! radii« Din —'SO, «b na* doljah Din l*—.
• ,TAnuU* itnajji Tsiu dan, nunrem J nedelje in pr*x;iiltOY, ob 18, ari z
■ da umom naslednjega dne lex eten* , manoiino no poiti D 10*—, t» »o-
Mnutvo D 13 doHtaTljen n* dom a O U'r*, na Izkaznica D 10*—-*
•	Lnaetali	po dogovoru«
J Naroča n« pn upravi ,TABORA*f
■ MAttlBOE, Jurčičeva ulica Štor* 4-
s*?	f
«a naročila brea denarja *• n« »žira* — Kokonial a« no vračajo.
radn« Din - *50, «b deljah Din 1«—,
U&KDNI0T1O •« nahaja v Mari* boru, Jurčičeva uU iU 4, i, nadstropje. Toloion internrb. it. 276. UPRAVA #• uabuja v Jurčičevi alioi it. 4, pritličje, demo. Tole*
'on at. 24. SHS pošmooekovui račun Stev. 11.787.
Leto: Si!.
Maribor, četrtek 10. avgusta 1922.
Številka: 179.
dradmško vprašanje.
,. VPTušanju, o katerem je razprav-S*}. ycerajšnji naš uvodnik, smo pre-wli se siedeče razrn otr ivanje:
•	Uradniško vprašanje je spadalo in spada v vseh draavah mod najvaž-®j&a državna vprašanja. Je vprašaje administracije, a brez administra-, 31® ni moderno drž-ave, Montesquieu| v;LSe,iV Sv°3 študiji »O vzrokih propasti' v ^s '°1 države«, da je bila rimski drža-j i aaloko nevarnejša slaba uprava ka-‘ . r pa barbarski napadi. Dokler je dr-dTa trdna in zdrava na znotraj, tako jrJf°	Ji ni bati zunanje nevarnosti, i
<p mi 3 n.® vzroke propasti ruskega fp.n 'Prištevajo slalx> uradništvo.1 Gotr rJ- Ra nradnika je dovolj znan iz telip° tt Gobova in drugih ruskih pisanem^ Uradništvo jo bilo v tem ogrom-brht ca.'rstvu hrbtenica države. Toda ta bo eniCa 550 j® 3©la sušiti in kakor hi-j0 s® ®e zamajali stebri ruske države,' 4la- ^dništvo, vajeno ukazov od zgo-fe*Bffubil0> glavo in še samo pospeši' ® nastajanje kaosa. Tudi v urejena d-rzavah, kakor je Francija, jo heni /i ''Trašanje zmerom na dnev-jen re . -^ii naj se čudimo, če ni ure-t>otH T>r!i n.as.’ smo država, štirih a.li [e . a,dministrativnih sistemov in ki j- ngoma, s težavo izenačujemo za-Ceč^f m spravijaimo v sklad razna kri-hišk«naS[PT^j|a' ^ Jugoslaviji je uradih ThTašanjo živi jenski problem drhtim’ P*3*? državi dobro, brezhibno ad-Olm.	pa	bo	naše	javno življenje
l)oh kakor bolnik po težki bolezni.
’® j “inislracije pa ni brez dobre-]3-,ri radništva. Kako ustvariti dobro V°’ °riroma, kakšno mora biti Wp,tv. llra<tništvo, to je problem, o ka-s6 80 vodijo dolge diskusije, ki pa ji6m °Ta Tešiti od temelja in po enot-histr S1'. mi1, V nemali metri je admi-kl r>n^i'Ta v današnjih državah odvisna bj,- nr iamenta in parlamentarne vlade. ltaien.as s® to premalo upošteva in ne-Ktabfm Pnrlameiitarči hudo udarjajo po irt Urackiištvu, dočim v parlamen-ittort ° s. ® ničesar v prilog celotni in )>av- r,n’ rešftvi uradniškega vprašanja. ^ n® ebdolžitev, da je našo urad-kaikn ° 3 3bo’ je istotako nerazumna,
, ttev, da so vsi poslanci naše-
Določitev volilnih okrožij v Sloveniji.
Beograd, 9. avgusta.^ (Izvirno.) Na svoji včerajšnji seji je plenum državnega odbora na temelju zakona o volitvi poslancev za narodno skupščino in na podlagi narodne statistike skle nil, da so ima voliti v mariborskem volilnem okrožju, ki obsega sodna o-Icrožja Maribor in Celje ter šteje po statistiki iz leta 1910 596.345 prebivalcev, 15 poslancev. V ljubljanskem volilnem okrožju, ki obsega sodni okrožji Ljubljano iu Novomesto s 421.791 pre-bivalci pa 10 poslancev. Mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško, ki šteje 63.000 prebivalcev, voli za sebe enega poslanca. Za mariborsko volilno okrožje je državni odbor določil sledeče volilno
okraje: 1. Brežice, sodni okraj Brežice in Sevnica; 2. Konjice; 3. Ljutomer; 4. Maribor, levi breg; 5. mesto Maribor desni breg in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, dosnd breg in sodni okraj Sl. Bistrica; 6- Mozirje, sodni okraj Gornji grad; 7. Murska Sobota, sodni okraj Murska Sobota, 8. Dolnja Lendava, sodni okraj Dolnja Lendava; 9. Prevalje; 10. Ptuj, mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj; 11. Slovenjgradec; 12. Celje, sodna okraja Colje in Vransko; 13. Laško; 14. Ormož; 15. Šmarje. V ljubljanskem volilnem okrožju tvorijo volilne okraje sedanja okrajna glavarstva.
^PaNamenta slabi in da je ves par->rib , 7ja Mi imamo mnogo do-
S r? o razu m med demokrati in radik ?.
Kosta Timotijevič notranji minister*
Beograd, 9. avgusta. ((Izvirno.) žavnega podtajnika v ministrstvu no-Včeraj dopoldne je poselil minister tranjih del. To vprašanje naj se raz-Pribičevič predsednika demokratskega pravijo šele povodom jesenskega zase-kluba Davidoviča ter mu poročal o re- danja parlamenta v klubih vladnih feratu ministrskega predsednika Pa- strank. Pašič je daljo sporočil ministru ’ šiča na včerajšnji seji vlade o vpraša- Pribičeviču, da adipotnje jutri h kralju nju ministra notranjih del. Popoldne na Bled ter vzame s seboj ukaz, s ka-je minister Pribičevič posetil g. Pašiča, terim se postavlja g. Timotijevič za ki mu jo izjavil, da sprejme kandidaturo ministra notranjih dol, da ga predloži Koste Timotijevič n. za notranjega mi- kralju v podpis, nistra in zasedaj odstopi od zahteve dT-
Razvoj dogodkov v Italiji.
Rim, S. avg. (Izv.) Manifest, ki so pa opozarjajo, da je brl fašMovski naga danes zjut^j,jz<Jali...fašisti, odreja step naperjen proti voditeljem, demobilizacijo. Ogroženi kraji so izvzeti. V manifestu se fašisti hvalijo, da pismo italijanskim škofom, ki v njem jim je Italija dolžna hvalo, ker so one- obžaluje najimovejše dogodike v Italiji mogočili komunfetično revolucijo- Sedaj in poživlja ljudstvo k medsel>o,Tnl Lune lx> več ogrožena za hrbtom, če bo bežni. Samo ljubezen bo rodila slogo, delala za obnovo in mir. Delavstvo
PAŠIC SPREMIjJA’ KRALJA NA ČEŠKO.
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Danes zjutraj je odpotoval na Bled ministrski predsednik Pašič, ki spremlja kralja v Marianske Lažno na Češkem. Prod svojim odhodom l>o kralj podpisal
V L™,.?v. d asi tudi precej slabih; ifeg: 1 i° Potrebno, da se problem W	sistemati.čno	in	šele po-
dijo TmK'1 z^čno z individualno reduk-
rti T Pa 3"c’ T,ovsoc* ,n na VSfl'* telin „!k U' Z7i vso ni za vsakogar ob-hxak ail° angleško načelo: »The rigt kfravr,	Twt plače« (Pravi mož na
te	Če	postane te načelo na-
l^o V	mm-ilo,	tedaj	ne bo
zakona upeljati vi daj bo dober uradniški za-°tjo. VarL^ tudi dobro admiuistra-,
tfftkv!,110 uradništvo se danes bori ^iegovn -*0, ^ar J® v ozki zvezi z j krav p ®^s;stenc°. Ima popolnoma ^ištva s« ni po'°Z;ij državnega urad-> skl.n b, ne,W/^n. Sedajne plače niso 'k hj . z "^ašnjimi cenami na trgu.} ^^seoov ? ' Francijo, da bo čez na.r tilo conAr T’n^’TPa Padla za toliko, da bi ^■rrnim- V .^'Lmcrnem Tazmerju z do-tkditi'- p' .^‘^čami, tedaj bi mogel kdo p,n®c\'bo?lr7>'-G’- k?T ®ev,vam Povišajo S^cije ■ni™ein‘,a	.ve®bd Toda to ga-;
flti. Ali -n •''v”0	^® n,bče ne more!
