Štev. 24.
V Ljubljani, 17. junija 1910.
L. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Kongres slovanskega učiteljstva v Krakovem.
Kongres slovanskega učiteljstva se vrši letos v dneh od 10. do 14. avgusta v Krakovem.
Določen je v glavnem ta-le vzpored: Dne 10. avgusta bo odborova seja „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji."
V	četrtek, dne 11. avgusta: Zborovanje „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji" s tem-le dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo odbora; 3. poročilo o delovanju odbora v 1. 1908,—1910.; 4. blagajni-kovo poročilo; 5. referat o Zvezinem delovanju v javnosti in med učiteljstvom; 6. službena pragmatika in disciplinarni red za učitelje ljudskih šol; 7. predlogi odborovi: a) izpre-memba pravil: b) prispevki učiteljskih organizacij; c) vseučiliški kurzi učiteljski; d) učiteljski izleti; e) učenje slovanskih jezikov; f) učiteljska zavetišča in sanatoriji; g) slovanska inseracijska pisarna; h) znižanje vožnje učitelj-stvu po železnicah; 9. volitev novega Zveznega odbora za 1. 1910.—1912. Zvečer banket na čast slovanskim gostom.
V	petek, dne 12. avgusta: Slavnostna seja slovanskega učiteljstva z vseh avstrijskih pokrajin s tem-le dnevnim redom; 1. Govor predsednikov; 2. volitev častnih predsednikov; 3. volitev zapisnikarjev; 4. govori delegatov in odposlancev; 5. sprejetje načrta o učiteljski službeni pragmatiki; 6. referati o avstrijski ljudski šoli — kakšna je sedaj in kakšna bi morala biti. Popoldne slavnostni banket. Zvečer slavnostna predstava v mestnem in ljudskem gledališču na čast slovanskim gostom.
V	soboto, dne 13. avgusta, ogledovanje Krakova in okolice.
V	nedeljo, dne 14. avgusta, izlet k Morskemu Oku v Tatre.
Pes za plotom.
To ni več boj, to je mesarsko klanje!
Najvišje, kar dviga človeka in njega avtoriteto nad živalska bitja, je razum in čuv-stvo, ki ga navajata do preudarka in treznosti, da ščiti pravice poedinca in družbe zaradi občih človeških pravic, ki jih je dalo celokupno človeštvo s priznanjem posamezniku kot človeku.
Toda tudi človek nima dandanes več svojih človeških pravic pod močjo nasilja in pod patronanco kranjske deželne vlade, ker slepo se je napovedal pogin eksistenci vsakogar, ki ne bi bil voljan vdati se njih premoči.
Smrt in pogin eksistenci! — Ubijmo ga! — Tako politiško načelo je izdal „S 1 o v e n e c". Pod tem praporom naj se razvija politiški boj in naj pridobiva klerikalizem tal v kranjski deželi, da bo propaganda deželne vlade bolj uspevala in da se v jasni luči solnčnega dneva pokaže nepristranost klerikalne deželne vlade. Sedaj ga ubijmo, ko imamo moč! Saj je samo pes za plotom!
Nam je prav! — Tudi v tem oziru nimamo niti najmanjše pripomnje, ako pomisli-
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
mo, kam privede to početje slovenski narod! — Kako je vplivala demoralizacija višjih krogov na ljudstvo v Franciji in kam ga je privedla — to vam pove vsaka zgodovina, četudi je pristransko prikrojena, ker ohranila si je le največji blagor človeštva — dobro moralo.
Toda s tem, da si človek, še ne impo-nuješ našemu klerikalcu, ker človeške pravice pridobiš pri njem šele tedaj, če si — strasten klerikalec, uskok!
Najjasneje se je sedaj pokazala politiška strast in fanatizem kranjskega klerikalizma, ki je v svojem opojnem stanju pozabil celo na pravila dostojnosti, pozabil na prirodna prava človeka in je pijan svojih nepričakovanih zmag spačil celo načelo in moralo sv. vere, da jih po zgornjem geslu tembolj uporablja v svoj gnusni namen.
„Ubijmo vsakogar, ki ni z nami!" To je sveto načelo krščanskih bojevnikov, ki potemtakem strogo žive po naukih — krščanske morale. Demoralizovani sami demoralizujejo slovensko 1 j u d -stvo, da zamore vsak čut pravičnosti v njem in ga privajajo do najhujše podivjanosti.
Učiteljstvo ! — Zaman je ves tvoj trud v šoli, da poučuješ mladino po zakonih „versko-nravno", ko ti jo pa klerikalci demoralizujejo in ji vcepljajo nauke proti krščanske morale! Zaman je ves tiud, da očistiš narod vse gnilobe, ko ga pa okužuje klerikalizem z najnevarnejšimi bakteriji, ki razjedajo njega narodno telo. Ves tvoj trud, vse tvoje prizadevanje je zaman, ker uničijo ti eksistenco, ubijejo te, če le prst dvigneš v prid naroda. Z najpodlejšimi sredstvi te ubijejo in ti vzamejo še ta eksistenčni minimum, ki ti je dan za ohranitev tvojega življenja. V Dobrepoljah brusijo nože, da te zakoljejo — saj si le učitelj — pes za plotom, kakor govori brzojavka Jaklič-Krek-Hočevar!
Njih „humanitarno" srce navdaja strup sovraštva, in oznanjevalci naukov Krista so se izpremenili v farizeje, ki bodo kmalu pričeli kričati: „Križaj ga, ker on je učitelj slovenskega naroda!" — Duhovnik Krek že kriči: „Pes za plotom!"
In uresničuje se rek starega poganstva: „Kogar so črtili bogovi, so ga storili za učitelja !" — Naš duhovnik Krek je slabši od starih poganov in starih bogov: on napravlja tistega, ki ga črti, za — psa!
V	svoji podivjanosti so zavrgli tudi vse, kar ščiti človeku njega človeško avtoriteto. Družabna pravilaizpreminjajo v najstrastnejša pravila — d e -nunciantstva.
V	pričo nadzornika laže puhloglavi, domišljavi in hinavski uskok o anarhistih!— Pietete ne poznajo: učitelj nima prostora, kamor bi položil mrtvo svoje dete na mrtvaški oder! Učite Ij gre obiskat bolno dete, katehet ga denuncira, da zanemarja šolo! Učitelj j i m j e stvor, ki naj služi edino njihovim namenom. Učitelja tirajo z na j zlobne j "še izmišljenimi, podlimi ovadbami v disciplinarno
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
preiskavo, samo da bi ne mogel pri t i pri k o m petenci v poštev! Sirovost jim je vodstvo, pogin učitelja smoter. Jaklič, Krek in Hočevar — državni poslanci; ponos Slomškove Zveze! — o f i -cialnorazglašjo, da je učitelj — pes! Deželni predsednikjim prikimava z uhogo glavico!
Slovenski narod! Gorje ti, če se boš razvijal nravno v tem smislu, ker zgodovina — učiteljica narodnega življenja — nam jasno govori, da so propadli že številnejši narodi od našega ravno zaradi demoralizacije.
Učiteljstvo, ne zri v svoj pogin in ne glej slepovpropast, zastavi vse moči, da ne prepoji strup še zadnje žilice narodnega života in izkušajizčistiti že zastrupljeno kri!
Preganjan je bil že marsikdo in mnogo imamo že narodnih mučenikov zaradi klerikalnega nasilja, preganjanje i n m u -čeništvo ne straši njega, ki v resnici ljubi svoj narod in svoj stan. T zgled naj nam bodo učiteljski mučenih i, ki so ostali zvesti svojim, narodu koristnim načelom, akoprav so jih klerikalci izkušali ubiti.
V zgled naj vam bo pesnik, ki so mu klerikalci grenili kupo življenja, ga kruto preganjali, a je ostal zvest svojim načelom in je zaklical poštenemu svetu. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi." In še krepkeje je zaklical vsem stanovom: „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storili dolžan!"
Učiti moralo in navajati ljudstvo k nrav-nopravemu življenju, to je že učiteljeva stanovska dolžnost, torej je njega dolžnost tudi, da ščiti ljudstvo pred vplivom njih, ki ga iz-kušajo demoralizovati.
Napočila je doba, ko se je izdalo načelo poboja učiteljstva, poboja vsakogar, ki bi delal v prid naroda. To je javno in brez sramu razglasil tajnik Slomškove Zveze, nadučitelj Štrukelj, dne 15. maja t. 1. na Robu pri Vel. Laščah!
Učiteljstvo! — Tudi tebi je napovedan taisti žalostni konec, ako ne boš z njimi de-moralizovalo mladine, ako ne boš z njimi tiran svojega naroda, dokler se sam ne ugonobi in ne izgine iz vrste kulturnih narodov.
