no na razpolago vojaške konje za polo-igre. Lani so uj)orabljali na ta način v raztiih oddelkih H. 0. T. C. nad tri tisof konj. Neki clan kongre- sa je. celo ]>redlagal, da bi se vršil v šolah praktični pouk v letalstvu, s čimor bi se povečala nacijonalna si- giuncst in paraliziralo škodljivo de- lo pacifistov. Kako dales so napre- dovali z militarizacijo ameriške šol- ske niladine, se vidi najbolje iz tega, dp, imajo kadeti H. O. T. C. prave vojaške vaje ne samo s puškaini, marvec tudi /. lahko in težko arti- Ijei ijo in celo s strupenimi plini. studenti dobivajo v Casu takih vežb dnovno po dva in pol dolarja, poleg tega imajo šo brezplačno hrano in obloko. Sicor so je pojavila proti H. O. T. C. tmli opozicija, ki jo tvorijo paci- fist i in nekatcre cerkvene organiza- cije, ta opozicija pa je ostala zaradi potenciranega nacijonalističnega sta- lišča ameriške javnost in tiska brez- uspešna. Omen ja mo končno še filmsko in- (Uistrijo, ki tekmuje med seboj v produkciji vojaških filinov z izrazi- to propagandističnim značajem. Stran 2. »Nova Doha« 6. II. 1930. Štev. 11. bi se v Rogaški Slatini odkrila spo- minska plošča vladiki Strossmayer- j ju. c Učiteljsko zborovanje. Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v j pondeljek 9. 1. m. ob 7*9. dopoldne v mestni narodni šoli v Colju. Na dncvnem redu so aktualnc staiiov- ; ske zadeve, sestava siati.stike o iz- j venšolskem delu učiteljstva v okra- ji] in predavanje šolskega, upravi- telja g. Rajka Vrečarja iz Žalca o ! geometrijskem in projekcijskcm ri- sanju v narodni in obrtni nadalje- valni šoli. c Na občnem zboru Rdečega križa za mesto Celje je bil soglasno izvo- ljen za predsednika g. polkovnik V. Kostič, ki je zavzel to mesto po po- kojnem društvenem predsodniku g. notai'ju A. Drukarju. Mesto prvega podpredsednika je prevzel g. dr. Ju- ro HraSovec. Na novo je bil izvoljen v odbor g. Bogoniir Zdolšek, učitelj niestne narodne sole. Odbor Rdečega križa bo letos priredil 2-mesečne sa- maritanske tečaje. Vršili se bodo pod vodstvom g. dr. Rebernika v Zdravstvenem doniu. 01) priliki te- čajev se bo tudi priredila higijenska razstava. Čas teh tečajev bo pravo- časno objavljen v Casopisju. Odbor končno vljudno prosi vse prijatelje RdeČega križa, naj ga podpirajo po •svojih močeh. Dolžnost nas vseh je, da propagiramo človekoljubne ideje Rdečega križa in v čim večjem šte- vilu vstoj>amo kot. člani v to dru- štvo. c Pouk stenoflrafije na celjski gimnaziji jo z odlokom banske upra- ve z današnjim dnem u k i n j e n. Nedavno je bil uveden na celjski gimnaziji neobvezni pouk č e š č i - n e za 7. in 8. razred. Češčino pouču- je g. prof. Ja-nko Orožen. Kakor smo izvedeli se skuša pri občinstvu s svojo od- lično kakovostjo doseženo priljublje- nost naših Palma podpetnikov zmanj- šati s tern, da jih hočejo predstaviti kot inozemske proizvode. Zaradi tega smo prisiljeni najodločnejše naglasiti, da se na5i Palma podpetniki, ki mo- rejo glede elegance in trpežnosti tek- movati z vsakim inozemskim proiz- vodom, proizvajajo izključno na jugo- slovenskih tleh in sicer v Kranju od jugoslovenskih delavcev. Palma kavčuk d. d. Zagreb. c Sokolska maškerada se bo vrši- la na pustno soboto 14. t. in. zvečer v Celjskem domu pod geslom »Srč- na noč«. c Za veliko ma&kerado celjskega Olepševalnega društva, katera se bo vršila na letošnji pustni torek zve- čer v Celjskem domu, se pripravlja- jo prav posebne skupine mask z naj- novejšimi modeli pariškega izvora. Zastopane pa bodo tudi mnogošte- vilne izvirno-čudaške maske, izmed katerih bo najoriginalnejša dobila celo eno izmed prvih daril. Razen ljubljanske prvovrstne godbe »Ode- on« bo zabaval neplesalce v mali dvorani tudi že priglašeni in povsod oboževani kino-operater ... In Olep- ševalno društvo1 bo nudilo svojim prijateljem v lastnih šotorih najbolj- še kave, najfinejših slaščic ter pre- krasnih nageljčkov — vse po najniž- jih cenah. In vstopnina, kakor vsako leto, samo po enega »kovača« za osebo. Zato je popolnoma razumlji- vo, da se v prijetnem pričakovanju pustnega torka sučejo večerni dru- žabni razgovori ponajveč le o veliki maškoradi coljskega Olepševalnega društva. c Maskerada »Svobode«. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svobo- da« v Celju priredi v soboto 14. t. m. ob 20. v vseh gornjih prostorih Na- rodnega doma vsakoletno maskera- do, združeno z lepotično konkuren- co mask. Darila za konkurenco mask sd razstavljena v trgovini Konzum- nega društva na Kralja Petra cesti. c Planinski sejm 7. marca 1931. v Celju. Predlanski planinski pies je še vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. Savinjska podružnica SPD bo priredila 7. marca v vseh prosto- rih Celjskega doma pod imenom »Planinski sejm« veliko družabno prireditev, ki bo nudila iz svojega j pestrega programa toliko, da bo pri- \ sei vsakdo na svoj i'aCun. Dvorana bo na novo okrašena in bo predstav- ljala gorsko dolino — v ozadju snež- rii velikani naSih alp. V ozadju bo svirala. polnoštevilna Celjska godba, na Kleinenškovi planini pa svetov- noznani »Svetina Jazz«. Tarn se bo rajalo v pravem planinskem raz- |)ol(;žonju. Obilen srečolov in sej- marski šotori bodo nudili marsika- tero vesolo presenečenje. Prvi na- stop »Kabareta & varijeteja Hudi Prask« pa bo gotovo višek letošnje priroclitve. c Mozlrska koča je bila zadnja dva })raznika 1. in 2. t. in. natrpana smu- Carjev. Preko 30 izletnikov iz Celja — tako nam pise neki prijatelj li- sta — je že bivalo v tern zavetišču, ko nas je prispela še skupina 11 po številu iz šoiHanja, vsi člani zimsko- sportncga odseka SPD Šoštanj od- nosno smuškega odseka Sokolskega društva Velenje. Ker je bila stara koča prenapolnjena, smo se hoteli nastaniti v novi koči. Toda tu je bila samo peč, pripadajoče cevi pa so služile v stari koči. Primorani smo bili vsled tega iskati si zavetišča v stari koči in sirer v podstrešnem prostoru brez pefii, ki je pa tudi sla- bo zavarovan proti mrazu, ker je na en em mestu eel a. odju'tina. V sosed- nji dobi-i kurjeni sobi je bilo nekaj nemško govorečih celjskih izletni- kov, katere smo zaprosili, da naj od- pro vrata in nam na ta način poino- rojo do nialo toplote. Ali gospoda se je tej prožnji uprla in nas celo grobo zavrnila. Naši članici pa, ki sta se hoteli v njihovi sobi pogreti, so na- hrulili, češ da bodo zahtevali od nji- ju »Eintrittskarten«. Tako bi bili vsled te gospodovalne skupine na milost in nemilost izročeni mrazu, brez kurjave, slamnjasi in odej, da se ni Äele izvoljenemu začasnemu gospodai'ju po encrgični intervenciji posrečilo napraviti v koči red. Jasno je, da pri taken) navalu nisino pri- Cakovali udobnosti, ali kakih pred- nosti, kakor so jih uživali naši so- sedjo. Toda vajeni smo v planinskih kočali kolegijnlnosti, enakosti in uvidevnosti, če pa gospodi tega manjka, pa je najmanj kar lahko od njih zahtevamo — malo viteštva in obzirnosti do žene. Mozirska koča je kakor vsa druga plainnska zavetišča skupni doni vseh planincev, z ena- kimi pravirami in dolžnostmi in ne samo gotove klike. Mislimo, da SPD, pod cigar oskrbo sj)ada mozirska po- stojanka, deli /. nami isto ninenje. c Promocija. Na zagrebški univer- zi je ])ioinoviral te dni g. Ivan Pod- peCan iz Celja za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! c Perutninarski odsek Kmetijske družbe je imel na Svečnico v Celju zelo dobro obiskan občni zbor, kate- rega so se udeležili perutninarji iz vse dravske banovine. Zbor je otvo- ril in vodil predsednik odseka gosp. Sehei1 Jakob. Kr. bansko upravo je zastopal g. inž. Muri. Iz poroCil sle- di, da so se po vsej banovini vršila predavanja in tritedenski strokovni perutninarski tečaj v Ljubljani. Ustanovila se je valilna centrala z umetnim valjenjem in perutninar- ska zadruga v Ljubljani. Po pred- sednikovem poročilu je bila z na- vduSenjem sprejeta pozdravna brzo- javka Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade. Pri nadaljnih poročilih so sklenili, da se bo drušlvo odslej ime- novalo »Samostojni selekcijski od- sek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani«. Po novih pra- vilih se bodo pri posameznih po- družnicah Kmetijske družbe osnova- li perutninarski odseki, h kate.rini bodo lahko pristopili tudi nečlani Kmetijske družbe. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Seher Ja- kob iz Višnje gore, za prvega pod- predsednika pa g. šolski upravitelj J. Gosak s Teharja. Na koncu zbo- rovanja je imel g. inž. Absec, pi-ofe- sor na kmetijski šoli na Grmu, za- nimivo predavanje o perutninar stvu. c Rešilni avto, ki ga je narofilo Prostovoljno gasilno društvo v Celju v tovarni »Tati'a« na Češkem, je pri- spel v sredo popoldne v Celje. Avto bo napravil že poskusno vožnjo v Zagreb, nakar ga bo prevzelo gasilno društvo in ga shranilo v novi, poseb- ni garaži v Gasilskem domu. Upamo, da bodo dali zloglasni ročni voziček za. prevaŽanje bolnikov in ponesre- čoncev sfdaj končno v penzijo. v Ljudsko vseučilišče. Gosp. prof. (li-. Fran Žgeč iz Maribora bo nada- Ijeval v pondeljek 9. t. m. ob 20. v lisalnici moščanskc sole svoje zani- mivo in poučno predavanje o potrebi spolne vzgoje. Na to predavanje opo- zarjanio zlasti starše. c Dva drzna vloma v eni nodi. V noči od četrtka na petek (3. t, m. je neznan storilec vlomil v poslopje celjske drž. realne gimnazije. Vlomi- lec je najprej poizkusil srečo pri dvoriščnih vratih, ki jih je moeno poškodoval. Ker jih ni mogel odpre- ti, je vlomil v telovadnico in se spla- zil skozi telovadniro po hodniku v prvo nadstropje. Tarn je s silo odprl vrata ravnateljevo pisarne in se na- to spravil nad prodale, kjer je oči- vidno iskal ključe blagajne in dru- gih omar. Zanimivo pa. je, da so ostale omare in tudi blagajna nedo- taknjene. V isti noči je bilo vlomlje- no v pisarno šolskega upravitelja v okoliški osnovni šoli na Dolgem po- lju. Vlomilec je s silo odprl vrata pi- sarne in predal pisalne mize, v ka- terein je bilo tudi nekaj denarja, a se tudi tukaj ni dotaknil nohene stvai'i. Policija je uvedla obširno joeiskavo o teli zagonetnih vlomih- c Neznan mesojedec je odnesel v noči od :-5. iiii A. t. m. mesarskemu mojstru g. Alojzu Krofliču iz ute za shranjevanje stojnic Na okopih vso- Ijene svinjine v vrednosti 1000 Din. c Sneg je zarel zoj>et naletavati v noči od retrtka, na. petek. Do petka ]>opoldne je zapadlo 20 cm snega. Seda.j bodo smučarji menda vendai- le prišli na svoj račun. Za nedeljo /.o pri])ravljajo večje izlotc c Smrtna kosa. V Sp. Miulinji 22 je uinrla, ;}. t. m. 8(>-letna zasebnica Lu- cijH Šostorjeva, v javni bolnici pa 24-lotna dolavka Marija Zinškova iz ftmarjete pri Celju. V Cetrtek 5. t. m. je iimrl v začasni vojaški bolnici 21- letni Stiftar S. Stiftara iz Suve reke v srezu Podgorica-Prizren, redov II. čote 39. pp. V (n.elju (Vrazov trg 2) je uinrla, v sredo 4. t. m. v starosti 75 lot ga. Justina Skobernetova, rojena Droharzeva, posestnica in vdova po ligovcu g. Juriju Skobernetu. Bodi ji ohranjen blag1 spomin! c Nesreče in pretepi. 20-letnega posostnikovega sina Ignaca Dren- skega iz Pregrade so pred pet im i tedni fantje v nekem prepiru z no- žein vbodli v prsa. Ker se Drenski ni brigal za poškodbo, se jo j)ojavilo gnojonje v levi prsni votlini. I-'rcpc- Ijali so ga v celjsko bolnico, kjer so rau s težko operacijo rešili življenje. — 18-letni Avgust Pfeifer, delavec v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloätru si je pri delu poškodoval s koSCkom lesa desno dlan. Ker se je pojavilo zasüupljenje krvi, je moral v celj- sko bolnico. — 58-letna Marija Slu- gova iz Gaberja si je 3. t. m. pri pad- cu zlomila desni podlaket nad za- pestjein, 4-letna ruclarjeva hčerka šteika Lapornikova iz Brezna pri Laškcm pa si je pri padeu po stopni- cah zlomila levo roko nad zapestjem. --- V Gornjih Gruäovljah je 3. t. m. lastni sin v prepiru nabreal svojega očeta, 01-letnega prevžitkarja Jako- ba Ilrapota in ga lahko poSkodoval na, spodnjem delu hrbta. — Vsi po- škodovanci se zdravijo v celjski bol- nici. ( Tujski pro met v Celju. Od 1. do 31. Januar ja je posetilo Celje 950 tuj- cev in sicer 712 Jugoslovenov, 130 Avstrijcev, 