^jveS.-ii iu 1 v .ra''rn° ^TZa-'rnl uradniki
v **»’*• w*i» ^
HiU Šle Z	®®®® I® bodo kljub j
iln® je tcflni'7f^r'J ,N®ka‘ba regulacija i
?avno iiradniJt’ vendaT T>a dr-’
v držaji T« no smo L°zabiti, da
$°' ki se ne al -	. ^ odgovorno nalo-
Gfvovalno fi ^	brez "vsake po- ■;
a noteti m tmbe»n.i a«]« ^ i
LONDONSKA KONFERENCA. London, 8. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo prevzame belgijski ministrski predsednik posredovanje glede Poinca-rejevega stališča »Nobelovega moratorija brez novih garancij« in bo najbrž ukaz. s katerim izroča za čas svojo predlagal tudi nova sredstva, kako bi se odsotnosti kraljevsko oblast v roke dosegel sporazum v reparacijah. Za da-
vlade.
NOV PRAVLLNTK O STANOVANJSKEM VPRAŠANJU.
B e o g r a d, 8. avgusta. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja nov pravilnik o stanovanjskem vprašanju, ltl stopi v veljavo dne 1. jan. 1923 in 1» veljal do 1. jan. 1925. Tudi po tem pravilniku nimajo hišni gospodarji pravice svobodno razpolagati s stanovanji.
NAČRT IN2INJERJEV ZA ZGRADBO JADRANSKE ŽELEZNICE
Beograd, 8. avg. (Izv.) Udruže-nje jnžimjerjev je predložilo vladi načrt zgradbe železnice do Jadranskega morja. Udružemje se ne strinja s tem, da bi dobil železniško zvezo z morjem samo Beograd, temveč tudi drugi kraji.
VAJE NAŠE POMORSKE MORNARICE.
Zagreb, 9. avg. (Izv.) Včeraj ob 11. je iz Boke Kotorske odpula prva eskadra naše vojne mornarice k Pomorskim vajam v Dalmaciji,
nes dopoldne določena seja ministrskih predsednikov, je bila preložena.
takega. Merilo ne morejo biti na pu plače bančnih uradnikov, ki imajo danes najugodnejšo konjunkturo; merilo bodi velika vdanost državi, celoti iz katere izvirajo dolžnosti, a tudi pravicei, Ni pravično, da bi državni uradnik živel v pomanjkanju, ne bi pa bilo pravično, če bi mu bil ideal trgovec, ban. kir m podobni stanovi. Uradnikova > moralna moč je baš v tem, da ne špekulira in ne riskira, temveč vrši skromno, a zadovoljno svojo dolžnosti v prid državi, to je ljudstvu. To načelo daje podlago za normalno udovolji-tev uradniških zahtev in mora odstraniti nesoglasja. Vendar pa materijalno vprašanje ne bo rešeno, če so primerno urede draginjske doklade in drugi prispevki; uradniku je treba zasiguratL miren pogled v bodočnost, odgnati mu' skrb, da ga »redukcija« nekega lepega dne postavi na cesto; odstraniti je treba vzroke, ki so krivi begu iz državne službe. Državno službo je treba urediti; tako, da se uradništvo ne bo oziralo po visokih plačah nekaterih zasebnih na-stavljencev, ki uživajo konjunkturo prehodne dobe, ker bo imelo v državni! službi one ugodnosti in tiste sigurno-nost, ki je uradništvo v zasebnih službah nima.
Zato jo današnje uradniško gibanj© v zvezi z raznimi dragimi zahtevami-ki se jim modemi uradniški zakon ne ■bo mogel izogniti Treba bo rešiti načelno vprašanje: v kakšnem razmerju je uradnik do parlamentarnih vlad in stranki To je praktično vprašanje demokracije, ki ga neparlamentarne ali le na videz parlamentarne monarhije ne poznajo. O tem obstojata dve
Rim, 8. avg. (Izv.) Papež je	ena <!«■ imej državni urad
i ------------------------------------5— nik vse politične pravice, med njimi
tudi pasivno volilno pravico in da se udeležuj brez omejitve dela v strankah. Druga teza je tale: Uradnik je organ države. Država je skupna volja državljanov, ne pa volja te ali one skupine volilcev, te jo politične stranke* Uradnik naj služi državi, ne pa posa<-meznim strankam, ki so slučajno na! krmilu. Zato je treba, da se državno u-radništvo v političnem oziru abstinira in zre na državo in njene potrebe sub speeje aetemitatis, nikakor pa ne s stališča trenutnega stanja, ki se lahko par* prihodnjih volitvah izpremeni.
0	tem se je že mnogo razpravljalo in so se uradniške zadeve pretresalo s stališča obeh tez. Lahko je reči. da je prva teza modernejša in demokrafič-nejša, druga pa konzervativnejša. Toda. če promatramo vprašanje s tega vidika. tedaj si moramo bita popolnoma na jasnem, ali so volilne mase toliko »moderne« in »demokratične«, da bo mačka tudi prijatelj miši, ne pa samo miš mački. Že v naprej moramo imet! garancijo, da bo izključena zloraba na-
ZAROTA NA IRSKEM.
London, 9. avgusta. (Izvirno.);
WoIff poroča iz Dublina o razkritju da-j lekosežne zarote, ki je imela namen, raz-! rušiti vse mostove, železniške zveze in; čela. če prevladuje prepričanje, da ima ceste ter tako odrezati mesto Dublin od stranka, bi pride na. krmilo, tudi popol-ostalega sveta. Zaprtih je bilo 180
oseb no mo^ ®a<t uredništvom, tednj je dr-in mnn™	u-f	-	*	-t.	i	žavni	uradnik	le	ubocra	maTijoneta	v
in mnogo važnih hstm izročeni co-f-sču.’politične
BORZA.
Zagreb, 9. avgusta. (Izvirno.) Sklep. Pariz 682-50—685, Curih 1600—1610, London 376.50—380, Berlin 10.25—11, Praga 207—208, Dunaj 0.1625—0.1750, dolarji 82, Budimpešta 5.50—5.75, Italija 380—385, Bukarešta 80.
Curih, 9. avgusta. (Izv.) Predborza. Pariz 42.70, Berlin 0.67, Newyork 525.75, London 23.44, Milan 24, Praga 12-87, Zagreb 1.62«, Dunaj 0.01«. Varšava 0.08
rokah slučajne vladajoče j stranke ali grupacije. To pa menda ni | niti v interesu države nit! v interesu i uradništvo. Ee* razmere v naš’h vo-: 1 linjih masah n bo n‘ti preveč moderne niti preveč demokratične, se vedno bolj m nože glasovi o abstinenc? uredništva. Trdimo pa. dn ko prati nji prestavlja in važni argumenti, tako na. pr. uvrstitev uradnika v drugo vrsto državi ja;nov da.si ro no duhu in besedilu ustave vsi državljani enakopravni, dalje nevarnost, d.a se uradništvo izpremeni v birokracijo, brez volje in duha. o kateri ne manjka odbijajočih karikatur. Te je le dokaz;, kako relativni sta obe tezi in d.a Tešitev toga vprašanja zahteva študija, resnosti In glcltokegn znanja, Rešitev v modernem in demokratičnem smislu je prf nas Jem teži a. ker imate v paramentu odločilno besedo za-
S&Sn. 2;
»T SBD K.
10 ^vgtfsTa 1^225
stopniki Kmetskih' interesov, lei si seveda niso in. ne morejo fciti popolnoma Ha jasnem glede važnosti zdravega, kulturnega uradništva in. katerim manjka tudi neposredni initeres za u-a-adniško vprašanje. Z vsem tem je 'treba računati in prevdariti vsako podrobnost, vedmo pa imoti pired očmi de-rjanske raamere, ki se dajo ublažiti samo s previdnim, smotrenim in razumnim postopanjem.
Ne gre nam za praktične predloge, Jiotol I smo le opozoriti naše čitatelje iz uradniških vTst na nekatere strani problema, ki leži na srcu vsakemu uvidevnemu in mislečemu državljanu, tudi ee sicer ni osebno zainteresiran na v-prašanju državnega uradništva. Mi vidimo, da bi mogla dobra administracija odstraniti največja del političnega nezadovoljstva in spraviti v nemilo zadrego junake našega časa, demagoge. Zato je treba, da vsi trezni ljudje razmišljujejo O tem in skušajo najti kolikor mogočo objektivna, trdna in bližnja pota k rešitvi tega vprašanja. Mislimo, da bi se uradniški zakon ne smel izdelati na hitro roko, ker je boljši .pmvfaorij kakor pa neuspeli de-finitivum, ki le prehudo razočara.
Pčljska vo|ska.
Poljska republika ima pod orožjem mnogobrojno vojsko. Varšava je vsa polna vojakov. V Vilni je vojaštva toliko, da se tujcu, ki pride tja zdi, kakor da še vedno traja vojno stanje; pa tudi Lvov in Przemyšl sta središči velikih vojaških posadk vseh vrat orožja. Po ulicah poljskih mest srečate često tudi ženske v vojaških uniformah; to bo članice ženskih dobrovoljniških iet, ki še vedno niso razpuščene.