Padle so že žrtve v vrstah učiteljstva. Udari ga, ubij ga, saj je le pes za plotom! To nasilje — tako meni klerikalizem — bo preplašilo učiteljstvo v boju za pravično stvar. Mogočno je zadonel glas usmiljenja: Ubijmo jih ! Kaj je treba psu regulacije plač 1
Gnus njih sredstev nam kaže njih značaj in posmehujejo in norčujejo se vsekakršni zahtevi človeštva — po človeških pravicah! In to jih karakterizuje, ker ni vse smešno, kar se komu smešno zdi, in kakega človeka značaj se spozna ravno po tem, čemur se on posmehuje 1
Za kranjsko učiteljstvo je nastopila doba težkih preizkušenj I Sedaj se pokaže, kdo je značaj, ker ne gre samo zato, da ohranite sebe, temveč da ohranite ljudstvo in o d 1 o č n o nastopite protidemoralizator-jem našega naroda!
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Iz tožnega Korotana nam piše tovariš' „Vsi na krov, da nam ohranite narod čist, da iztrebite iz njega pogubonosno moralo, ki je nevarna njega obstoju! Ne bojte se tiranove roke in vedno naj vam bo pred očmi narod, če pustite na ta način demoralizovati naše ljudstvo, smo izgubljeni tudi mi, ker prej se zanese slaba nego dobra stvar čez koroško mejo. S tem pa, da bi zanesli strastno, fanatično, politiško načelo klerikalizma tudi med naše slovensko ljudstvo na Koroškem, bi podali sami bojno kopje našemu narodnemu nasprotniku v roke — in uničil bi nas na podlagi demoralizacije našega ljudstva popolnoma. Skrčila bi se meja Slovenije, in klerikalni zločinci bi nas pahnili v žrelo Germana! Vaš boj proti klerikalizmu je boj za moralo slovenskega naroda in postaja z ozirom na de-moralizacijo boj narodovega obstanka. Boljšati se je pričelo stališče Slovencev z ozirom na njega kulturno in gospodarsko stran, a preti mu nevarnost po demoralizaciji I
Ne kličem vam z načelom klerikalizma: „Ubijmo do zadnjega politiške nasprotnike!" Bečem pa: Eazjasnjujte ljudstvu, kaj preti slovenskemu narodu, če se bo tako pogrezal v politiški strasti, in širite med njim prosveto, ki ga dvigne tudi v moralnem oziru!
Na ta način ubije oni, ki napoveduje smrt nam in hoče ubiti naš narod, s svojo politiško strastjo, ki ga privaja do najnižje
točke morale — samega sebe!
* *
*
Na delo, bratje! Podleži, slabiči, ovaduhi — stran od nas! Mi vsi pa na delo! Pogumno, neustrašeno, neumorno ! Oe nam vzamejo tudi to uboštvo — čast nam ostane! V njihovih očeh smo psi za plotom, anarhisti, žival, ki se naj zakolje! Deželnemu predsedniku se niti ne sanja, da je njegova dolžnost ščititi pravico in resnico. Brezstidno jo pomaga tlačiti v blato, da ohrani — sebe! Bodi! Ko davno več Schwarza, Kreka, Jakliča, Hočevarja in drugih pasjih prijateljev ne bo — ostanejo njih dejanja zapisana v žalostni naši kulturni zgodovini — stalo bo v neoskrunjeni svoji časti slovensko učiteljstvo, boreč se za pravico in prosveto svojega ljudstva!
Zakaj gospodje so pozabili, da lačen pes tudi ugrizne!
Duhovščina in učiteljske plače.
Nekdo nam je poslal 23. štev. „Sloge" z dne 10. t. m. Pregledali smo list in smo se — začudili: duhovnik piše za regulacijo učiteljskih plači Ta duhovnik je F. S. Š e g u 1 a, župnik pri Sv. Boku ob Sotli, ki se je pod svoj članek z gorenjim naslovom podpisal s polnim imenom.
Vendar niso vsi duhovniki taki, kakršen je duhovnik in profesor teologije dr. Krek, ki govori v svoji brzojavki z Dunaja o — psu za plotom in gradi most za osle, torej govori in dela tako, kakor je po njegovem okusu naj-dostojnejše za duhovnika in profesorja teologije, ki hoče biti vrhutega še demokrat!
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Župnik Šegula piše doslovno: „Stražo" omogočujejo izrečine duhovniki z naročnino, in ker se tiska v tiskarui sv. Cirila, moglo bi nastati v javnosti mnenje, da se vsi duhovniki strinjajo s perfidno gonjo „Straže" zoper ureditev učiteljskih plač na Štajerskem. Ker bi bilo tako mnenje krivo, se mu mora v prilog ugleda štajerske duhovščine ter zavoljo miru, sloge in dobrega sosedstva z učitelji oporekati.
Iz predloženih mi načrtov razvidim, da se gre v prvi vrsti za izboljšanje plač provizoričnih, torej mladih gg. učiteljev, recimo učiteljev-začetnikov. Znano je, v kako revnem položaju so ravno oni, ki tvorijo najmanj dve tretjini učiteljstva. Z borimi krajcarji, ki jih doslej dobivajo, kaj naj storijo z njimi?... plačajo naj dolgove iz dijaških let? ... si kupijo boljšo obleko ? ... knjige ? .. . hrano ?
Za vse ne zadošča in zato stradajo ravno mladi ljudje, hirajo in trpijo, ki bi naj z mla-deniškim ognjem se poprijeli svojega poklica. Z dosedanjo plačo jim je človeka dostojno življenje nemogoče in le o njih veliki moralični moči in moški vzgoji priča, da ne segajo po — zločinu. Za te odgojitelje najmanjše šolske dece se torej mora nekaj storiti. V prvi vrsti čutijo to vsi starejši stanovski tovariši (naj se »Straža" v tej zadevi ne sklicuje na svoje somišljenike med učiteljstvom!) Kdor torej ugovarja nameravani reviziji učiteljskih plač, bije v obraz vsemu učiteljstvu.
Za revnejše se gre torej v prvi vrsti. Da bi mimogrede tudi višji za se radi kaj ujeli, to ni noben vzrok zabraniti celega predloga, saj so zato posvetovanja v zbornici, da se prikrajšajo nepotrebni poganjki. Zato tudi oviranje zboljšanja plač učiteljev pomeni vsak dan zločin na učiteljih-začetnikih, zločin na njih zdravju, zločin na njih ugledu, zločin na njih znanstvenem napredku in v posledicah na celi narodni šoli.
V tem smislu se obračam do Vas, dvanajst slovenskih poslancev „Kmečke zveze" v štajerskem deželnem zboru! Ce hočete ali morate v deželnem zboru obstruirati, prosto Vam; zato ste odgovorni samo svojim volilcem. Kajpada je treba obstrukcijo tudi motivirati — ali ni Vam dovoljeno pri tem zlorabljati proti učiteljem duhovniškega ugleda, katerega Vi niste sezidali, saj imate drugod gradiva dovolj 1
če je pa res, kar se govori, da je vse te gonje kriv le eden izmed Vas, pa ostali kot možje tudi javno priznajte; naj potem javnost sodi enega, ne pa Vas vseh in z Vami kot izvoljenci vseh vaših volilcev!
* *
To so besede, ki jih pač redkokdaj slišimo iz duhovniških vrst. Sicer pa dvomimo, da bi dobile odmev med štajerskimi klerikalci, zakaj klerikalci so si povsod enaki, povsod in vedno so sovražniki učiteljstva in prosvete!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovana ladruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca maja K 139.96911.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,8.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Glas iz Istre.
Srednjih šol nimamo Slovenci v Istri, zato tudi ni slovenskega srednješolskega učiteljstva. Do letos smo imeli v Kopru oddelek slov. učiteljišča, a srečno se je rešilo tega gnezda in se preselilo v Gorico. To je mogoče edina vesela vest, ki jo morem poročati. Do letos je bilo v Kopru nekoliko slov. profesorjev, a priznati moram, da so se ti jako malo brigali za ljudsko šolstvo, akoravno so vzgojevalci ljudskošolskega učiteljstva. Slov. učitelj, društvo je dvakrat prosilo po enega izmed profesorskega zbora, da bi predaval na društvenih zborovanjih, a eden se je izgovarjal, da nima časa, drugi pa je povedal, da mu je toliko znano ljudsko-šolstvo kolikor vojaški reglema brazilijanske vojske, zaradi česar ni mogel predavati.
Kaj pa učiteljstvo ljudskih šol? Tudi tu nimam poročati kaj veselega. Oni član učiteljstva, ki še čuti pravi pomen učiteljske službe, ki bi rad deloval za vsestranski šolski in narodni napredek, mora kmalo opešati, ker je povsod sam, a če ga to ne potare in ako ima slučajno mnogobrojno družino, se dobe tudi
tovariši, ki se javno izražajo: „Kaj bo on, ko ima toliko otrok?!"