38 Čehoslovakov, 2(! Nemcev, 19 Italijanov, 8 Madžarov, ¦) Kitajcev, 4 Rusi, po 2 Kanadca in Švicarja in po 1 Francoz, Anglež, Poljak in Nizozemec. Po poklicu je bilo 195 trgovskih potnikov, 170 de- lavcev, 85 dijakov, 82 obrtnikov, 81 uradnikov, 19 industrijcev, 8 odvet- nikov in 5 zdravnikov, 319 oseb je bilo brez poklica c Počitniške kolonije ob morju. Kakor že vec let, priredi Kolo jugo- slovenskih sester v Celju tudi letos več poCitniških kolonij v svojem do- Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75-- Vam nudi J_ KUDIŠ inu v Bakai'cu v Hrvatskem Primor- ju, in sicer v dobi od 14. junija do 27. septembra. Cene za deco so: do IG. Iota ()00 Din, od 10. leta 700 Din za tritedensko oskrbo z vožnjo vred. Odrasli, ki se sprejemajo, kolikor dopušča prostor, plačajo s posteljo v dvorani dnevno 28 Din, v sobah 30 dinarjev za popolno oskrbo. Prijave sprejema ob sobotah od pol 11. do pol 12. dopoldne blagajničarka dru- štva gilč. Kern Marija v II. nadstrop- ju meščanske Sole. Pri prijavi se plača 100 Din, ki se vštejejo v oskrb- nino. Da se omogoči letovanje tudi onim, ki bi enkratno vsoto težko plačali, se more placevati tudi na obroke. Vsi dosedauji kolonisti so bili zelo zadovoljni. Ker bo ostala oskrba ista in je pričakovati mnogo prijav, poziva društvo reflektante, da se kmalu oglase. Le kdor se bo pravočasno javil, si bo mogel čas iz- brati sam, kolikor se bo to strinjalo 7. razdelitvijo. Bakarac je priprost kraj, 20 minut od Kraljcvice. Ima ja- ko dobro hladno studenčnico, pred (lomom se razprostira lep majhen park s košatimi drevesi. V kraju je pošta. teles on, ladijska in avtoposta- v V KastavSčim, tern edinein ma- lom (iolu Istre, ki so spada v kralje- vino Jugoslavijo, je bilo 5. oktobra 1930. na sestanku vseh društev Ka- stavšfine sklenjeno, da postavijo spomenik blagopokojnemu kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju. Spomenik ho stal v Kastvu ob dr- zavni meji. Načrt za spomenik in tudi sail) model spomenika je delo na.šega velikega umctnika I. Meštro- viča. Spomenik bodo odkrili 2(5. ma- j;i t. I. ob 10-letnici osvobojenja Ka- stavSčine. Izvršni odbor za postavi- tev spomenika je tudi v Celju našel svojo poverjenico v osebi gospe Ra- dic Marinke, učiteljice mestne na- rodne sole v Celju, ki zbira prispev- ke, da se bo niogla 10. obletnica osvobojenja Kastavščino z odkritjem spomenika čim svečanejše proslavi- ti. Vsem, ki so v ta namen že prispe- vali ali ki se še bodo odzvali prošnji ge. poverjenice, najlepSa livala! c Delovni trg. P»'i ekspozituri Jav- iic» borze dela v Celju jo od 25. ;do 31. januarja iskalo dela (58 oseb (49 moSkih in 19 žensk), iz prejšnjega t.odna je pi-eostalo 720 oseb (552 mos- kih in U>8 žensk), delo je bilo ponu- jeno za U3 oseb (48 moških in 15 žensk), posredovanj je bilo izvräenih za 51 oseb (4o moških in (i žensk;, oilpadlo je 14 oseb (13 inoških in 1 ženska), koncem tedna je ostalo v evidenci 723 oseb (543 moških in 180 žensk). c Mesto pomožne uradnice razpi- sujc mest.no avtobusno podjetjc v Colju. Opozarjamo na današnji oglas. c Mestna knjlžnica je izposodila meseca januarja 1298 strankam 2854 knjig. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 7. t. in. do vštetega petka 13. t. m. lekarna »Pri or\n« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 8. t. m. do vStete sobote 14. t. m. II. vod pod po- veljstvom g. J. Pi'istoSka. c v hotelu »Union« v Ceflju se tosii fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- Cilnici 10, cviček 1929 po 16, v toCii- nici 14 Din, la belo vino IG, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. ZA DAME Crep Saten Crert Georgete Crep dc Chine Nogavicc Rokavicc ZA GOSPODE Črno sukno Bele srajce Modne srajce Samoveznice Nogavice Velika izbira, zmcrne cene FRANC KOLBEZEN - CELJE Štev. 11. »Nova Doba« 6. II. 1930. Strari 3. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 10. februarja ob 20.: »Gospa niinistrica«. Gostovanje Ijubljan- skega Narodnoga gledališča. „Sveti plamen" (Gostovanje ljubljanske drame 3. t. m. v Celju.) Narodno gledališčo v Ljubljani je otvuiilo vrsto svojih gostovanj v Celju z dramo \V. Somerseta Maughaina »Sveti plamon«, ki na iz- redno učinkovit način in s psihološ- ko poglobitvijo obravnava problem uniom iz usmiljenjn. G. Milan Skr- Mnšek jc izrežiral delo mojstrsko, izdelal vse j)oclrol)nosli in ustvaril močno umetniško onoto. Dovršene, psihološko popolnoma pogodene in harmonično kreacije so nudili ga. Šaričeva (Stella), ga. M a >• i j a V e r a (gospa Tabretova), gdč. M i r a D a n i 1 o v a (sestra Waylandova) in g. k r a I j (Maurice Tabret). Posrečena je bila tudi igra gg. Levarja (Colina Tabreta), Jerma- na (dr. Harvestra) in Uesarja (ma- jor j a Liconde). Soenerjja je bila okusna, defokini strop pa. bo troba prenoviti. Glodališče je bilo razprodano. Go- ¦stovanjo ljubljansko draine je bilo gledališki dogodek. — rp — Drugo gostovanje ljubljanske drame v Celju. Narodno gledališče v Ljubljani bo gostovulo v torek 10. f. m. ob 20. v celj.sk.Giii ffledališču v. \z- vrstno Nušioevo komodijo »Gospa ministrica«. Ystopnioo so dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Svetujemo cenj. občin- stvu, da si pravoeasno preskrbi vstopnice. Sokolstvo Bratskim društvom Sokolske župe Celje! V nedeljo 2'Z. februarja ob pol 9. dopoldiic so bo vršila v niali dvorani Narodnega donia v Celju redna glav- na. skupščina Sokolske župe Col jo. Najboljše angleško sukno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Spored: 1. dolocit^ev dveh članov za ovcrovljenje skupščinskega zapis- nika; 2. nagovor župnega starešine; ;». poročila župnih funkdjonarjev: a.) tajnika, b) načelnika, c) načelni- co, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) matrikarja; 4. predlog v zadevi žup- nib prispovkov; 5. župne prireditve 1931; (>. razni predlogi; 7. predlogi v zadovi. imcnovanja elanov župne upravc, revizorjev in razsodišča. K točki H.: Bratska društva, ki že- lijo staviti na skupSčini sainostojne predloge, naj jib pošljejo do 18. fe- bruarja župni upravi. V smislu paragrafa 23. župnib pra- | vil pošljejo druStva za vsakih 100 ; članov (-ic) po onega zastop- ! nika, na presežek 50 clano'v pripade j istotako 1 Clan. N. pr. društvo, ki šl.ojo 150 rlanov, dva deleguta it * I. Zupni matrikar bo na dan glavne skupščine na podlagi prijav za mo- soc januar 1931. ugotovil, koliko de- legatov sine pravovoljavno /astopati posamezno društvo. Pristop in posvetovalno pravico na župni skupščini imajo vsi člani žup- »iill društev, pravico do glasovanja p;> lo od društvene uprave izvoljeni do.Ip.gatje in župna uprava. Bratska društva vabiino, da se /upne glavne skupščine polnoštevil- no udelože. llocemo se pogovoriti o našib skupnib nalogah in si začrtati program za bodoče delo, ki naj bo uspešno in plodonosno. Pri tern skupnem j)osvptovanju no sine iz- ostati 22. sebruarja nobeno društvo. Tukraf nani J)o dana prilika, da bo- mo v svoji sredi pozdravili tudi za- stopniko nažib novili društev. ßratje, sestre! Vaša dolžnost je, da so sknpščino udeležite. Zdravo! Uprava Sokolske župe Celje. Crep georgette v modernih barvah . Din 84'— Crep de Chine v modernih barvah . Din 60'— Crep säten v zelo fini kvaliteti . - Din 118'— Crep mongol v najboljši kvaliteti . Din 164'— Crep marocain v težki kvaliteti ... Din 168*— se prodaja v trgovln! fWiloö Pseničnikf Celje x Nova Sokolska društva. Pri- pra.vijalni odbori sklicujejo sporaz- unmo s Sokolsko župo Celje usta- novne občno zboi'e: v Veliki PireŠici v soboto T. t. m. ob 18. v osnovni so- li v Veliki Pii-ešici, na Ponikvi ob j. žcl. v nedeljo 8. t. in. ob 15.30 v os- novni Soli, v Di'ainljah v sredo 11. t. m. ob 19. v osnovni šoli, v Kozjeni v nedeljo 15. t. m. ob 13. v prostorih gosp. Gučka v Kozjeni. x Društveni in župni prednjaški izpiti, določoni na nedeljo 15. t. m., so |)roloženi na nedeljo, 1. marca Gas, kraj in ostale podrobnosti kakor i)rvotno dolofieno. x Sokolska župa Celje sporoča, da se bodo v nedeljo 8. februarja. po se- ji zbora društvenih načelnikov in naCelnic predelavale proste vaje, ko- likor bo to čas dopuščal. Bratje na- četniki in sestre načolnico naj zara- di tega prinesejo s seboj telovadno oblcko. •¦- Žtipno načelništvo. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75-- Van, nudi J_ KUDIŠ Kino Mestni kino Celje. Pclek li., sobota ¦;¦., nodelja 8. in pondoljok 9. februar- ja: »Lažnf feldmaršal«. 100% zvoCni velofilm. Sijajna humoreska iz vo- jaškega življenja. V glavnih ulogah sloviti Češki komik Vlasta Burian in pisatelj Roda - Roda. Dialogi: Ro- da - Roda. Glasba: Jara Beneš. He- žija: Karel Lamač. »Lažni feldmar- šal« je doslej najboljša zvoßna ko- niodija. Dodatek: izvrstna zvocna šaloigra. — Prednaznanilo: »Tango Jjubezni« (Willy Forst in Ernest Ve- rebesj. Dopisi Bočna. Na Svečnieo se je porocil v Colju zavedni narodnjak trgovec g. Martin Žniavc iz Bočne pri Gornjem gi'adu z gdč. Aiifi-elo Weissovo iz ugledne rodbino i/. šinai(.nega ob Droti. Čestitanio! ši. Peter v Sav. dolini. Sokoli v st. Petru bodo veslali v nedeljo 8. februarja. na sinji Jadran k br. Pri- vošniku v Dobei'tesi vasi. Prireclili bodo puslni dii-indaj, ki so l)o začel ob 19. Vsi prijatelji inorja. in vesele družbe so bratsko vabljeni, enako tiKli lepe niaske, izined katerih bodo tri najlepše odlikovane. Za dovoz k inorjii in nazaj bo na razpolago av- tobus. Sv. Jurij ob juž. žel. Posestnik g. Martin Kumperger, p. d. Arlišok, v llruHovcu št. \. pri Sv. Juriju ob juž. žel. bo obbajal v kratkera s svojo že- no Heleno 44-letnico poroke. Jubi- lant je star 73, njego'va žena pa fi3 let. Oba sta še zelo čvrsta in vedno vesela, včasib še prav mladeniško zapležeta. Svoje otroke sta vzgojila vzorno. Splošno priljubljenemu pam iskreno costitaino in želimo še mno- go zdravib in srečnih let! Šoštanj. Sokolsko društvo šoštanj bo priredilo v soboto U. t. m. ob 20. v Sokolskoin doum voliko maskera- . jiU'u.'irju 1()29., posebej položaj Sc- kolstv«, kj tvori sedaj del državne politiko, daljo obrazložil bistvo so- Ali ste že naročnik „NOVE DOBE'4 ? D N. Mainin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščinc prevede! J. O. 15 Fedot Jakimič je jel boditi v Novi zavod vse Cešče in češče. Čeprav je imel dovolj opravkov, je vendar vse jutio presedel v popovski hiSi. Dočim je popadja opravljala v kubinji žensko delo, se je Nemka bavila z gostom. Popadja jo je prestala lju- biti in tudi Nemka se je zatajila. Dve srditi ženski v biAi sta. kakoi' dva medveda v istem brlogu. Fedot Jakimič pa ni prav nič opazil. »Kamen ti dragoceni, belka«, je prijazno govoril, kadar ni bilo nikogar v sobi. »Dragi, dragi kamen!-« »Kaj pa še?« se je čudila Nemka. »V brokatu bi moral a hoditi in v zlatu«. Zelo prijazno je znala Nemka gledati, — čim ga je pogiedala, je udarilo starčevsko sree. Tudi darilo ji je prinesel, ali Nemka se je čutila celo užaljeno in je zamalmila z l'oko. »Za koga me imate, Fedot Jakimič. Nic ne ra- bini.« »Ni lepo, ako se delate ponosno pred starcem. Ne prinašam, da bi razžalil, ampak počastil.« Nekoč je prišel Fedot Jakimič ko petelin v zeljno jubo. Pripeljal se je naravnost do popovske hiše, samo konje je poslal k sinu V gosposko hišo. Bilo je zjutraj. Vstopii je v sobo, tain pa je sedela Nataša s popadjo. Starcu so se kar povesile roke. »Ti, česa išfeš tu?« je mrmral starec. »Kako si jn'isla sem?« »Kakor žo vorkrat, osika . . . k popadji som prisla v goste.« Nataša je bila tako žalostna in mračna, da ni nič opazila. Fedot Jakimič je posedel z ženskama, govoril z njiina iz vljudnosti, nato pa odšel v gospo- sko hišo, ker ni vide). Nemke. Popadja je samo vzdi- hovala — zelo težko je že prenašala stanovalce v biäi. Vsak trenutek doživiš kako neprijetnost. Nataäa ni rekla nič in kako naj odgovarja za Fedota Jaki- mica? Amseja Parfenovna molči in ne ljubi: tako spravlja vse v slabo,voljo, da se ne moreš razveseliti. Kaka je ona — medvedinja . . . Fedot .Takimit- tokrat ni več pogledal v popovsko hišo, poslal jo po Natašo in jo odpeljal domov. Vso pot je molčal, nmlčala jo tudi NataSa. Oba sta imela svoje