Vsakemu tujcu, ki pride na Poljsko
—	piše italijanski žurnalist Arniču cci *— je takoj jasno, dn Poljska ni odpustila rezerv, katere je za časa vojne s sovjetsko Rusijo pozvala pod orožje. Poljska ima danes pod orožjem gotovo najmanj 300.000 vojakov. Poljska vojska je proporci jonalno nedvomno najštevilnejša v Evropi.
Poljska vojska je še mlada, njena nganizacija še ni docela dovršena, a -vendar je s svojim zadržanjem vlila [poljskemu narodu silno zaupanje vase in nemal ponos, pa tudi pred Evropo je (dokazala, da je faktor, katerega se ne sme podcenjevati. Ta vojska izdiajaiz ostankov treh armad; to je nekdanjih legij Pilsudskega, armade generala Hallerja ter čet generala Danebrow-ekega.
Pilsudskega legije so bile organizirane pooetkom svetovne vojno od dobro volj cev iz Galicije ter so so bor ile ob boku avstroogrske vojske proti Rusiji. Po premirju so se okupile okrog Pilsudskega ter legij generalov Ilaller-ja in Danebrovrskega, Iti eo bilo osnovane za časa vojne od vojnih vjetnikov poljske narodnosti v antantnih državah, da se boro proti centralnim velesilam. Pozneje .sta se pridružila tej poljski vojski še dva kora, katera sta se bila formirala za časa revolucije v Rusiji.
Izmed višjih' častnikov so vstopili (V polj siko vojsko polog že imenovanih voditeljev dobrovoljskih legij še sledeči: komandant nemške araande v Poznanju ter neki divizijonar, torej diva višja častnika, ki sta služila v nemški armadi, general Zel igo veki, ki je postal slaven z okupacijo Vilno, služil je v bivši ruski vojsi ter končno general Sceplioki, bivši avstrijski štabni oficir, ki je bil svoječasno avstrijski vojaški ataše v Rimu, a je za časa vojne prišel v Srbijo kot vojni ujetnik. Ta general je bi v zadnii dobi poveljnik poljskih okupacijskih čet v Gornji ŠlezijJ.
Takoj po koncu svetovne vojne ter sklepu premirja, je tako na hitro zbrana poljska vojska prišla v položaj borbo na štirih frontah, kar ji je bilo zelo težko zmagovati, ker ji je manjkalo o-roaja, municije, provijanta itd. Kljub temu pa je vztrajala v zimskih bojih leta 1918—19, pregnala boljševike preko vzhodnih mej, držala fronto proti Čehoslovakom na Tešinskem, nabila Nemce ter vzela Ukrajincem Lvov. Borbe za Lvov so trajale celih šest mesecev; toda Ukrajincem ni vsa njihova .vztrajnost ničesar pomagala, poljska vojska jih je naposled popolnoma pobila in razgnala. Po prvih uspehih poljske vojske so. priw,eli na Poljsko tak?
francoski oficirji ter izvedli reorganizacijo na trdni, zdravi podlagi. Muni-cija in orožja pa je dobila poljska vojska iz Francije tedaj toliko, da je za-mogla pod vodstvom 40 francoskih generalov 1. 1920 napasti rdeče boljševike armade tor jim onemogočiti zasedbo Varšave.
Nedavno je sovjetska Rusija pred-ložla vsem sosednjim državam povabilo na skupno konferenco, ki naj bi_ našla sporazumno pot do razorožitve,^istočasno pa je vzela v pretres vprašanje razorožitve tudi Zveza narodov. Povabilu ruske sovjetske vlado se Poljska ni odzvala, pač pa se je odzvala povabilu Zveze narodov ter poslala na tozadevno pariško konferenco kot svojega po-oblaščenca in zastopnika kneza Sapio-ho, ki pa se zahtevam Zveze narodov ni uklonil ter ko je ta določila, da hi smela po razorožitvi imeti Poljaka pod orožjem največ 120.000 mož, vložil oster protest. Danes je vprašanje dobre organizacije poljske vojske za Poljsko najvažnejše vprašanje. Vlada sra po-stavlja nad vt?,a druga notranjepolitična vprašana, ker vidi v močni vojski e-dino frarnancijo za oSu vanje svojih sedanjih mej ter za vzdrževanje reda in mira v ozemljih, katera so obljudena skoro do polovico po Nemcih, Rusih, Ukrajincih in Zidih.
vesti.
* Iz državnega volilnega odbora. Na podlagi zakona o volitvah poslancev v narodno skupščino je državni odbor določil, da se bo volilo v maribor skem volilnem okrožju, ki bo obsegalo celo mariborsko oblast ter okraje Sevnica, Laško in Brežice in bo štelo 596-345 prebivalcev, 15 poslancev. Ljubljansko volilno okrožje bo volilo 10, mesto Ljubljana 1 poslanca, skupaj torej cela Slovenija 26 poslancev. Mariborsko volilno okrožje bo imelo 15 volilnih okrajev in sicer; 1. Brežice—Sevnica. 2, Konjice. 3- Ljutomer—Zg. Radgcna, 4. Maribor levi breg— Slov. Bistrica, 6. Mozirje. 7. Murska Sobota. 8. Dolnja Lendava, 9. Prevalje—Mainenberk. 10. Ptuj. 11. Slovenjgradec—Šoštanj. 12. Volje—Vransko. 13. Laško. 14. Ormož. 15. Šmarje—Rogatec—Kozjo.
* Razčiščena situacija, Ker so radikalci privolili v kandidaturo demokrata Koste Timotijeviča za notranjega ministra in so odstopili od zahteve po podtajniku v tem ministrstvu, je Paš 16 odipotoval na Bled in nesel ukaz o imenovanju zadeve kralju v podpis.
* O zbiranju madžarskih čet na naši meji, zlasti pri Murski Soboti in Subotici, prihajajo zadnje dni zopt trdovratne jša poročila.
* Politične težkoče na Poljskem. Berlinski ruski »Rul« poroča iz Varšave, da je znani Korfanti objavil proglas, v katerem pravi, da je vladna kriza nerešena. Z drugimi besedami, Korfanti noče priznati sedanjega (Novakovega) kabineta, Desnica se trudi z vsemi sredstvi, kako bi skrajšala življenje sedanji vladi. Vzrok ni samo, da je bil njen voditelj Korfanti desav-uiran, ostavši le 24 ur na mestu ministrskega predsednika, ampak tudi to, da bi desnica hotela krizo zavleči do volitev, ki se vrše v začetku novembra t, 1. Desničarji so preverjeni:, da bo izvoljena nacionalistična večina, ki bo izvolila Korfantija za ministrskega predsednika. Desničarski blok je že sprejel tozadevni sklep.
* Nemški ministrski svet. Poročilo iz Berlina se glasi: Za peto uro popoldan je bil sklican minstrski svet, ki je razpravljal o francoskih retorzijah. Sklepalo se je o tem, ali naj Nemčija odgovori z enakim odredbami ali pa naj pošljo francoski vladi energičen protest,
* Nevtralen pas pred Carigradom.
Iz Atene poročajo: Vojaški zastopniki Grčije, Anglijo, Francije in Italijo so v soboto podpisali pogodbo, ki določa, naij se ustanovi med grškimi in medza-vezn iškimi četami ob Srti Čadaldžo in tri in pol milj širok nevtralen pas.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od V„10.—x/211. ure in ob Četrtkih od V919.—Vž^O. ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do \9. ure.
— Odlikovanje. Nj. Vol. kralj je odlikoval ptujskega okrajnega glavarja g- dr. Otmarja Pirkmajerja z redom Sv. Savo IV. razreda. Čestitamo!
— Obsodba nekolegijalnosti. 01;Sni zbor jubljanske sekcijo JNU jo v nedeljo enoglasno sprejel sledečo resolucijo: »Občni zbor ljubljanske sekcije ,JNU obsoja najsbiožje neosnovane o-sebne napade »Slovenskega naroda« in »Jugoslavije« na svojega tovariša Antona Ekarja ter sklene, da se to objavi v vseh slovenskih listih.«
— Br. Fran MiMetic umrl. V Bakru je umrl ptrošli teden dr. Fran Mih-lctie, ravnatelj realne gimnazije in pomorske akademije. Mihletic je bil izboren strokovnjak ter vse življenje neomajen J u gos! o ven.
— Klerikalno- boljševiški dnevnik »Novi čas« v Ljubljani je klerikalna tiskarna sama ustavila, ker so takozva-ni »novostrujn.rji«, ki so se zbirali krog tega lista in ki so se sami. imenovali »krščanske boljševike«, začeli rasti konzervativeem krog »Slovenca« čez glavo in se hoteli polastiti, tudi vodstva v sfiranki. Ljubljanski listi domnevajo. da je to začetek razkola v klerikalni stranki. Govori se tudi, da bo stara struja pozvala nazaj dr. Šušteršiča.