Take razmere so med slovenskim učiteljstvom v Istri, a kakšne so med hrvaškim, popolnoma natanko ne morem poročati, vendar se mi zdi, da je pri njih 99% onih, ki jim je sveto ono, kar reče gospodine pjovan. To se je videlo na občnem zboru dijaškega podpornega društva 23. septembra t. 1. v Pazinu. Hrvaškega učiteljstva ni bilo skoraj nič zraven; še oni, ki je poprej podpisal „Osvrt", se je skril, da ga ni nihče videl, a c. k. okrajni šol. nadzornik v Pazinu je glasoval s pjovani, bal se je bojda, da bi ga drugače ne postregli ob priliki nadzorovanja.
Dosti je popisa žalostnih razmer, vendar ne morem, da bi še nekaj ne omenil. V Istri imamo tri slovanska učiteljska društva, namreč : Prosveto, Krško učitelj, društvo in Slovensko učitelj, društvo. Prvi dve sta hrvaški in predstavljata nekakšno Kranjsko Slomškarijo, a zadnje kaže že po imenu, da je slovensko. Zadnje je posebno delovalo do pretočenega leta, t. j. do regulacije učitelj, plač. Ne morem, da bi ne priznal, da sta pri tem sodelovali hrvaški učitelj, društvi in sodelovala so proti koncu tudi italijanska učiteljska društva v deželi, vendar vesten opazovalec mora priznati, da so priskočila na pomoč šele potem, ko jih je zbudilo in zdramilo Slov. učitelj, društvo.
Po regulaciji plač si je postavilo Slov. učitelj, društvo za nalogo premembo disciplinarnega, nadzorovalnega in nekaterih drugih deželnih zakonov iz namena, da pribori ljud-skošolskemu učiteljstvu več svobode in šoli več ugleda. Zato je bilo potreba večkratnih zboro-vanj, ki so se vršila največkrat v središču Slovencev v Istri, t. j. v kakšni vasi v Bregu, To ni bilo po volji nekaterim učiteljskim osebam v okolici Kopra. Zabavljali so zaradi tega, a temu se ne smemo čuditi, če pomislimo, da je med zabavljalci tudi tak učitelj, ki je pred leti položil nekaj kron in šel z župnikovo kuharico v Postojno namesto k zborovanju učitelj, društva, ki se je izrazil, ko je dobil društvena pravila, da mu bodo dobro služila za tisti kot, ki bi ga morala imeti vsaka hiša. In vendar se hoče prištevati ta učitelj med zavedno in napredno učiteljstvo 1
Tudi v Istri so glavna cokla šolskemu napredku krajni šol. sveti. Predsednik krajnega šol. sveta je vsakokratni župan. Bes so nekateri župani, ki spoznavajo korist ljudske šole in skrbe za nje napredek, a kaj pomaga to, ko so navadno drugi člani največi nasprotniki šolstva. K tem pridejo še občinski tajniki, ki so obenem tajniki krajnih šol. svetov. Ti hočejo zaradi tega biti nekak personificiran krajni šol. svet, prav nekaj takega, kar je v J. E. Tomi-cevi „Bapitanovi hčeri" nobile de K6rpez. Sploh pa gledajo občinski tajniki v Istri, vsaj nekateri, da spravijo na svojo osebo vse one občinske službe, ki kaj prinesejo, n. pr. mesarskega ogleda itd., a najljubše so jim komisije, ker se jim te plačuje posebe. Tako se deloma preoblo-žijo z delom, deloma se jim ne ljubi delati in tako čakajo vloge mesece in mesece rešitve, a posebno se zanemarja delo krajnega šol. sveta. V tej nemarnosti so že tako daleč, da ne vodijo šol. matic, in ko je čas poročati, koliko otrok je obvezano obiskovati to ali ono šolo, povprašujejo šol. vodstvo. Vodstvo naj jim poroča ono, kar bi morali oni dognati na podlagi matice in o čemer bi morali oni obveščati vodstvo. Kaj je z drugimi zadevami, kakor so zamude i. dr., o tem nočem pisati.
Zaradi tega se je mislilo delovati na popolno odpravo krajnih šolskih svetov, vendar se je moralo to opustiti, ker je v Istri več okrajnih šol. svetov, v katerih nimata slovansko učiteljstvo in slovanski narod niti enega zastopnika, kar ni nikakor dobro za slovansko šolstvo.
Popisal sem žalostne razmere slovenskega ljudskega šolstva v Istri, vendar pa moram dostaviti, da je v zadnjih 50 letih mnogo napredovalo vzlic tem zadržkom in vzlic zadrževanju nam nasprotnega deželnega odbora. Na tem nima malo zaslug tudi „Učitelj. Tovariš", ker vem, da je bil že od prvega pričetka tovariš vsaj nekaterim učiteljem v Istri.
O enakopravnosti učiteljic in učiteljev.
(Odgovor g. M. Gregoričevi s strani tržaških tovarišev.)
Tovarišica G. ima smolo s svojimi članki; dobrostvar zastopa slabo, da, celo kompromituje jo često.
Tako se ji je zgodilo s člankom gorenjega naslova, ki ga je priobčil „U. T." 10. junija. Ta v naslovu, smeri in argumentih popolnoma ponesrečeni č 1 a n e k se je menda porodil zaradi kakšne hudomušne opazke, popolnoma privatne, kakšnega tovariša člankarici nasproti. Drugače bi si ne megli razlagati dejstva, da podpira tov. G. zahtevo tako eminentno socialnega značaja s takimi — „Fliegende Blätter" argumenti, ki zadevo le osmešijo in ji lahko tudi škodujejo. Dokazala je člankarica tekom svoje razprave morda, da ima iste študije ¡kot učitelj, a ne istega znanja kot zrel moški, čemu namreč to dosledno zaletavanje v tovariše moškega spola, ki nikakor niso odločujoč faktor v omenjeni zadevi, pač pa so bili vedno zvesti sobojevniki za pravice svojih tovarišicl? V tem je smer članka povsem pogrešena. |Tr-žaški učitelji so vedno s simpatijo spremljali zahtevo svojih tovarišic po izenačenju plač, če že ne z drugega stališča, vsaj z egoističnega vidika, da bo pri enakih plačah ponehala konkurenca ženskih učnih oseb na moških oddelkih naših mestnih šol. Pri enaki plači bo mestni magistrat, naša upravna šolska oblastnija, imel svobodno, materialnih predsodkov povsem prosto izbiro in nameščal bo moške učiteljske osebe tudi tam, kjer sedaj zaradi nižje plače konkurira ženska oseba. Na to lahko vzame c. člankarica strup; tako gotovo je. vTedaj mi učitelji se ne bojimo, se ne protivimo enakopravnosti naših tovarišic, celo želimo je, in se bomo zanjo tudi borili — z večjo vnemo celo, negoli tovarišice same.
Izpadi in napadi tov. G—eve nas pri tem ne bodo ozlovoljili, ker njen glas je pač le njen glas, a ne glas in mnenje kroga naših tovarišic. člankarica namreč ni v dotiki z našo učit. organizacijo, ni član nobenega učit. društva, njeno mnenje je tedaj popolnoma osobno mnenje, njenih grehov ne bomo pripisovali celokupnosti naših tovarišic. Ali z njenimi izvajanji hočemo v par besedah obračunati; več besed bi bilo škoda.
Popolnoma pravilno pravi člankarica v začetku, da učiteljicam nihče drugi ne odreka pravice do enakopravnosti nego uprava naše šol. oblasti. Nato pa vrže logiko takoj v koš in prične takoj aprioristično sumničiti in tudi bbrekovati svoje tovariše, namesto da bi rekla „mea culpa", ko se obregne ob slabo organizirane nekdanje ankete tržaških učiteljic, ki so zasledovale isto kot ona — neorganiziranka — sedaj.