inisli. Brata Gordejeva sta vršila službo kakor poprej. Nikon je polagoma nanovo prezidal ves zavod, a Leonid je sedel v pisarni. V sreu nista bila vesela, ^eprav sta oba moleala. Nikona je težilo tako delo: tu je moral prezidati plavž, tarn postaviti valjcni stroj in sliCno'. Ali se je za to pripravljal, ali si je lo zamiäljal? VCasili je bilo Nikonu žal samega sebe, čutil je, da ni na svojem mestu. Deloma ga je po- inirjala z življenjem ;v Novem zavodu brbka popadja. Ne da bi hodil za, njo, ali lažje mu je bilo v njeni navzočnosti. A čas hiti dan za dnem, teden za ted- nom — najboljši mladi čas. Nikon je bil krepek člo- vek in se ni pritoževal nad svojo usodo, vendar se mu je veasih storilo budo in začel je l'azumevati razpoloženje Karpuške. Celo zavidal ga je, da je lahko z vodko pogasil svoje gorje, dočim sam tega ni mogel. Karpuška se je hitro »obesil'« na novega mchanika in je živel po posebnih načelib. Kn teden je delal, dva pa, pil. Ko so je napil, je nadlegoval Nikona: »Jaz sem pes z vorige, a ti, Nikon Zontič, nisi boljši od iiiene . . . Na isti verigi sva, samo jaz sein malo pametnejgi od tebe. Žuljav človek sem — to je glavni vzrok. Vse lahko razumem.« »Nepridiprav, kaj je to?« se je rogal Nikon. Tudi Leonid je rnolčal, ali imel je svoje misli. (), kako se je mučil in trpel! . . . Ali to trpljenje je bilo skrito kakor studenčna voda v globini zemeljskc no- tranjosti. NihCe ni slutil, kako se je Leonid mučil, in to mu je povzročalo nekako okrutno naslado. Da, on je vse vide], eutil, razumel in molčal. Ko se pred slepcem zakriva svet, tedaj občuti najbrž tisto mučno in tiščočo temo, ki se zgrinja z vseh strani. Spoznanje lastne nemoči, žaljenega ponosa, poteptanega sve- tega čustva — vse to se je združilo v muCno razpo- loženje, ki mu ni bilo ne izhoda ne imena. Svet se je skrival v njegovib očeb. Nesreča je bila pri njem doma, prihajala in odbajala je skupaj ž njim, ž njim je hodil a spat, ž njim je zjutraj vstajala in ga je ti- ščala ves dan kakor grobni kamen. »Zakaj?« je po- j navljal sam zase Leonid in si lomil roke. »Malička. i kaj delaš! ... Ali čuti§, kako trpim?« ! Ženi Leonid ni nič pravil, pa kaj bi ji bil mogei loci? Ona ga je ljubila, zelo ljubila, pa kam se je vse to delo? Pred njim je bila druga ženska, tuja in ne- neznana, daljna, in neprijetna. Kako se je vso to moglo zgoditi? On je prvi opazil, kako je Maličkn všeč Fedotu Takimicu in celo sam jo je nekako pro sil, naj zabava starea . . . Ali ni smešno, biti nanj Ijubosumen? To je grdo, žaljivo in nelepo ... A bilo jo tako. Malička je ljubila Fedota Jakimiča, ker je bil starec so lep po svoji originalni starcevski lepoti. enorgiji, umu in svoji posebni prijaznosti. Njemu jo prišla naproti žonska, ki se je prebudila v Malički. a deklica, ki je ljubila Leoniila, je umrla ... Pa kako bi ljubila njega, tlacanskega služabnika, za- prtega v tej prokleti mišji pasti? Leonid je čutil, da se mu je žena prestala zaupati, da ga ne spoStujr voc in ne cut! tistega, kar je čutila prej. Da, bilo je in je minilo ... in ne vrne se! Nekolikokrat je Leo- nid hotel iz duše govoriti z ženo, ra.zkriti ji vso svojo notranjost, ali ona ga je gledala s takimi tujimi ocmi, da so besede umirale na njegovih ustnicah. To so jo ponavljalo, kadai-koli jo je vidcl. Brez nje jo izborno vedel, kaj in kako bi ji moral reCi — pre- prirevalno, ])reprosto, iz duše, ali pri njej je vse to zamiralo in moral je molčati. Včasih se mu je za- zdelo, da začenja ženo sovi*ažiti, in sam se je ustra- šil svojega razpoloženja. »Saj ona je otrok . . . Ona sama ne razume, na kaki poti je«, si je mislil Leonid več ko tisočkrat »Treba ji jc pojasniti, ra/.ložiti in naposled vtepsti v glavo.