— Statistika vojvodinskega učiteljstva, Glasom statističnih podatkov ministrstva prosvete je v celi Vojvodini: 2743 učiteljev in učiteljic. Od tega števila odpade na Banat 285 učiteljev in 551 učiteljic, na Bačko 817 učiteljev ter 703 učiteljic, na Baranjo 63 učiteljev ter 24 učiteljic. Po narodnosti jo v Banatu: Srbohratov 253 učiteljev in 260 učiteljic; Nemcev 162 učiteljev in 141 učiteljic; Madža<rov 103 učitelji in. 114 učiteljic; Romunov 48 učiteljev in 26 učiteljic; Slovencev 16 učiteljev ter 7 učiteljic; Čehov 2 učitelja; Rusov 1 učitelj in 3 učiteljice. V Bački: Srbo-hrvatov 201 učitelj in 300 učiteljic; Nemcev 233 učiteljev ter 130 učiteljic; Madžarov 277 učiteljev in 249 učiteljic, Slovencev 33 učiteljev in 11 učiteljic; Rusov 33 učiteljev. V Baranji: Srbo-hrvatov 24 učiteljev in 12 učiteljic; Nemcev 20 učiteljev in 8 učiteljic; Madžarov 29 učiteljev in 4 učiteljice.
— Inozemski parobrod v Osijeku. Ker je reka Drava proglašena za mednarodno plovbeno progo je tako dana možnost, da se je poslužujejo tudi inozemski trgovski pairobrodi in res je priplul te dni po Dravi v Osijek tudi prvi tuji parobrod, avstrijski remor-ker, ki jo pripeljal več vlačil napolnjenih z različnim uvoznim' blagom.
— O profesorju Einsteinu smo pred par dnevi po nekem hrvatskem listu poročali, da je bil na listi morilcev dr. Rathenaua. Točnejše vesti pa pravijo, da je ravno nasprotno res. Einstein je bil na »črni listi« organizacije »O« in bi moral pasti prvi za dr. Rathenauoim. Tudi Einstein je namreč Zid, povrh tega pa človek širokega mednarodnega mišljenja, pa razni reakcijonamci sklepajo, da je hotel s svojo relativitetno teorijo nalašč škodovati nemški moči in edinostiO). Einstein gre za nekaj časa v inozemstvo.
— Planinske nesreče. Na Jungfrau (4166 m nad m.) v Švici so pred paT dnevi ponesrečili 4 turisti. Z zamrznjenega vrha so zleteli 1000 m v globino. Dragi dan so našli popolnoma razbita telesa. Na Dachsteinu pa so to dni zmrznile 3 osebe. V visokih gorah' vlada letošnje poletje izredno huda zima.
— Vremenske vesti z Marsa. Ker jo letos planet Mars posebno blizu našemu planetu, ga astronomi pridno proučujejo. Francoski astronom Jatrry Desloges zatrjuje, da je kljub temu zelo nejasen, ker je letos tam zgoraj izredno slabo vremo. Južno, stran je skoraj vedno pokrita z oblaki. Na Marsu ima jo tedaj neprijetno vreme, naši pesimisti pa en dokaz več, da zemlja ni ravno najslabša med vsemi svetovi.
v— 27 republik v Rusiji. »Rul« poroča^ da so so v Moskvi pojavili novi zemljevidi, ki predstavljajo današnjo Rusijo. Država se razpada v 27 avtonomnih republik, med njimi čuvaSka, tatarska, bakširska, gruzinska, kirgiž-ka republika, svobodna dežela Kirgizov, mongolska sovjetska republika, bub arak a narodna republika itd. V tei pestri vrsti republik 'se nahaja tudi »oblast Nemcev. Povolžja<;
—	Največja radijeva postaja. Najbolj moderna je beseda »Radio« v Ameriki, kjer je prešla v modo kakor z® dolgo no nobena druga beseda. Brezžično brzoj&vljanje in telefoniranje J« v Ameriki zelo razvito. Toda najve^o radijevo postajo jo zgradila Franci]* in jo bila v pondeljek dne 7._t. m. rjena. Centrala ee nahaja v Aasiise. V istem času zamer cdpcsia J 5—6 brzojavk izven Evrope. V eni uri lahko odpravi 30.000 besed. Njeni aparati so najmočnejši te vrsto na celeja svetu.   j ■
Darujte za ,SkSad otroško
sce v
S8.
—	V Križevcih pri Ljutomeru ie
dno 4. avg. zadet od kapi umrl čez jo domačega okraja znani gostilni?*" in posestnik Ignac Hauptman. KoJe v Cirknici pri Št. liju v Slov. vzgojen v Gomilicah, absolvent sadjarske in vinarske šole v Maribo™* kmetijske šolo v Grottenhofu ter en0 loškega tečaja v Klasterneubur^u, *
je dobrih 45 let baviJ z gostilniška brtjo in z ekonomijo v Križevcih, jo tudi 13 lot županoval. Gostem . vsem znancem ostano v dobrem nu kot dober svetovalec in neizčrpH dovtipnež, ki jo umel s svojim h11® vfl jem v veselem razpoloženju drža** tako veliko omizje. Lansko leto se ves navdušen vrnil z vsesokols-t ^ zleta v Osijeku, letos so je kot starček veselil, da so udeleži erl° slavnosti v Ljubljani; prehitela _ smrt. Lahka mu bodi zemljica M® poljska!	.	.
Iz Mute. Dne 25. junija in P- 311. ^ smo imeli pri nas priliko, videti na.3 vejšo otroško dramo »Kralja ^ ža«. Učiteljstvo naše šole si je k gemu obilnemu dolu naložilo še ta T> stovoljmi trud, da so naučili naše o ,,jj ke to krasno igro, ki je polna n*u domačih pesmi. Tako igra kakor petje jo uspalo primeroma PirnV ,c bro, na kar jo učiteljstvo lahko n0™, lo ponosno, saj vedo sami, s kakšni j predvsem jezikovnimi težkočanu. &0 . imeli boriti, ko so bili polovica 1^r
cev
ne.
L«l'l uornu, KO 80 Ulil polov'a
v otroci, ki še slovenščine obvla«&
. Nad vse nepričakovano je nak10 ^ la pokrajinska uiprava znatno in s tem pokazala, da ve ceniti ' delo v naših obmejnih krajih. . ta/ tako učiteljstvo, pa še večkrat kaj koga!	.	,	fc
Iz Marenberga. Zadnjo nedelj meseca, je priredilo naše gasilno dT1*■. vo poletno veselico, da si pridobi stev za izpopolnjcnje svojo opTavC-deli smo mnogo domačinov Slovel in sosedo Vuhred čanov, tudi y?zea5) čanov, a koga ni biLo. to so bili S domači Marenbei-žani purgairji neTPh ^ tarji, — pa tudi ne enega ni bil°‘ ^ Toraj to jo vaša znamenita lojato^f Še požarne hrambo, Id vendar nik ^ ne dela sebi ampak le bližnjem1!■ ^ korist, pa bodi ta ali ta, Že te n° ’ podpirati?! Bog vas varuj, da v®']11 ^ bi bilo treba kedaj ravno to Po2fl ^ hrambo klicati na pomoč. Nam Pa ^ dli ta ostentativna abstinenco P^f^ ^ jev zadnje svarilo, da tej gosp^1,.^ nasedemo več, saj so in ostanejo beržani«. Oblasti pa, pred vsem ^ glavarstvo, bodo zdaj tudi vedele. > mu še dajati ugodnosti.	 ^
Preložitev
SEJE NAČELSTVA IN ZBORA ^ UPNIKOV JDS MARIBORSKE
LASTI.	j
Z ozirom na razpored sokolskih reditev jo prisiljeno načelstvo .
borske oblastne orRanizacije dein°K ske stranke preložiti sejo načelstva
tega meseca in zbor zaupnikov 13.
teg*
m., sklican v Celje. Odgoditev vel-fa ^ 2. oziroma 3. septembra v smislu okr nicc, ki jo dobijo vse orjjanfzaci.i0 ^ posebej. Organizacijo se naprošajo* zaupnike o ti spremembi nemnt
i	obvestilo- — Oblastno načelstw>>'
®WHror,
tv. avgusta tjzts.
»T K a d £T»
Stran 3,
Mariborske vesti.
Maribor 9. avgusta 192$.