Da plačuje mestni magistrat potom volje svojih ljudskih zastopnikov učitelje z višo percentualo negoli učiteljice — in to se godi menda po vseh evropskih deželah — zato imajo svoje, priznavamo, da časih egoistične namene. Ozirajo se predvsem ne toliko na materialno stališče učiteljev, temveč tudi na njikovo socialno delovanje. Kdo je pri državnozborski nadomestni volitvi v III. okraju mesta Trsta izvil socialno-demokraški stranki mandat in ga vrgel liberalni v naročje ? Ital. učitelji-tovariši s svojo kreacijo „Camera di lavoro", ki ji je predsednik učitelj. Drugi ital. tovariši najintenzivnejše delujejo v soc. demokraški stranki, kulturno in poli-tiško. In mi okoličanski slov. učitelji — ne, hvaliti se nočemo: osiveli smo v narodnem, gospodarskem in kulturnem boju. Kje so tu, z belovranskimi izjemami, zaostale tržaške učiteljice? Kaj čudo, da zastopniki omenjenih treh strank v mestnem svetu poleg uradnega dela in gmotnih razmer upoštevajo tudi to delovanje svojih učiteljev. Izgovor onih treh ur ženskega ročnega dela izgine s tega vidika. Sploh pa, čemu bi učiteljice, ki poučujejo v prvih deških razredih, s poučevanjem ženskih ročnih del ne podale kompenzacije za muč-nejše in več ur zahtevajoče učiteljevo delovanje v višjih razredih? Tov. G—eva, „preko brade" nam tovarišice s svojim delom niso zrasle. In če v gotovih slučajih res poučujejo več ur na teden kakor učitelj, zato učitelj morda krajši čas, a nikakor ne — manj, kot pišete Vi!
In sedaj do sklepa in glavne stvari 1
V tržaškem mestnem svetu leži načrt izboljšanja učiteljskih plač; za sprejetje tega delujejo z vso žilavostjo nekateri naših tova-
rišev. Po tem načrtu, ki upamo o njem, da bo še letos sprejet, se bo tudi tov. G.—evi. zvišala plača. Ali če bi na njene besede pazili merodajni faktorji, bi se to nikoli ne zgodilo, čemu rabijo tržaški tovariši večjo plačo negoli učiteljice in, logično, čemu zahtevajo sedaj povišauja plače? Za pijačo, za vino — po G—evih besedah soditi. Vsaj ponovno nam učiteljem predbaciva vino in tobak, pozablja pa takoj na svoje moralno zgraženje. V prihodnjem hipu namreč, ko nam je vrgla pošteno zasluženi kozarec domače pijače v glavo, se hvali s svojim boljšim okusom, ki jo nagiba k žganim pijačam eksotičnih imen ter k bosanskim smotkam. Tovarišica G—eva, le verujte, mi zahtevamo povišanja plače ne zaradi pocukranih bonbončkov, temveč zaradi — kruha. Mi zahtevamo kruha, dostojnega kruha zase in svojo „družinico", za svoje brate in ubožne starše, da, celo — kar se učiteljicam težko prigodi — tudi časih za obnemogle, nepreskrbljene starše svojih žena.
Mi nismo plemeniti, kot vi pravite, mi smo pravični in za pravične zahteve svojih vrlih tovarišic se bomo borili rama ob ramo z vsemi silami, in tako tudi za to zahtevo. Ali da bi kdo z lahkomiselnim pisar-jenjem smešil naše delo, omalovaževal naše gmotne razmere, sumničil naše nazore, podcenjeval naša delo, tega ne dovolimo nikomur, Vam, neprevidna člankarica, ki ste grešili takrat menda „in bona fide", tudi ne! To je naša odločna beseda za danes in za vedno 1
Zbrani trž. tovariši.
Opomba uredništva: Priobču-jemo te odločne, moške in stvarne besede, ker nikakor nečemo, da bi se komu delala krivica — in to najmanj, če prihaja kritika od neorganizovane strani. S priob-čenjem članka gdč. G—ove smo dokazali, da smo liberalni v najčistejšem pomenu te besede tudi neorganizovanim članicam svojega stanu nasproti. Več od nas nihče ne more zahtevati. Pač pa bomo zahtevali odslej mi, da naj gre v našo organizacijo vsakdo, ki hoče, da mu je naš list na razpolago! Najprej moramo biti za svojce ! Nekoč smo branili tudi nadučitelja Štruklja, tajnika Slomškove Zveze, ko so ga na Bobu metali iz šole in ko ga je pozabilo vse klerikalno časopisje. Danes kliče Štrukelj v boj na nož proti nam! — Odslej ne pojde več tako! Mi naj koga zagovarjamo, on pa naj v zahvalo tepe nas ali naše orga-nizovano učiteljstvo — ne! Temu ravnanju : konec!
Pozabljena §§ na Kranjskem!
§55
§5
(Drž. zak, št. 62.) Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lahko svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče svojo rod o v in o živiti primerno okolnostim dotičnega kraja.
Da se učiteljem za časa in do dobrega daje, kar jim gre, za to skrbč in o tem določujejo šolska oblastva.
(Dež. zak. št. 21.) V vsakem šolskem okraju je napraviti najmanj eno meščansko šolo.
Vlado, ki je svoj čas telegrafično za« ukazala ustanovitev nemške mestne šole v Ljubljani, prosi kranjsko učiteljstvo za izvršitav gornjih §§!
Okrajne uradne konference in učnj načrti na Spodnjem Štajerskem.
V letošnjih okrajnih učiteljskih konferencah se ima tudi izvršiti času primerna revizija ljudskošolskih učnih načrtov s posebnim ozirom na jezikovni, računski in prirodoznan-
ski pouk. Ne da bi nudil dovršene direktive, si dovoljujem k temu elaboratu podati v blagovoljno upoštevanje ta-le
I. splošna navodila.
1.	Prememba sedanjih učnih načrtov je nujno potrebna.
2.	Določijo se naj pri uradnih konferencah le vodila (splošna in podrobna) za to premembo.
9. Po teh navodilih naj sestavi učne načrte anketa, ki jo po zaslišanju deželne konference skliče c. kr. deželni šolski svet.
4.	Smoter sedanjih učnih načrtov se zaradi obilnih olajšav, neugodnega šolskega obiska in drugih razlogov ne doseže, ker mu manjka glavni pogoj: popoln šolski obisk.
5.	Učni načrti naj bi se predrugačili tako, da se začne s slovniškim poukom šele v 4. in 5. šolzkem letu in da se razbremeni srednja stopnja v 4. in 5. šolskem letu obilja učne tvarine iz slovnice, računstva, zemljepisja, risanja, geom. oblikoslovja in telovadbe, da se tedaj učna snov za višjo stopnjo v imenovanih predmetih reducira.
6.	Izdajo naj se minimalni, ne pa normalni učni načrti. V učnih načrtih naj bo samo to, kar mora, ne pa kar more učitelj doseči pri ugodnih šolskih razmerah.
7.	Z minimalnimi učnimi načrti ohranimo učitelju pri pouku večjo prostost, ki je potrebna, da ne zagazi v šablonsko delovanje, temveč da vedno skrbno pazi, da strinja njegov pouk z dušeslovnimi zakoni ter da ne pazi samo na to, kaj mora doseči, temveč tudi vedno kako se to doseže.
8.	Minimalni učni načrti so tudi zaradi tega potrebni, da ostane učitelju dovolj časa seznaniti svoje učence natančneje z aktualnimi potrebami dotičnega okraja, oziroma večine učencev.
9.	V učnih načrtih se je ozirati tudi na potrebe vsakdanjega življenja. Ker pa so te potrebe v raznih krajih različne se omenjajo v učnem načrtu le v splošnem oziru. Učiteljski zbori, oziroma šolska vodstva pa imajo nalogo, prilagoditi načrte krajevnim potrebam.
10.	čitanke naj se realnemu pouku natanko primerijo. Učenec naj popolnoma razume, kar čita,
11.	Prerano čitanje in pisanje ter enostranski nazorni nauk naj odpade, zato naj se pa v učni načrt postavi realistični delovni pouk.J
12.	Učni načrti naj se priredijo glede števila ur in predmetov tako, da ne bo vnaprej nemščina obvezen predmet v slovenskih šolah ter odjedala učnih ur materinščini, kar je oboje protizakonito. (Tretji odstavek člena XIX. drž. osn. zakona z dne 20. dec. 1867, drž. zak. št. 142 se glasi doslovno: „V deželah, v katerih stanuje več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena, da se bodo dali vsakemu teh narodov potrebni pripomočki za izobrazbo v svojem jeziku in da se ne bo nihče silil k učenju drugega deželnega jezika.")
V § 8. drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869 so predmeti ljudske šole izrečno našteti, med njimi je imenovan tudi predmet „Učni jezik" (na slovenskih šolah samoumevno slovenski, na nemških šolah pa nemški učni jezik), ni pa med njimi imenovan predmet „Drugi deželni jezik". Nemški jezik torej po zakonu ni noben učni predmet slov. ljudske šole, ravnotako kakor slovenščina ni učni predmet za nemške šole. Namen ljudske šole tudi ni učenje tujih jezikov, temveč nravno-verska in narodno-splošna izobrazba.
13.	Da so tudi takozvane u t r a k v i -stične šole protizakonite, je razsodilo upravno sodišče z razsodbo z dne 16. maja 1908, št. 5993/07. En del te razsodbe pravi, da je ljudska šola z ozirom na učni jezik celota. Uvedba kakega drugega nego materinskega jezika za učni jezik bi nasprotovala 1. celoti, 2. namenu ljudske šole in 3. imenovanemu XIX. členu drž. osnovnega zakona kakor tudi drž. šolskega zakona in bi učenci ne dosegli smotra.