« Ali vse to so bile besede, besede, besede . . . Leo- nida, je vznemirjal tudi užaljen ponos, prikritost zone in natančno umevanje vsakega njen'-ra. gib ljaja. O, on ji je žo na oCeh poznal, kdaj prido Fedo Jakimic, kdaj je bila vesela, kdaj je postajala raz mišljona, kdaj se je pojavila neznana, pa odkrit; tcžnja, i>lavati s tokom . . . Bog, kako je vse to ne urn no, neverjetno in šo enkrat neumno! . . . Cesti je Leonid mislil, da-li ne izgublja pameti in da-1 vse to ni samo plod njegove razstrojene domiSIjije Ali samo pogledati je bilo treba na ženo in takoj j< videl, da. je vse to resnica, resniea, resnica . ¦ • Stran 4. »Nova Doha« 6. II. 1930. Stev. 11 ZA VESELICE priporočamo: Cepice z?. maskorade Konfeti Papirnate krožniko________Serpentine Serviete pripirnate________Lampijone Bombicg Vstopnice Knjigarna in veletrgovina s papirjem Goričar&Lesbovse^Celje kolsko niisli, in v Joatkih obrisih po- dal zgodoviiio Sokolstva. Povdarjal je zlasti stališče Sokolstva do vero, gledc kateicga še dano.s razni zlobai ljudjo hujskajo ljudstvo zoper sokol- ski pokret, in pokazal navzočim na jM'imevii Jlusije, kaj pomeni, če se ljudstvu odvzamc vera. Po tern go- voru se je prijavilo 51 fantov in de- klet k vstopu v sokolsko čoto v Špi- taliču, kar pomeni za nadaljni raz- mah sokolske idejc v konjiški. oko- liei. izreden uspeli in kaže, da dobiva Sokolstvo vedno močnejše korenine tudi na deželi. Prepričani srno, da bo sokolska. četa v Špitaliču dosegla najlepše uspehe, ker ji stoji na čelu vrli, vsestransko požrtvovalni in med ljudstvom priljubljeni bi1. Loj- zo fierce. Na okrožnem zletu Dra- vinjskega okrožja, ki se bo višil v juniju t. I. v Konjicali, bo sigurno po doscdanjih rezultatih nastopilo preko 200 iantov in deklet, kar je v glavnein zasluga našeg.i učiteljstva zunaj na doželi. Sprejine se gospoda ali djaka kot sostanovalca na na dobro dcmačo hrano in SldnOVdlije scčno. Na razpolaqo je tudi glasovir. -— Naslov v upravi. mestne pomožne uradaice. Celjski mestni avtobus razpi.-uje mesto pomožne uradnice, veščs Vo- respondence in knjisovodstva. Lastm - ročno pisane prošnje z zahtevo place in vsemi potrebnimi dokumenti ie vlagati na »Avtobus mesta Celja« do 20. februarja t. I. Učinkovita obramba in lek zoper grlobol, hri- pavost, prehlad, n:i- jhod, akutne in kroni- čne bronhite, katarje,| fhripo, influenco, nadu- ho in zasoplost so razknžilnc p a s t i 1 j e „VALDA" neizogiben pogoj. Zahtcvajte strogo v vsch Jekarnah in dro- gerijah izvirne pastilje „VRLDR" samo vj škatljicah z nap:som| Večji skSadiščni in tovarniški prostori se iSčejo v Celju ali bližnji okolc;. Ponudbe naj se pošljejo na upravo 1 lista pod žtev. 73. 2 Mornarske obleke 8—10 belih, kompletn:h mornarskih oblek rabirno v posojilo za 8. febr. 1931. proti primerni od§kodnin;. Po- nudbe na Sokola Sv. Peter v Sav. dol. Dobre citre in 2 otroSka plašča poceni na prodaj. Naslov: Miklošičeva ul. 10. Pouk v nemščini posamezno ali v skupin&h prevzame dama s prakso v poučevaniu. Naslov : Vilma Tobi.^, Zrinjskega ul. 4-1, 1 1 Prodam spaSnico lepo iti čisto, pletene fötelje. Ogleda se lahko 6. in 7. tebruarja od 2.-3. pop. pri hišnici, Cankarjeva c. 7 v Celju. r OAKPLIK KAPSiJLE .., piavna zaloga: leKarna prtjjORLUrCelj^ Lepe kostume za vnaske v zelo veliki iz biri izposojuje po 9 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celje, "*« PentljG za nagrobne uente zelene (lovske), kakur tudi v vseh drug'h barvah izdeltre tcjčno in ceno 3 Krifmai« & MisU j, CU\ gosp;-i Justliia Skoberae roj. Droharz je 4 ft-hruarjii 1931. ob 11. zvečer po dolgern tezkem, s po- trpežljivostjo prcstanem trpljonjn, previdena s toiaž.li sv. vcre, mirno v üospodu zaspala. Bkigoslüvit^v drage pokojnice bo v pctek 6. febriusi-ja ob 16. v nirtvašJiici rncstnega pokopališča, nakar hodo položcni zemski osianki v lastui grob Sv. maša zadušn ca se bo brala v soboto 7. februarja ob 7. zjutraj v Alarijirii ccrkvi. CELJE, 5. februarja 1931. Rodbine Skobeine. Inserirajte v „NOVI DOBI"! KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU r&tjietravana sadpuga z neomejewto x.aveeo Pisarna v Prešernovi ulici S Hrantlne vloge o^resume po 6 S cistih, brez renJnega davHa. Pari naložbl Din 50*- se dobi nabiralnik na dom. Urejuje Rado Peftnlk. — Odgovoren zu koiizorcij »Move Dobe« In Zvezuo tlskorno Milan Öfttina. - Öba v Celju.