® Čudno razmere na mariborski Posti. 2e večkrat smo imeli pritožbe Proti, desodatnim razmeram na telefonskem oddelku mariborske glavno pošto, a vedno smo jih bili zamolčali. Danes jo naš korespoindent govoril z No-Vjoskim ods jekom v Zagrebu, a že v acefcliu razgovora ga je službujoča u-ttaica nenadoma prekinila. Tako smo dobili le eno izvirno beograjsko vest. Vse urgenoo so bile zaman. V a-J'1'boiru imajo najbrž razne tvrdko in izvoljeni posamezniki prednost pred časopisjem, V vseh kulturnih državah W navada, da so daje časopisnim razgovorom ^prednost- zasebnimi. Tudi državi obstoja ta določba, a v ariboru je smejo telefonske uradnico igra vati! Seveda bomo poskrbeli, da do tudi na telefonskem oddelku izve-©ia za. odredbe poštnega ministrstva,
o	vler so ra.jmere na iapremene in ne astane red. bomo brez ozira na levo nesno ožigosali pred vso javnostjo ak posamezen slučaj n črednosti, ki gazimo na telefonskem oddelku mariborske pošte
m Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je od-°val našega maribanskega okrajne-Slavarjia g. dr. Srečka Lajnšiča z m Sv. Savo IV. stepena. Čestitamo! . in Navijanje cen. Včeraj so naši y>e-j^J^nadoma zoipet podražili kruh. Na a Podlagi, nam pri normalni pameti t , ^gočo razumeti. Stojimo v onsu ju Ve v državi, ki je pridelala toliko v a. da ga bo izvažala na tisoče in tisrv-^agonov; naša valuta stoji na isti ®'i kot je stala pred letom — eene bi^88^0*0-	to 1® samovolja in
«zvesfcn0 odiranje? Zanimivo pa je j vsem tudi to, da je včeraj nona-Iaa zmanjkalo moke nekaterim tr-■l Voem- Zakaj 1 Kako1? Zapomnili pi rno to in počakali. Če se cene moki T>ar dneh zvišajo; bonno vedeli, da je tia C*6	z,a	to, ker so jo skrili,
'a30. bodo potem dražje -prodajali. — 1.	I^1 to zločin? Zakaj drže merodajni
tli f1 križem? Zanimivo pa je tu-tan V 540 Poki o podraženju kruha obvestili nemške liste, niso pa slo-skih. O tem borno še govorili tor i»e«0rOCl^ Slovencem nekatero »fiir-
^adbena akcija za mesto Mari Tu- ’.. Odbor Gradbene akcije za mesto tek) 7^ ^ne avgusta (v četr-glav„°i-. t,T’ v dvorani g. okrajnega
aTjla sestanek s sledečim dnevnim Vprašanje pristopa stavbo-ail /Ppdjetlj, inženirjev, arhitektov in
2	'1 •|GV mojstrov k Gradbeni akciji; B‘kerZ,e/VDr 0 orKn,nizaciji Gradbene g*. (mesena stavbena zadruga, ali g r{/°na delniška družba, ali društvo; Ce )VrB’OVor ° osnovanju posredovalni-»Dp.lt	(po	vzoru	zagrebškega.
cjj0. ^~Rkua«) v okvirju Gradbene ak-Jondn ri	^®v začasnega osnovnega
hitrih ,	^;wne akcije; 5. določitev
odbori ™^tov v spopolnjevanjo Bti. 2	(Orajdbcne akcije; 6. slučaj no-
ra«pi* 071 na izvanredno važnost to 2adev*ye’	v	nanogih	ozirih zelo
be^ih ,'?^c!’Ga5> Kg. lastnikov stav-inženirjev, arhitektov, sitih rn .s^av,benih mojstrov in zidar-se teJ°JBtl’ov. 3® nujno potrebno, da fcov*^"*1«^ Baoesljdvo udeleže vsi ni in interesenti.
fie vrš?1r^JJ'an^’. P02»r. Dno 13. t. m. bor« n»°n ' nri v restavraciji »Mari-^ trmni^^skem trgu javni shod za lice vil- ^ m€sfca Maribora in oko-Svojom ir!*80 Vfie trafikante, da sc v shodu. P .os'a udeleže napovedanega finančno^81 m tlld! za zastopstvo kr. bilo nrh^^jrnaite'^v'a' Istotaiko bi ležila tn^- vo’ bi se shoda ude-
1	gg. glavne tobačne zaloge.
^adnifkf^111^'0 vPpašanje! Državni lina.	+	Pridobitni	sloji,	kate-
v,$elei rns- r1 ^©če. da se enkrat za &ko vnn«1 . 10fl najvažnejše uradni-Mek ob.r0’.^ P™*® jutri v če-~ G5<w>vo dSa^501'	Aod
'n uradniško v.
g^sko diniifv	8r,'CTnij’	s'ov.	tr-
T>ruštvo ir,,?’ f ?,v’ °brtno društvo sklicalo ^ nstrijalcev v Mariboru
™ SKlicau „	v	i
8vcčer v rSf 1 avgirsta oh !) • »uri j r>rido1>it,Irij, ^L/i?Vl dvorani zt Staljggo n,o„.	zavzame	svoje
is
pereeeanu dniške- i
mu vprašanju. Dasiravno priznavamo hvailevineidnost nameravane akcije gorenjih slojev, vendar smo primorani ugotoviti, da naše društvo o nameravanem zborovanju ni bilo obveščeno, torej tudi ni s to prireditvijo v nilcaki zvezi. Pri tej priliki opozarjamo že danes, da je odlbor na svoji seji dne 4. avgusta 1922 sklenil sklicati zborovanje za dan 18. avgusta Društvo jugoslo-venskik državnih uslužbencev in vpo-kojencev v Mariboru.
m Na cesti. 2e prod več nego enim letom je naš ist poročal o žalostnem stanju Marije Cafuta in njene družine, ki mora stanovati v veži hiše Maistrova ul. št. 2, toda pomagalo ni nič. Nedavno si je ogledala ta. žalosten so^cija-len škandal tudi komisija PTL, v kateri so jo nahajala tudi soproga g. župana, toda ukrenilo so kljub temu ni zopet nič. Sedaj pa gradi Praštediona tam poleg svojo stanovanjsko hišo in ker rabijo vežo za prevoz, mora uboga družina tudi od tam. Kam? Na cesto? Ali ros ni nobene pomoči, nobenega čuta usmiljenja, če že ni pravičnosti? — Kaj si more misliti svet o našem so-cijalnem čutu in to v ■— socijaUstičnem mestu!
m Žalostna nsoda revežev. Včeraj smo poročali, da jo policija našla, krog 19. uro na Kamniški cesti neko bolano brezposelno služkinjo Amalijo Stergar, ležečo v jarku. Kakor smo sedaj izvedeli, jo ležala reva tam celih, par ur, ne da bi so ljudje, ki so hodili mimo, zmfcnill zanjo ali da bi ji pomagali, TComnj uradnik nekega tukajšnjega zavoda, je obvestil o tem rešilno postajo, ki pa je nj hotela snrejeti tor policijo, ki pa tudi ni vedela kaj naj ž njo počne. Amalija Stergar, ki je Mariborčanka, sem pristojna., je službovala v Gradcu, kjer je obolela tor prišla v mariborsko bolnico, kjer pa so jo, kljub temu da je težko bolna, odpustili. Ker Stergar nima več no staršev no svojcev, so je zatekla k nekim znancem, kjer jo bila nad mesce dni. toda naveličali so so je tudi ti ter jo poslali na cesto, kjer jo potem obnemogla ter re zgrudila v jarek. Bolnica jo ni hotela sprejeti nazaj, kam naj bi torej šla? Komaj na pritisk policije so jo sodaj zopet sprejeli v bolnico. Ta slučaj je nad vso tragičen in kaže jasno, kako pomanjkljive je preskrbljeno zn. takt reveže. Po našem mnenju bi bila v prvi vrsti dolžnost, mestne občine, poskrbeti za pomoč in pod.poro za take svojo reveže. Soeijaljsti, ki imajo na magistratu vso moč, bi storili veliko dobro delo, čo bi v tem oziru kaj ukrenili.
m Kaznovani razffrajači. Včeraj je imela naša. policija zopet opravka z razgrajači, ki so poleg tega žalili tudi policijske organe, radi česar so bili kaznovani po naj višji meri s 14 dnevi zapora.
m Svojo ženo jo hotel utopiti. Včeraj popoldan sta se šla 1, 1885 rojeni Ludvik M., ključavničarski dclavoc v delavnici Južno železni*-? in njegova žena Urša kopat v Dravo. Slekla sta so lepo ter skočila v vodo. Zena se je nič slabega sluteč pričela kopati, naenkrat pa je prišel k njej mož, jo prijel ter jo potlačil pod vodo. Žena pa jo bila vendar toliko močna, da je ponovno dvignila glavo nad vodo, a.ii mož jo je z znova potisnil na dno. V skrajnem smrtnem strahu jo nesrečna žena še enkrat napela vse svojo moči in posrečilo so ji je res rešiti se zločinskega moža. Planila je iz vode ter nag«, zbežala k bližnjim ljudem, proseč jih pomoči. Policija, ki je prejela o tem poročilo jo Ludovika M. takoj aretirala. Aretirani jo pri zaslišanju priznal, da jo je hotel utopiti; obenom pa je povedal, da jo je mislil aaistmpiiti, bal so je, da bo to prišlo na dan.
m Kavarna v mestnem parkn. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. uto. Orkester pomnožen.	-vi	:•	|	*	j	•
m Velika kavama. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
Izgubljen je bil včeraj v Mlinski ulici zlat nmnšetni gumb z zelenim kamnom. Pošten najditelj so naproša, nad ga odda proti visoki nagradi v našem vpravništvu ali pa. pri ravnatelju M. Dolenjcu. Prečna ulica 3-1, Izgubljeni gumib jo za najditelja brezpomemben, za oškodovanca na veliko spominske vrednosti*	,
Kultura in umetnost
x Lans/ka gledališka sezona v Sofiji.