Nemščina naj se uči torej kot neobvezen predmet, in sicer samo za one otroke, katerih starši se v začetku šolskega leta prijavijo za ta pouk; ona pa ne sme odjedati učnih ur materinš^ni, kvečjemu kakemu manj važnemu predmetu. Ker so pa vsi predmeti več ali manj važni in za splošno aaobrazbo, ki jo naj poda ljudska šola, neizogibno potrebni, bi kazalo ure za nemščino kot neobvezen predmet
dodati in dotično osebo posebe za te ure nagraditi.
14. Iz v točki 13. povedanega sledi, da se v doslej utrakvističnih šolah uvede na vse razrede slovenski učni e z i k.
II. Podrobna rodila.
A. Jezikovni pouk.
1.	Jezikovni pouk na nižji stopnji je relalistično delavni pouk (nazorni nauk), čitanje, pisanje, prepisovanje in posebno napiso-vanje, na višji stopnji pa čitanje, slovnica s pravopisjem in spisjem.
2.	Jezikovni pouk naj bo z vsem poukom v najtesnejši zvezi.
3.	Podlaga vsemu jezikovnemu pouku je opisovalni in pripovedovalni nazorni nauk, združen z memoriranjem; zato naj se nazornemu nauku kot najvažnejšemu delu pouka na nižji stopnji posveti večja pozornost. Obsega naj nazorne, miselne in govorne vaje, ki tvorijo nerazdružno celoto ter se ne naslanjajo na berila v Začetnici, temveč imajo svojo pot.
4.	Bealno čtivo naj se uporablja samo v realnih urah. V jezikovni uri razpravljano berilo naj vpliva le na etično in estetično čuv-stvovaoje učencev.
5.	Ljudska šola ne pozna posebnega pouka v knjižni zgodovini. Knjižna podavanja se morajo naslanjati na spise dotičnih pisateljev.
6.	V enorazrednicah in dvorazrednicah in v nižjih razredih više organizovanih šol slovnica ni samostojen učni predmet. Poučuje se, kolikor nje je treba v zvezi z drugim jezikovnim poukom, posebno z govornimi vajami in spisjem.
7.	V višjih razredih večrazrednih šol je slovnica samostojen predmet. Poučuje naj se pa v tesni zvezi z drugim jezikovnim poukom, posebno z govornimi vajami, s pravopisjem in spisjem.
8.	„Slovniški pouk razkrivaj poleg oblike zlasti vsebino jezika, njega fprvotno nazornost in poezijo, s tem bi se gojila sila jezikovne životvornosti in zgovornosti, ideal Komenskega. Tak pouk bi vezal rabljivost s poezijo, fantazijo s čuvstvom v nasprotju z dosedanjo ob-likoljubnostjo in bil v istini slovanski (Dr. Fr. Ilešič),
9.	Pravopisje naj tvori s slovnico en predmet.
10.	Dovršen slog bodi ideal spisovnemu pouku. On naj učence uči pravilno govoriti in pisati o raznovrstnih predmetih.
11.	V dosego tega smotra služijo:
a)	govorne vaje v vseh predmetih ljudske šole;
b)	glasno izrazito čitanje berilnih sestavkov, memoriranje in podavanje ustno in pismeno.
12.	Dogodki iz lastnega življenja učencev, pisma, razni listi in opravilni sestavki naj se pridno vadijo vso opisno dobo.
B. Bačunstvo.
1.	Bačunstvo naj vadi učence na vseh stopnjah javnega mišljenja; v prvi vrsti pa naj jih usposobi samostojno, urno in zanesljivo izdelovati račune iz vsakdanjega življenja.
2.	Posebno pridno naj se goji ustno računanje, ker je vitalnega pomena in ker je podlaga pismenemu računstvu. Zato naj se obrača na ustno računanje potrebna pozornost ne samo na nižji stopnji, temveč tudi v višjih šolskih letih naj se prične vedno z ustnim računanjem.
3.	Ves računski pouk naj stremi predvsem v praktično smer.
4.	V prvem šolskem letu naj se računstvo omeji na prištevanje, dopolnjevanje, odštevanje in množenje, kar je zlasti za manj organizovane šole velike vrednosti.
5.	Elementarno računstvo je podlaga vsemu poznejšemu računstvu; zato ga je kar najskrbnejše gojiti.
6 Glavni nedostatek sedanjega pouka v računanju je, da se učna snov ne naslanja dovolj na potrebo vsakdanjega življenja in da kvalitativno ni prav izbrana. Ona priučeno bolj razširja, nego utrjuje in umno uporablja. Izključijo naj se torej vsi računi, ki nimajo nobene praktične vrednost:
a)	navadni ulomki z velikimi imenovalci, ki niso v nikakem oziru k decimalnemu zistemu;
b)	določevanje največje skupne mere;
c)	množitev in delitev navadnih ulomkov z navadnimi ulomki;
d)	pretvorjenje desetinskih ulomkom v navadne ulomke,
e)	kako je spoznavati razdelnost števil;
f)	vse umetne nastave in načine računanja (regeldetrija, duhomorni in nepraktični računi mnogoimenskih števil v smislu množitve in delitve, zmesni in terminski računi); od mnogoimenskih števil naj se vadijo samo najobičnejši računi s časovnimi merami, a tudi gospodarskimi računi naj se ne razpravljajo kot samostojni računi, temveč naj se vadijo kot sklepni računi.
7. V merstvenem oblikoslovju naj se predvsem ozira na izračunanje ploskev in telesnin ter je glavna reč pri tem uporaba, da se učenec ne dovede samo do znanja, ampak da za-more svoje znanje ukoristiti tudi v svojem praktičnem življenju.
0. Prirodopisje in p r i r o d o -s 1 o v j e.
1.	Učna tvarina za prirodopisje in pri-rodoslovje naj so določi po rekih „Non scho-lae, sed ritae discimus!" in „Non multa, sed multum!"
2.	V prirodopisnem pouku se je baviti (zlasti na višji stcpnji) s človeškim telesom, osobito z ozirom na zdravstvo, n» pridelke domačih in tujih dežel, ki se rabijo v vsakdanjem življenju in mogočno vplivajo na splošna in krajevna razmerja; zato naj ima vsaka šola potrebna prirodoslovna učila. Ker je pa priroda sama najboljše učilo, naj se vsaki šoli preskrbi vsaj dobro urejen šolski vrt in dobra zbirka prirodnin.
3.	V prirodoslovju naj se uče najlaže umevni fizikalni in kemijski pojavi z vednim ozirom na potrebščine v življenju in na pri-rodne prikaze.
4.	Učna snov o elektriki naj se malo bolj natanko in podrobno razširi in moder-nizuje ter se naj v krajih z brzojavnimi postajami učenci v smislu in važnosti nove uvedbe z brzojavnimi poročili o prognozi vremena pouče.
5.	Prirodopis in prirodoslovje (fiziko in kemijo) na eni in isti stopnji poučevati ne kaže; posameznosti tega pouka naj se temveč razdele tako, da pride za pripravljalnim poukom na nižji stopnji nazorni nauk, na srednji stopnji prirodopis, na višji stopnji pa poleg prirodopisa fizika in kemija.
6.	Ob navadnih razmerno nižje organizovanih ljudskih šol pomožna realna knjižica lahko odpade. Marljiva kratka ponavljanja store več; tudi nudi čitanka marsikatero priložnost, da se uglobijo učenci v priučeno tvarino. Višje organizovanim šolam bi pa realna knjižica bila dobro došla.
Po L j. S t. Sreč — ovuč. zb.
Opomba uredništva: Ker je uradna okr. konferenca za okraje Maribor, Slov. Bistrica in Sv. Lenart že dne 2. julija in torej n i mogoče, da bi se učiteljstvo teh okrajev zamoglo poprej v zborovanjih okr. učit. društev glede stavljenja predloga, izraženega v točkah 12., 13. in 14. „Splošnih vodil" dogovoriti ter se zaradi enodušnega glasovanja zediniti, apelujemo na društvene predsednike zgoraj imenovanih okrajev, ker je možnost društvenih zborovanj istih okrajev pred navedenim dnevom popolno izključena, naj pozovejo svoje člane eno uro pred konferenco v „Narodni dom" v Mariboru, da se določi: a) Kdo stavi predlog v smislu točk 12., 13. in 14. „Splošnih vodil" (mislimo, da predsedniki društev) ; b) da se sklene soglasnost in solidarnost v glasovanju. V okrajih Spodnjega Štajerja pa, kjer se okrajne konference vrše pozneje, naj bi učit. društva storila vse enake korake pravočasno pod geslom: „Sedaj ali pa nikoli I"
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo je zborovalo v nedeljo, dne 5. junija, v prijaznem Š e n t Jerneju. Zborovanja P. D. so vedno dobro obiskana. Tudi topot se je udeležilo zborovanja okroglo 40 tovarišev in tovarišic iz bližnjih in daljnih krajev. Najčastnejše je bilo zastopano Krško z desetimi člani, najdaljšo pot je pa naredil tovariš Tratar iz Mokronoga. Tovariš predsednik je ob 11. uri otvoril zborovanje in je dal besedo tovarišu Trostu, ki je obdelal temo „Vzgajajmo zavedne Slovence!" z njemu lastno skrbnostjo in temeljitostjo. Ker tovariš predavatelj gotovo priobči svoj referat, hočem tu navesti samo nekaj
vodilnih misli, ki so mi najbolj ugajale. Ako je mogoče otroku v najnežnejši mladosti vcepiti pojem o Bogu in ga naučiti nebroj molitvic, mu gotovo tudi lahko vcepimo pojem o n a -rodnosti, da že tu vzgojimo kal poznejši narodni zavednosti. Koncem predavanja je povedal tovariš Malnarič slučaj iz vzgoje v znani narodni rodovini. Dotična mati je imela navado, da je svojega sinčka zvečer, preden ga je dajala v posteljo, postavila na mizo in ga vprašala: „Kdo si ti?" In deček: „Jaz sem Vid Barle, slovenski fant." Ni dobro, da v nežni mladosti naučimo otroke s tujimi jeziki; pozneje ne zna dotičnik nobenega dobro, obenem pa izgubi spoštovanje do mile materine govorice. Govor v materinem jeziku bodi temelj narodni vzgoji.*) Pokažimo otroku prirodne krasote naših krajev in ne vodimo ga prej v tujino. Pripovedujmo otrokom slavne čine naših pradedov; šolska berila imajo kaj malo takih povesti, zato jih tem pridnejše zbirajmo in pripovedujmo. V poznejših letih morajo otroci izpoznati pojem in pomen narodnega dela in samoobrambe; ob tem pa glejmo, da se v otroških srcih ne goji sovraštvo in nestrpnost, ampak ljubezen do lastnega jezika in domače grude, obenem pa odpor j roti nasilju. Nabiralniki v narodne namene učijo otroka varčnosti in krotijo strasti (sladkosned-nost itd.) Nabiranje znamk, stanjola in starega denarja so narodnoobrambna dela, ki pripravljajo otroka na poznejše težje delo. — Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo zahvale, in prepričan sem, da začne učiteljstvo resno upoštevati tudi to stran šolske vzgoje. Po prvem predavanju je govoril Drag. Humek o m e r -stvu v vsakdanjem življenju. Predavatelj je zopet pokazal, da stremi z vso dušo za tem, da se pri pouku tesno spoji šola z življenjem in da se posebno v ponavljalni šoli premosti prepad, ki zija med šolo in domom. Iz življenja za življenje. V podrobnosti tega zanimivega predavanja se ne spuščam, ker nam je tovariš predavatelj povedal, da izide vsa snov bogato ilustrovana v posebni knjižici, ki bo namenjena pridnim ponavljalnim učencem ob izstopu iz šole in za prosto ljudstvo. A beroč podpišemo posebno predavateljeva izvajanja z ozirom na r o č n o d e 1 o , ki je pri nas popolnoma umrlo. Kmetje kupujejo najprimitivnejše predmete pri trgovcu, namesto, da bi si jih ob zimskih večerih napravili sami. Predavatelj je stavil zahtevo, naj bi se vsak učenec pred izstopom iz šole priučil vsaj toliko ročnosti, da bi znal izdelati navadne predmete, n. pr. pehar, košaro, naramni koš, toporišče, grablje, ročnik, obroč za škaf i. t. d. Ali bi ne mogel deželni odbor omogočiti kakega tečaja v ta namen? Ministrstvo se baje tudi zanima za to stroko. Znabiti bi vodstvo takega kurza prevzel predavatelj, ki je znan kot izboren rokodelec. Za tak tečaj se je izrekel tudi navzoči nadzornik Stiasny; znabiti se mu posreči spraviti stvar v tek. — Po predavanjih je stavil ravnatelj dr. Bornih predlog, naj se velike počitnice razdele tako, da bi zadnjih 14 dni prenesli v oktober, ker je v tem času pri nas branje, in kmetje krvavo potrebujejo otroke doma. Vnela se je živahna debata, ki so v njo posegli tovariši Trost, Benedičič, Malnarič, dr. Bomih in nadzornik Stiasny. Končno smo enoglasno sprejeli predlog dr. Bomiha. Predlog je formuliral tovariš predsednik tako-le: Okrajni šolski svet naj blagovoli določiti počitnice tako, da traja prvi del od 15. julija dol. septembra, ostalih 14 dni pa naj vsak kraj ni šolski svet prostovoljno nastavi na čas, k i s e m u z d i za njegov okoliš z ozirom na kmetijsko delo n a j -pripravnejši. — Nadzornik Stiasny je obljubil, da se bo stvar obravnavala v istem smislu ob priliki uradne konference dne 11. t. m. — Nato je stavil tovariš Malnarič z ozirom na prejšnji predlog nov predlog, ki se glasi: Ponavljalna šola se naj začne šele s 1. novembrom in se naj neha s 15. majem. Predlog je utemeljeval s tem, da se v zimskih mesecih ne more poučevati veliko kmetijstva, ker se začne priroda gibati komaj v aprilu, ko je že konec dosedanje ponavljalne šole. April in maj sta najlepša meseca za kmetijski pouk izven šolske sobe. Važnost tega predloga je uvidel pač vsakdo; zato smo sprejeli predlog skoraj brez debate. — Končno je predlagal tovariš Tratar, naj poskrbi P. D., da se postavi umrlemu Fettich-Frankheimu, ki je bil naposled nadučitelj v Mokronogu, nagrobni spomenik. Tovariš predsednik obljubi, da bo poslal v ta namen okrožnico na vsa šolska vodstva in prošnjo Postojnskemu učiteljskemu društvu, ker je pokojnik mnogo let služboval v onem okraju. Kdor je poznal pokojnika in hoče prispevati kak dar, naj blagovoli poslati znesek učitelju Tratarju v Mokronog. — Za delegate „Zavezine" skupščine smo določili tovariše Trosta, Malnariča, Bozmana in Humka ter to-varišici Lijo Tavčarjevo in Pavlo Zirerjevo. — S tem je bil dnevni red izčrpan in odšli smo v gostilnico k Reclju, da si privežemo dušo in se pokrepčamo za pot v pleterski samostan. Na obzorju so se jeli zbirati temni oblaki in koncem kosila nas je preprijazno nebo blagoslovilo za nameček. A takoj je zopet posijalo solnce, napregli smo in hajd pod Gorjance! Tik pred samostanom nas je zalotila ploha, a
*) Otroci naj se uče takoj pravilne slovenščine!
Uredn.
umaknili smo se ji v samostansko zidovje, „kjer vlada mir in tihota". Tovarišice so zaprli v posebno sobico, ker žensko krilo ne sme čez samostanski prag, nas je pa vodil prijazen kartuzijanec po vseh širnih prostorih v samostanu. Ogledali smo si velikansko knjižnico, cerkev, razne kapelice, refektorij, hodišča in končno tudi posamezno celico, ki pa ni celica, ampak majhno stanovanje z vrtičem, delavnico in spalnico. Kdor ni še videl takega zavoda, strmi nad ogromnimi zidinami, ki se v njih lahko izgubiš. Povsod vlada red, snaga in — neskončen mir, da ti postaja tesno pri srcu. Bazen vodnika nisem videl živega krsta kakor v zakletem gradu. V samostanu je nakopičeno ogromno imetje; tovariš mi je šepnil na uho: „Koliko šol bi se dalo narediti iz tega materiala in koliko učiteljev bi lahko plačali s tem
bogastvom 1"---Samostan ima seveda
tudi velikanska posestva in vzorne hleve s prekrasno živino. Kartuzijanci so v toliko boljši od trapistov, da vsaj dajo dela in zaslužka navadnemu človeku, medtem ko trapisti sami vse narede in tudi sami spravljajo denar lepo na kupe. — V skrbeh smo že bili, kaj počno tovarišice, a glej ga, spaka! Ob povratku jih najdemo v oni sobici pred pogrnjeno mizo, ki je obložena s steklenicami, kozarci, sirom in kruhom. Niso napačni ti kartuzijanci! —
Bazšli smo se na vse kraje. Velik del zborovalcev si ni mogel kaj, da bi se ne oglasil v Kostanjevici pri Bučarju in prav je bilo! Vsul se je dež, ki nas je precej dolgo zadrževal. No, naposled je konec tudi dežju. Vrnili smo se domov in smo si pripisali k lepim „pedagoškim" dnem še enega, ki bogme ni bil najslabši. Ob razstanku nam je bila v tolažbo zavest, da se v soboto snidemo zopet. Sicer je to dan uraden in oficialen, a po konferenci je še vedno čas, da se kaj pomenimo ali da si potožimo gorje, saj se imamo radi!