Kakor drugod, tako se je zaključila tudi na sofijskem bolgarskem Narodnem gledališču zadnja gledališka sezona z nastopom vročih poletnih dni koncem meseca junija. Po zaključitvi sezone se jo večina igralcev razšla po raznih turnejah po vsej Bolgarski (er po onih krajih izven državnih mej, kjer žive Bolgari, tako po Macedoniji, Traciji in Romuniji. Od 1. septembra lani pa do 1. julija letos, zn. časa trajanja sezono jo dalo sofijsko Narodno gledališče 233 prerišita v ter 22 matinej. Ipmed vprizorjenih del jih jo bilo 22 inozemskih ter 7 bolgarskih. Največkrat so je igralo »Hamleta«, namreč 32 krat; poleg tega pa so doživela veliko repriz tudi še naslednja dela; »Cy-rano do Bergerac« 20, »SmTt Dantona« od »Biichnerja 18«, »Judita« od Hebela 10 ter »Salome« od \Vib’oa 10- Hamleta jo igral stari ' in simpatični igralec Kirkov, Cyrana Sara.fov, Judito Bon-devska, a Salome Lambreva. »Smrt Dantona« jo reprezentativen komad, v katerem nastopajo vso vodilne osebnosti francosko revolucije, kjer je prišel do veljave ves mnogohrojni gledališki personal. Med ostalimi deli je dosegel velik uspeh tudi Fflrsterjev »Stari Heidelberg« ter Sh akespe arj e v »Beneški trgovec«. Izmed domačih bolgarskih dol so igrali večinoma dela Vazova. — Od mladih eo dali z uspehom najnovejše delo Ostrovskega, v katerem so nastopili sarni mladi igralci- V prihodnji sezoni bodo igrali tudi neko ravnokar dovršeno dramo znanega modernega bolgarskega pesnika Mihajlovskega.
Sokolstvo.
Posebni vlaki za občinstva na progah Južne železnice ob priliki I. jugosSov. sokolskega zleta v Lfufcljani.
Dne 13. avgusta 1922 vozi iz Maribora gl. k. v Ljubljano gl. k. posebni vlak, z odhodom iz Maribora gl. k. ob 8. uri, iz Celja ob 10. uri in s prihodom v Ljubljano ob 12- uri 10 minut. Ta posebni vlak so vrača iz Ljubljane isti dain, to jo dne 13. avgusta, z odhodom iz Ljubi jane gl. . ob 22. uri in s prihodom v Maribor ob 2. uri- Dne 15. avg. 1922 vozi iz Maribora gl. k. v Ljubljano gl. k. posebni vlak z odhodom iz Maribora gl- k. ob 4. uri 20 minut, iz Celja ob 6. uri 20 minut in s prihodom v Ljubljano ob 8. uri 30 minut. Ta posebni vlak se vrača iz Ljubljane gl. k. isti dan, to jo dno 15. avgusta t. 1., z odhodom iz Ljubljane gl. k. ob 22. uri in s prihodom v Maribor ob 2. uri-
Dne 14. avgusta t. 1. vozi }z Zagreba j. k. v Zidanimost posebni vlak, z odhodom iz Zagreba j. k. v Zidanimost posebni vlak, z odhodom iz Zagreba j. k. ob 22. uri 41 minut ter s prihodom v Zidanimost ob 0.59 minut ter ima v Zidanem mostu zvezo na osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 4. uri 10 min.
Dno 12. 13. 14. in 15. avgusta t. 1. vozi iz Ljubljane gl. k. do Zidanega mosta posebni vlak, z odhodom iz Ljubljane vedno ob 20. uri 30 minut in s prihodom v Zidanimost ob 22. uri-
Dno 12. 13- 14. in 15. avgusta t. 1. vozita, na progi Ljubljana-Vrhnikaoba nedeljska večerna vlaka, to je odhod iz Vrhnike ob 2o. uri 40 minut ter prihod v Ljubljano ob 21. uri 15 min. in v obratni smeri odhod iz Ljubljane ob 22. uri 20 minut in prihod na Vrhniko ob 22. viri 55 minut.
Vsi navedeni posebni vlak! postoje na vseh postajah in postajališčih.
Občinstvo jo naprošeno. da vporab-Ija za vožnjo v in iz Ljubljane navedeno posebne vlake v svrho razbremenitve rednih osebnih vlakov.
Ker rabi Južna železnica za prevoz sokolstva in ostalega občinstva vsak poedini osebni voz, zaradi tega se v Ljubljani pričenši z 12. avgustom do vMj. 15. avgusta t. 1. ne izdajajo loo-palne karte za Laze, nadalje ne prevaža tovorni vlak štev. 835 na progi Oe-lje-ZidanimoRt od 11. VIK. do vklj. 16. VIII. potnikov (odh. Celje ob 13. uri 35 minut, prih. Zidanimost ob 14. uri 38 mjn). iz istega vzroka izostane dne 13. VHI. }n 15. VIII. na progi Celje— Trbovlje nedeljski turistovskl vlak (odih. Celje ob 5. uri 10 min. in urili.
rr«Wrii« —t. 'j nau t) juin.).
KRATKA NAVODILA NAŠIM ČLANOM ZA LJUBLJANSKI ZLET.
Občinstvo, ki se udeleži javne telo--vadbe na telovadišču, ponovno prosimo, da se pokori odredbam rediteljev, ki so odgovorni $a rod na telovadišču. Prosimo, da. se opusti vsako tekanje po telovadišču, ki povzroča le zmešnjavo. Naslanjanje na ograjo na telovadišču se naj opusti, istotako jo strogo prepovedano vsako plezanje po ograji.
Češko slovaška Obeo Sokolska ju« neslovenskemu Sokolskemu Savesn.
Predsedstvo ČOS jo poslalo JSS sledeči dopis: Sokolski naraščaj, ki ga jo odposlala ČOS prvikrat čez meje svojo državo k zle-lu Vašega naraščaja &a jo vrnil v Prago poln radosti in navdušenja nad prijateljskim sprejeenam, ki ga je sklenil z Vašim naraščajem.
S	ponosom nam jo prinesel plaketo, katero ste mu darovali v spomin na to slavnostno pobratimstvo. Smatramo •za, svojo dolžnost, da so Vam najpri-»rčneje zahvalimo za iskreni sprejem, ki ste ga priredili našemu naraščaju in za pozornost, katero ste mu posveti' li. Smo trdno prepričani, da je najlepše plačilo za obe naše organizacije zavest, da je bila s tem izletom utrjena im poglobljena vez meti obema brati kima narodoma. Na zdar!
Pisarna prozidenta ČSK Masaryka jo poslala JSS sledeči dopis: V imenu nonnvzočega prezidenta republike se podpisana pisarna prisrčno zahvaljuje za junaški pozdrav naraščaja obeh bratskih narodov, ki je bil poslan s L jugoslovenskega zleta v Ljubljani- Po-i zdrav tolmačimo prezidentu ko se povrne.
Predsednik češke vlade v Prag] dr« Beneš je poslal zletni pisarni sledeči dopis: Sprejel som Vaše vabilo na I. jugoslov. vsesokolski zlet, za kar se Vam in vsem j ugoslovenskim Sokolom iskreno zahvaljujem. Odkrito obžalujem, da sem uradno zadržan v Pragi, da ne morem pohiteti med Vas. Sem zelo vzradoščen, da je sokolska ideja tako razširjena med Vami in da je našla tako velik odmev v Vaših vrstah. Moč in zdravje naroda, misel za organizacijo in dolžnost dajo onim, kateri korakajo za njim. Želim najboljši uspeh Vašemu zletu in Vam vsem, ki ste združeni pod sokolskim praporom kl£ čem iskreni bratski: Na zdar!
Odhod: Za tekmovalke in vse sodnike v četrtek, za tekmovalce v peteda s poljudnim vlakom. Vse ostalo članstvo se odpelje v soboto s posebnimi vlaki, ki odhajajo itz Maribora ob 16* uri, iz Čakovca po ob 12. uri. Pravico do polovično vožnje na vlakih imajo vsi udeleženci zleta. Legitimacije dobo pri društvih. Društva, katerim so zmanjkalo legitimacije, naj jih naknadno naroče pri Savezu ali pa pri Zupi* Nadzorniki posebnih vlakov iz Maribora sta brata Julče Novak in dr. Ko-vačič, iz Čakovca Avg. Kraigher in dr« Blažič. Njihovim odredbam se mora vsakdo podvreči. Proti onim. ki bi so odredbam zoperstavljali so bode nai strožjo postopalo.
Nastanitev: Člani so nastanjeni vt paviljonu E velcsejmišča, članice v šoli v Mostah. Paziti je na red in snago, vsakdo so mora podvreči navodilom in odredbam nadzornikov in nadzornic. Po prenočiščih naj bode mir, kdor ne more spati naj ne moti z govorjenjem drugih. Vsakdo naj si prinese se-lx>j eno odejo, potrebne ščetke, mile brisačo in potrebno perilo.
Kroji in telovadne obleke naj bodo v na jvzornejšem redu. Opozarjamo Vas na pravilne gumbe, ovratnike, trakove itd.
Zbirališče za sprevod dne 15. avgr
Vsi člani v krojih in telovadnih oblekah se zbirajo točno ob 6H. uri v prostorih velesejma, vso članice v šoli v Mostah, jezdni odsek po navodilih.