Tine.
Učiteljsko drnštvo ljubljanske okolice je zborovalo dne 2. junija 1910 ob 8. uri popoldne v „Narodnem domu" v Ljubljani po običajnem dnevnem redu. Tov. Gregorin pozdravi zbrane tovariše in tovarišice ter kon-statuje sklepčnost. Pozdravlja tudi ljubljanske tovariše, ki so zborovanje počastili s svojo navzočnostjo. — Nato poda svoje poročilo tajnik.
Slavni občni zbor!
Občni zbor lanskega leta dne 3. junija ni bil sklepčen. Vršil se je nato drugi občni zbor dne 31. julija 1909 v „Narodnem domu". Pri tem občnemu zboru voljen je bil nov odbor, ki se je sestavil tako-le: Predsednik Jos. Gregorin, podpredsednik Janko Žirovnik, tajnik A. Korbar, blagajnik Ivan Petrič, pevovodja Ivo Trošt, namestnica tajnika gdč. Marica Žgur-jeva in odbornik Fran Kavčič. Pri tem obč. zboru je bil voljen naš vrli tovariš Jos. Gregorin, ki je že 10 let spretno vodil društvo, častnim društvenim članom. Želim pri tej priliki našemu prijatelju in predsedniku, da skoraj popolnoma okreva in da kot ustanovitelj tega društva in njegov dosedanji predsednik, društvo 2 vnemo nadalje vodi.
Odbor je imel v preteklem poslovnem letu le eno sejo, v kateri se je določil dnevni red današnjemu zborovanju. Naše društvo šteje 38 pravih članov in nič podpornih članov. V okraju je nad 100 učnih oseb. A, koliko jih je v društvu!? Niti tretjina. Vzrok temu so največ kritični časi, ki so nastopili, ni dolgo temu, za kranjsko učiteljstvo. Poudarjam pa, da v prvi vrsti manjka možatosti in stanovske zavednosti. Društvo vendar ni politično kot tako. Posamezni člani pa lahko izven društva zastopajo svoje mnenje. To je vendar prava svoboda! Apelujemo na vse še zveste člane društva, da zanesljivo prihajajo k našim že itak poredkim sestankom. Plače naše se zvišujejo že več let. Saj veste kako! Gospoda, ki nam reže kruh, nam naklada vedno več dela, a kruha dati nam neče. Morda ne pozna, ali pa noče poznati bede učiteljstva. Za nas ni in ni denarja. Za razne špekulacije ga je vedno dovolj. Všteli ste nam dve leti zač. službe v penzijo. Sploh igra veliko vlogo dandanes klečeplaztvo in hi-navščina. Spominjam se izreka nekega 80 letnega starčka, ko mi je rekel ob neki priliki: „Poglejte, dosti hlač, a malo mož. So gotovi kolegi, ki pobožno gledajo v tla, če jih srečaš — kajti tvoj odkrit, samozavesten pogled jih spravi v zadrego." Beveži že vedo, kaj delajo! Pljujejo v lastno skledo. Mi pa ostanimo trdni v svojem značaju! Oklepajmo se tesno svojega društva, bodimo pravi tovariši in tovarišice! Upajmo, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila, zakaj potrpljenje prebije železne duri. Svaka sila do vremena.
Blagajnikovo poročilo izkazuje, da ima društvo 179 K 62 h imovine. Blagajnik tov. Petrič predlaga tudi, da se za spomenik pok. učitelja Fr. Praprotnika v Preski dovoli iz blagajniške imovine 10 K. Sprejeto.
Pregledovalca računov sta iste našla v redu. Tajniško in blagajniško poročilo se soglasno odobri.
Delegatom za Zavezino zborovanje so bili voljeni: Ivo Trošt, Tomišelj, Marija An-tončič, Borovnica, Mihael Kos, Pirniče in Ivan Petrič, Budnik.
Pri volitvi odbora izjavlja tov. predsednik, da nikakor ne more več, in to zaradi bolezni, prevzeti mesto predsednika. Odbor je ostal stari, izpremenil se je levtoliko, da je sedaj predsednik tov. Janko Žirovnik, njega namestnik Franc Kavčič; drugi odborniki so: Avg. Korbar, tajnik, Marica Žgurjeva, namestnica tajnika,
Ivan Petrič, l lagajnik, Ivo Trošt, pevovodja in Jos. Gregorin. Pri slučajnostih predlaga tov. Leop. Marn, naj odbor skrbi, da se bo pri zborovanjih vršilo kako predavanje- — Sprejeto.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključi dosedanji predsednik Gregorin zborovanje, se zahvaljuje za udeležbo in bodri zbrane tovariše in tovarišice h krepki slogi. Sledila je prosta zabava.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo je zborovalo dne 14. maja v Novem mestu. Pozen sem sicer s tem poročilom, a še bi ne bil poročal, ker sem čakal poročila od druge strani, pa zadnji „Tovariš", kjer sem čital, da bo zborovanje „Zaveze" v naši metropoli, me je takorekoč prisilil, da sem poiskal še nekaj zasušenega črnila, ga omočil v vodicah majevih nalivov in napisal te vrstice, da zve svet, da se tudi »**i še nekoliko gibljemo.
Pri zborovanju je predaval prof. dr. Fr. Cadež o astronomiji in o Hallejevem kometu. Z zanimanjem smo poslušali strokovnjaško predavanje gospoda profesorja, in glasno priznanje je pričalo, kako mu je bilo zbrauo učiteljstvo hvaležno za njegov trud.
Kot 2. točka je bila na dnevnem redu poročilo tov. V. Gebauerja o rabi in pisavi novih šolskih tiskovin. Poročevalec je predlagal samo, naj okrajni šolski svet skliče vse voditelje, da se ti potem dogovore glede enotnega pisanja novih tiskovin. Lep predlog, vprašanje je, pa kdo bo voditeljem plačal pot, da bodo hodili reševat takorekoč uradne zadeve. Ako je deželni šolski svet izdal nove tiskovine, naj skliče tudi enketo, obstoječo iz toliko in toliko učiteljev, ki naj potem določijo, kako naj se izpolnjujejo nove tiskovine. Sicer pa tudi ni treba baš Aleksandra Velikega, da bi razvozlal to težkočo.
Eno najpoglavitnejših tiskovin, t. j. šolsko matico, pa morajo pisati itak krajni šolski sveti. Učiteljstvo naj prepušča dosledno vse posle, ki jih morajo opravljati krajni šolski sveti, njim samim. Ako je že institucija kraj. šol. svetov potrebna in, kakor se nam obeta, tudi mogočna, naj tudi opravlja vse nje se tičoče posle. Ker pa sede po deželi okraj. šol. svetih možje jako dvomljive učenosti, le-ti največkrat niso zmožni voditi toli važnih knjig. Vse pisarije opravlja po navadi vodja dotične šole, predsednik pa ima samo čast, da postavi hieroglife svojega podpisa ali pa samo zaslužni križec pod dotično vlogo. Kjer opravlja voditelj te posle, naj zahteva tudi nagrado — hlapčevati pa ni treba.
Tretjo točko je zavzemalo odborovo poročilo o delovanju v minolem letu. Bilo je la-konično kratko. — Odbor se je volil per accla-mationem — stari.
Pri slučajnostih je predlagal tov. Gebauer, naj bi pri prihodnjem zborovanju „neudje" plačali vstopnino. Jako umesten predlog, ki naj bi se tudi faktično izvrševal. To naj bi bil „neudom" rahel opomin, da se spomnijo svoje stanovske dolžnosti, ako se niso udinjali kam drugam za — hlapce.
Postojnsko okrajno učiteljsko društvo je imelo svoj redni občni zbor na Razdrtem dne 9. t. m. pop. ob pol štirih. Vreme je bilo skrajno neugodno in nismo se nadejali, da bi bilo kaj prida udeležba, ali veselo smo bili iznenadeni, ko smo najoddaljenejši dospeli na lice mesta ter nas je obkolila velika množica naših najzavednejših in najboljših tovarišev in tovarišic. Bilo nas je 43 s a m i h učiteljev in učiteljic — število, kakršnega še nismo dosegli pri nobenem občnem zboru našega izredno obširnega šolskega okraja.
Tov. predsednik zato z veseljem pozdravi vse došlo učiteljstvo in posebe g. ces. svetnika Franketa iz Ljubljane, ki mu nato podeli besedo.