Znako mora imeti vsak član. Nara-ščaj in deca (v spremstvu vodnikov ali starišev) je vstopnine prosta s posebno legitimacijo, ki jo dobe na zahtevo od župo ali v Ljubljani. Vsa druga potrebna navodila se bodo izdajala načelnikom dnevno, ki se morajo javiti v nedeljo ob 6. uri pri župnem načelniku v slačilnici. Predsedstvo Sokolske Suj v Mariboru.
o Na vscsokolskem zletu v Ljubljani bosta zastopala vlado ministra Pribi-čevič in dr. Laza Markovič, Prisostvovali bodo tudi ministri dr. Žerjav, Pu-'t&li iu V
BCran \
»TABOR
ih?rnt(&rT'W tt^rašta T32$
o Zletne legitimacije za narodne floše, ki se želijo udeležiti Vsesokolsko-ga zlete v Ljubljani so na razpolago !>ri ge. Iv. Lipoldovi, Ciril Met. ulica 18. Opozarjamo, da morajo biti narodne noše popolnoma pravilne.
o Opozarjamo še enkrat vse one brate, kateri se hočejo udeležiti Vse-sokolskega ^zleta v Ljubljani v kroju, da pridejo še danes k redovnim vajam ob 19. uri (7. uri zvečer) v telovadnico državne realke, Krekova ulica. Kdor se danes ne udeleži teh vaj, no more pod nobenim pogojem nastopiti v Ljubljani v kroju. Zckavo! Vaditeljski zbor.	i
o Vozne izkaznico za polovično vožnjo na zlet v Ljubljano po došle. Vsak-; do kdor se je prijavil jih lahko sprejme med uradnimi urami v društveni pisarna.
o Kdor ima prtljage « seboj, naj pri--rdi na isfe listek z naznanilom župe, društvo, ime,	bivališče ter naj
natančno označi poslopje, kjer v Ljub- 1 Ijani stanuje,	i
o Vozne listke na mariborskem kolodvoru se naj OTeskrbi vsaj ©n dan pred odhodom v Ljubljano, da ue bo navala.
o Radi prehrane na I. ju gosi, vseso-'olskem zletu v Ljubljani se naj vsi dotioni udeleženci, kateri želijo skupno prehrano, oglasijo v društveni pisarni J da plačajo prehranjevalne stroške, ki; znašajo dnevno 20 T) in poleg tega 1 D‘ za tozadevno izkaznico. Uradne ure vsak! dan od 18. do 19. ure zvečer. Odbor.
Izored sodišča.
Maribor, 8, avgusta.
»Policijski agent.«
Devetindvajsetletni, v Krško pristojni pekovski pomočnik Franc Glavač, se je zagovarjal pred senatom radi pregrešita po § 104 srb. k. z. in prestopka tatvino po § 460 k. z. Dne 17. julija si je najel v gostilni pri Knupležu v Vetrinjski ulici v Mariboru sobo Ivam Parfant, doma fz Gaberja
pri Celju. Ker je bila že 24. ura, ni moigel nobenega doklicati, vsled česar se je kar pred gostilno vlegel na tla in zaspal. V polspanju pa je začutil, da miu nekdo sega v žepe. Pogledal je hi-f tro in videl pred seboj klečati moškega Vprašal ga je. kaj da hoče. Neznani pa mu jo v obraz pomolil krstni list, rekoč, »da je policijski agent« ter mu naročil, naj ix>oaka tukaj, da se bo kmalu vrnil. Parfant je vstal in šel za njim, toda »detektiv« mu jo izginil v temi. Med tem jo dognal, da mu jo izginila iz žepa listnica, v kateri jo imel potlačen poročni prstan, zlate ženske uhane v vrednosti 1200 K ter gotovine 50 dinarjev. Sumil je takoj, da mu je izmaknil te predmete dotični moški, ki; je popreje klečal poleg njega in se mu izdal za »policijskega agenta«. Zjutraj na vse zgodaj ©o je obkradeni podal na kolodvor, da bi našel dotičnega moškega, ki si ga ie dohro ogledal in bi ga spoznal, če ga najde. Posrečilo se mu je tata na kolodvoru res izslediti in ga oddati policiji. Ko sta ga aretirala stražnik Jelen in Fajdiga, ju je razžalil z besedami: »Kaj bodo ti frisi mene vezali.« Glavač taji tatvino, pripozna pa, da je okrog ene uro hodil miimo Knuplešove gostilne. Sodba se glasi na
2	mescca strogega zapora.
Gospodarstvo.
g Mariborsko sejrasko poročilo. Na
svinjski sejm dne 4. avgusta 1922 se je prignalo 162 svinj in 1 koza. Ceno so bile sledeče: prasci 5 do 6 tednov 460 do 650; 7 do 9 tednov 750 do 1200; prašički 3 do 4 mesece 1600 do 1800 ; 4 do
6	mosecev 2800 do 3000; 8 do 10 mesecev 3600 do 3800; svinje 1 Vi leta stari 4500 do 5300; koza 500 do 600.
g Hmeljarjem. Poverjeniki Hmelj, društva so so dne 6. avgusta v ta namen zibra.li v Žalcu, da so dogovorijo, koliko bodo letos plačevali za pobiranje enega škafa hmelja; enoglasno se je sklenilo, da se bode plačevalo po 4 K s hrano in po 6 K brez hrane za označeno delo; ta mezda se pa tudi lahko predrugači, ako to zahtevajo krajevne raz-
mero ali pa kakovost hmelja. Obče obiranje golding hmelja se no bo pričelo med 10. in 15. avgustom. Kakor je bilo objavljeno, nego okoli 20. avgusta.
g Jngoslov. čebelarski kongres bo 4. in 5. septembra v Ljubljani ob udeležbi čebelarjev iz celo države, ki prirode na ljubljanskem, velesejmu tudi čebelarsko razstavo.
Objave.
§ C! ni in odborniki kt	ga
društva »Perun« se vabijo, da s zanesljivo in točno udeležijo seje, ki se vrši dne 9. avgusta ob 7. uri zvečer v pisarni g. Sušnika, Slov. ulica 15. Udeležba obvezna.
§ Privatni nastavljene^! Pozor! Izobraževalno društvo privatnih nastav-ljencev v Mariboru opozarja tem potom vse svoje tovariše, tovarišice in prijatelje društva na v nedeljo dne 13. avgusta nn vrtu Gambrinove dvorane so vršečo vrtno veselico. Posebno še pripomnimo, da jo cenj. gg. odbornikom uglednega trgovskega greraija na razpolago častna miza, zakar upamo tudi tostransko polnoštevilno udeležbo. Odbor.
vse živali zaščitene, je ta »park« največji zoologični vrt na svetu. V gozdovih prebivajo neštete divje živali, pr®* vsem losi, ki žive tu v celih veliki čredah, dalje medvedi, visoko divja®; divjačina in vseh vrst ptice. Na Ametist se zamere opaziti dvanaje gozdov, drugega vrhu drugega, katere je v teku tisočletij zagrnila lava,_po1 katero so potem okameneli.^ Gon M vrhu rastejo danes vonjajoče smrete ki tvorijo že trinajsti gozd. Nenavadna prikazen tega ozemlja so »barvne spe; do« karakteristični ribniki, napolnjuj z vročimi tekočimi mavčnimi masa®* najrazličnejših barv. Od časa do cas, prične mavčna masa v teh ribniki vreti, pri čemer se v sredini etvort lijki, podobni lilijam, bleščeč v b©“ • rdečih, modrih, rumenih, zelenih drugih barvah. Vse naravne c Yel 1 owsionaparka pa sploh ni našteti; najbolj vredni občudovanja P so naravni vroči vodometi, katerih j skupaj približno 8000. Ti vodometi or zgajo vodo v različnih perijodaa, ^
kateri prestanejo včasih kar za
Priroda in znanost.
YELLOWSTONEPARK V SEVERNI.
AMERIKI.	j
Najstarejše in najlepše vseh' podi državno zaščito stoječih ozemelj v Severni Ameriki jo Yellowstonepark. — Ravno sedaj je namreč 50 let, kar se je to ozemlje .postavilo pod državno zaščito. Nekateri potovalci so že pred več nego sto leti opozarjali svet na nenavadne prirodne krasote tega ko-ščeka zemlje, toda verjel jim je malokdo, smatrali so jih za fantaste in laž-njivce. Komaj 1. 1872. ko so ozemlje preiskali organi vlade, so padli pomisleki Yellowstonep ark obsega približno 3300 angleških kvadratnih mili j s 36 večjimi jezeri, 156 rekami in potoki, mnogimi vodopadi, visokimi gorami, cvetnimi dolinami in oskimi in globokimi soteskami. Ker so v tem ozemlju
70 ur. Največji teh vodometov ^ svoje curke 250 čevljev visoko« ^ dajo potem kot slapovi bleščeč 80 mavričnih barvaih zopet nazaj na z® v Ijo. V zadnjih letih je preskrblj©11®
Yellmvstoneparku tudi za potnike. ^ ce in turiste; v njem se nahajaj,^ bomo moderno opremljeni hoteli. J® pa živi raje svobodno kakor Robin ^
si lahko preskrbi taborišče, ki £a. zelo poceni. Cene so sramotno cesto nižje kakor po navadnih nah po mestih, ker jih Predpi®^^ nadzira vlada sama po svojih Ribarjenje — postrvi je v tatnk&l® vodah vse polno in nekatere 80 vadne velikosti — je prosto. V o«? y tega ozemlja živo tudi še stoje ravno tako tudi pod zaščito-potopisi po Yellonstoneparku ^ enoglasno, da se nahajajo v nje® ^ ravni čudeži, kakršnih človeško še ni videlo nikjer drugod, čudeži W t katerimi obstane človetk kakor P nerazrešljivo uganko višje dajoč se še bolj nego sicer svoje ši’W in onemoglosti.
Bernhard Kellermann;
PREDOR
Roman.
(Dalje.)
(32)
Zraven akvarija so stale klopi. Tam je Maud posedala in sanjarila prek zatoka, njeno dekletce pa se je igralo s pisanimi posodicami v pesku in slišno puhalo od napora in razvnetosti. Beli prevozni čolni so se nihali svojpot sem in tja med Hobokenom, Ellis islandom, Bedloes Islandom. Staaten-Islandom in Newyork-Brooklynom. Mlečnasti, širni zatok in Hudson sta jih bila vsa živa, često jih je naštela trideset hkratu. Na vseh se je gibal brez prestanka gori in doli bel, dvo-ramen vzvod, podoben tchtnični prečki. Tako je bilo videti, kakor bi parniki korakali prek gladine v brzo-hodnih škornjih. Central of New Jersey je mimo plul otovorjen z železniškimi vozovi, tugi in mali carinski čolni so švigali po vodi razdraženo. Daleč v. solnčni hlapini je stala svetla silueta: soha Svobode; .videti je bilo kakor da se vznaša na vodi. Za njo je bledela sinja proga, že jedva vidna; Staaten Island. fz parniških dimnikov so štrkali curki sopota in črez čas se je začulo tutanje in zvizdanje. Zatok je bil poln jekov, od najreznejšega cvičanja tugov do zamolklega bučanja prekomornikov, ki je pretresalo ozračje daleč naokoli. Neprenehoma so rožljale verige in v dalji se je kovalo železo- Hrup je bi! tako mnogozvočen in raznovrsten, da je učinkoval kakor čuden koncert in po-
Pod večer je redoma vzzvenkljavala Maca, in čutila se je mirnejšo, kadar je slišala njegov glas.
»Prideš nocoj k večerji, Mac? je .vprašala in govoreč že stregla, kaj ji odvrne.
»Nocoj? Ne, nocoj ne morem- Jutri pa pridem, si že uravnam. Kako je Edithi?«
»Bolje nego meni, Mac!« Pa se je pri teh besedah zasmejala, da bi Maca premotila.
»Ali bi jo mogla posaditi k telefonu, Maud?«
In Maud vsa srečna, da misli na njenega otroka, je dekletce vzdigovala in Edith je morala počebljati y telefon karkoli.
»Zdaj pa zbogom, Mac! Saj nič ne de, če nocoj ne moreš; jutri pa ti ne prizanesem — čuješ?«
»Slišim. Jutri za gotovo. Lahko noč, Maud!«
A pozneje se je zgodilo mnogokdaj, da Lion ni uspel, Maca spraviti k aparatu, ker nikakor ne utegne.
In Maud je, nesrečna in razjarjena, .v, nagli jezi za-lučila slušalo in se jela boriti s solzami.
Ob večerih je čitala. Prečitala je cele omare knjig. Pa je kmalu spoznala, da je večina knjig gola laž. No, my dear, življenje je povsem drugačno! Časih pa se je namerila na knjigo, ki ji je njeno bol potrjevala v vsej njeni veličini. Nesrečna, s solzami v očeh, je hodila po praznih, tihih sobah. Končno se je v njej izcimila veli-čajna misel, da naj bi sama spisala knjigo — in ž njo bi presenetila Maca! Ta misel jo jc vso omamila. Ves popoldan jc brlela po mestu, da iztakne knjigo, kakršno je imela v glavi. Naposled je našla, kar je želela- Bil je dnevnik, vezan v aligatorjevino, z izbornim rumenkastim .papirjem- Takoj po večerji jc pričela. Na prvo stran ie zapisala:
»Življenje moje male hčerkice Edrthe in njeni
Čakala je v obednici, ki je bila tik Macove dela, niče, in je slišala, kako je grčajoč, maščoben Sl35 vrsti imenoval banke:
»— Manchattan — Morgan Co. — Sherman
(Dalje prihodnjič-)
Glavni urednik: Ra dl v oj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim-
Mala oznanila.
Inštruktor, da pripravi 1 dečka, za I. ratred srednje Sola na) j se zglasi takoj v Popovičevi i ulici II.	1364 3-3]
Kotlarskl učenec se sprejme j pri Henriku Oman, Maribor,
hi**
vrlo"1
Glavni trg S.
1371 2-1
Dva jako lepa konj« za koleselj na prodaj. Maribor, Kopališka ulica 8, dr. Scherbaam.
1373 3—1
V brivnici „Unlon“ na Glavnem trgu prvovrstna postrežba in popolnoma znižane cene.
1359
Proda se ali zamenja trami stanovanji
v Studencih z kmetski* ^ sestvem, ne preoddalj«01 f/ Maribora. N*alov pove »P * 6—2
Trgovska hiša, enostropfl3’ j govski lokal, kuhinja „ sobe kupcu takoj na razp0 |i?o se proda v Mariborn p „ Koroškega kolodvora. dvoriščno poslopje, mal1 in 700m’ vrta. Pisrna u, 900.000-— poštnoležece ‘j ribor.	1341	2"
vzročal sanjavost in zamišljenost
Iznenada je zatutalo prav blizu: brzovozen parnik:
Velikan se je rinil v solnčini skozi umazanozeleno vo- Napisala njena mati Maud.«
,k,r0V'V-i	»Bog	naj	jo	varuje,	sladko Editho,« je zapisala na
so bili pikčasti od človeških glav m po krmi je stala cjrUgj jjS{_ jn na tretjem je začela:
crna množ medkrovniko^.	,	jjegjn	wjt}1	my	sweet little
born
,V veletrgovini Ludovik Kuharič, Ormož, se sprejme
tuli«
»Pomahaj, Edith, pomahaj parniku!«
In Edith jc povzdignila oči ter jela mahati s pločevinastim vedrcem in cvičati — prav kakor piščali na tugih. —
Kadar sta odhajali, je Edith vselej silila k očetu. Maud pa ji je dopovedovala, da očeta ne smeta motiti.
Maud se je zopet z io se je vežbala in se dala poučevati. Kako zelo se je že odvadila! Nekaj tednov je zahajala na velike koncerte; sama je dvakrat na mesec igrala zvečer v Domu prodajačic in šivalk. Toda med vzhičenost, ki ji je z glasbo vrela v kri, se je mesilo izdatneje in izdatneje neko mučno, nezavestno kopmenje, tako da je črez nekaj časa igrala vse bolj poredkoma in naposled klavir popolnoma opustila. Zahajala je na predavanja o otroški .vzgoji, zdravstvu, nravstvenosti, varstvu živali. Njeno > ime se je celo pojavilo med imeni odbornic, zvoljenih
daughter was
poslovodja
Knjigo naj bi Mac dobil za božič. Opravilo jo Je povznašalo in ji je ukrajševalo mnog samoten večer. Vsako malenkost iz življenja njene mlade hčerice je zaplsavala vestno- Vse otrokove smešne izreke in vsa
PrM- naivna ™ modra vprašanja, vse opazke in nazore. V-vnemo poprijela klavirja. Prid	je tU(Jj	M	s{.ran se |ZffUbila. w lastne
brige in misli.
Živela je od nedelje do nedelje, ko ju je posečal Mac. Nedelje so ji bile prazniki. Okrasila je hišo, sestavila poseben jedilni red, ki nai bj Maca odškodilj za ves teden. A včash Allan tudi v nedeljo ni utegnil j priti. —
Neko nedeljo so ga nenadoma poltUfcaH v buffal-ske jeklarne. In v nedeljo nato je seboj v Bronx pri- J    _______ ____________ __________ __________ . vedel gospoda Schlosserja, vodjo gradflišča na Ber-
,v združbah za oskrbovanje pohabljencev in za vzgojo i	mudah,	in	Maud	ni	imela	od	njega	ni	malo	ne,	zakaj	j
sirot — v onih sodobnih ambulancah, kjer se obvezujejo	ona	dva sta ,ves dan	pretresavala	tehnična	vprašanja.	!
rane. ki iih zadaja nemilosrčna delovna bitva.
Vendar je čutevala v sebi praznino, praznino, ,v kateri je vrelo od srda in koprnenja. ■	"
ki mora biti vešč v vseh panogah manufakture, železnir>c špecerije. — istotam se sprejme en
pomočnik.
C (i j
Javiti naj se blagovolijo samo dobre, samostojne močL 135* ’
Pa se je Maud pojavila nekega popoldne ob nenavadni, uri v sindikatskem poslopju in Macu ^poročila po Lioriu, da bi fada Ž njim govorila nemudortia/ ‘
*ft0’
premog m druge pridelke kupuje in prodaja flM" m OSET, Maribor, Aleksandrova | št. 57. Telefon št. 88.
eno, slamo, drva, krompir, sadje
v*—tiMMii ..TiiImcI — Tiska: MlglhOMlttl tMutfM
n
i
i
fi
k
ii
I
0 d
ti
e
D
t;
1
6)
b,
t);
ti;
D
te
«<
k:
k
S(
in