Le-ta v zanimivem poldrugo uro trajajočem govoru poda svoj referat: „Varstvo zgodovinskih, umetniških in prirodnih spomenikov". S predavanjem so bili vsi jako zadovoljni, kar je pričalo navdušeno ploskanje ob skepu. V daljnje razmotrivanje se ne spuščam, ker se referat itak priobči v „Popotniku".
Iz sledečega tajniškega poročila dozna-jemo, da je imelo društvo v 1. 1909. 70 članov, med temi 3 častne. Vršil se je en občni zbor s predavanji prof. Orožna in tovarišev A. Skale in Janka Grada iz Košane. Odborovi seji sta bili dve; pri prvi se je konštituiral odbor, pri drugi pa sklenilo predložiti državnemu zboru prošnjo, da prispeva država 50% k našim plačam.
Društvo je postavilo dvema umrlima tovarišem; Antonu Bezgu in Ljud. Kranjcu nagrobna spomenika, zaradi česar se je sicer naše denarno stauje nekoliko skrčilo, ali vendar je še vedno precej ugodno, kakor smo spoznali iz blagajniškega poročila.
Društvo ima v Notranjski posojilnici naloženih z obrestmi dne 1. januarja 1910 432 K 32 vin., en delež pri učit. hranilnici z obrestmi 122 K 50 v ter preostanka 69 K 26 v; skupaj 624 K 8 vin.
K poročilu se soglasno sprejme predlog, da se vplačata dva deleža pri Učit. tiskarni, ako je to mogoče.
Računi so se našli v popolnem redu.
Izvoljen je bil stari odbor, za delegate pa: gdč. M. Dovganova, tov. Drag. česnik in Leopold Kopač; namestnika Volk in Lampret.
Razni predlogi: soglasno je bilo sprejeto, da društvo vplača 200 K k „Obrambnemu skladu" družbe sv. O. in M. v štirih letnih obrokih ter da se vsaj enkrat na leto priredi „Učiteljski krožek„ v vsakem sod. okraju z vzporedom, ki se je določil pri za-
gorskem krožku, ki je bil priobčen v „U. T." št. 20 z dne 20. maja 1.1. pod točko „Šola in alkohol".
Po vzporedu se je zbralo učiteljstvo h kratki zabavi. Razveseljevali so nas vrli pevci ter se je pel ob tej priliki tudi najnovejši moški kvartet J u v a n č e v, ki ga je vodil sam skladatelj. — Vse je bilo navdušeno, le žal, da je prišla kmalu 8. ura in smo se morali raziti.
štajersko.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je priredilo v četrtek, dne 9. junija 1910. poučen izlet v Podlehnik v Halozah na vzorno urejeno in z vsemi modernimi sredstvi preskrbljeno gospodarstvo štajerske hranilnice. Jako poučnega in vseskozi zanimivega izleta, ki se je vršil ob najugodnejšem vremenu, se je udeležilo 47 članic in članov učiteljskega društva in 1 duhovnik kot gost. Došle izletnike so presrčno pozdravili in preprijazno sprejeli g. Franc Rudi z gospo, oskrbnik obširnega posestva, in domači učiteljski zbor novocerkevski, na čelu mu nadučitelj Peter Kavčič. Po od-zdravu, in zahvali predsednika učiteljskega društva tov. A. Ogorelca za preprijazen sprejem so se izletniki podali pod osebnim vodstvom g. oskrbnika v zgledno zasajene in najskrbnejše oskrbovane hrauilnične vinograde, katerih površje dandanes že obsega okolo 95 oralov. Pred kakimi 15 leti je tod, ko je pogubonosna trtna uš uničila stare vinograde, bilo jako žalostno in pusto in zdelo se je, da bo prejšnje vinorodne griče zaraslo grmovje in praprot. V tem kritičnem času je prevzela štajerska hranilnica te puste in zapuščene vinske griče, v katerih je imela ogromne vsote investirane, v svoje oskrbovanje, dala zasaditi vzorne vinograde, ki jim ni blizu in daleč enakih.
Nakupila je tudi mnogo polja in travnikov, močvirnate travnike z drenažo osušila, polja v travnike izpremenila in njih rodovitnost z umetnimi gnojili povzdignila tako, da se na nekaterih senožetih po trikrat na leto kosi, dala sezidati velikanáke hleve, v katerih redi nad 70 krav pincgavske pasme. Namen, pokazati kmetom, kako in s katerimi trtnimi vrstami je treba opustošene hribe zasaditi, da bo pridelana vinska kapljica ustrezala glede kakovosti naj-rafiniranejšemu okusu, se je popolnoma dosegel, zakaj tukaj pridelano rujno vino si je priborilo v Parizu prvo nagrado in baš sedaj povodom lovske razstave na Dunaju se Dunajčanje in drugi obiskovalci razstave naslajajo s tu pridelano izvrstno kapljico, ki glede kvalitete daleč prekaša svetovno znanega Ljutomerčana. Ogledali smo si nadalje najmodernejše hidravlične stiskalnice, velikanske cementne sode, ki drže posamez nad 60 polovnjakov, na to se sešli v prostorni stiskalnici pri obilo pokritih mizah, se okrepčevali in divili izbornemu renskemu rizlecu, govorile so se navdušene govorice na boljšo bodočuost Haložanov, dvorana je odmevala po prekrasnih slovenskih pesmih, mlado in staro se jelo sukati paroma, da se združi koristno s prijetnim, ni učiteljstvo zabilo naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda ter nabralo prvi rok 33 K za obrambni kamen učiteljskega društva za ptujski okraj.
Kozjansko učiteljsko drnštvo je zborovalo dne 7. maja 1.1. na Piljštanju s sledečim vzporedom:
I.	Predsednik konštatuje obilo udeležbo, pozdravi vse došle člane posebno pa novopri-stople: gdč. Ano Bitenčevo iz Dobja, gdč. Marijo Opresnikovo s Prevorja ter Karla Koba-leta iz Podčetrtka.
II.	Hospitiralo se je v I razredu. Obravnavala se je tema „Pomlad". Tu smo imeli priliko, videti vzoren elementarni razred. Učenci so odgovarjali glasno in jedrnato, da je bilo veselje. Posebno smo občudovali ljubeznivo ravnanje z malimi, združeno z gotovo resnostjo, ki je vdrževala izborno disciplino. Razrednici gdč. Kristini Bertholdovi predsednik čestita na tako vsestranski spretnosti v pedagoškem kakor tudi didaktiškem oziru in se ji v imenu vseh toplo zahvali.
III.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
IV.	Dopisi od „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Bilo jih 5. Prvi dopis priporoča, na bi se učiteljstvo zavarovalo pri „Prvi češki zavarovalni banki na življenje", ker dovoljuje ta banka gotove odstotke v prid učiteljstvu. Drugi dopis poživlja vsa učiteljska društva, naj bi storila primerne korake, da se uvede kot poslovni jezik pri okr. konferencah slovenščina. Pa saj bi bil vendar škandal, ako bi se moralo razpravljati v nemščini, ko so vendar dobile nemške šole na Spod. Štajerskem svojega nadzornika! Ta dopis priporoča tudi, naj bi se vsi predsedniki slov. štaj. učiteljskih društev sestali v svrho tozadevnega posvetovanja. Ista zveza nam je tudi poslala dopis, ki z njim poživlja uč. društva, naj bi sklenila, kakšno stališče bode zavzela o delitvi štaj. dež. šol. sveta. Istotako nam poroča „Zveza" o svojih pravilih.
V.	Nadučitelj Germovšek predava o letošnji konferenčni temi uradne konference „Kako je preustrojiti prirodoznanski pouk, da bo poma-gano tukajokrajnemu kmetijstvu?
Predavatelj je očrial, kako je izbrati in obravnavati učno snov, da bodo imeli učenci od tega 1. stvaren dobiček in 2. da se zbuja zanimanje za napredek v kmetijstvu. Stavek „kakor sta delala ded in oče, bom tudi jaz ravnal" mora enkrat zavselej s površja, zakaj časi se izpreminjajo in ker se vedno rastoči izdatki ne morejo zmanjšati, se morajo z
umnim kmetijstvom prejemki zvišati. Na podlagi tega, kar bi nudila šola, bi se lahko vsak potem sam izpopolnil v tej stroki. K besedi se oglasita tov. Oskar Žolnir in Lovše Prvi pravi, da še ni zrela mladina v tej starosti za ta pouk in zahteva, naj deželni odbor uredi v vsaki občini vzorno kmetijo, v kateri bi se poučevali šoli odrasli fantje. Drugi pripomni k temu, naj bi država zaradi brezbrižnosti ljudstva postavno primorala fante k udeležbi tega pouka. Predsednik se zahvali tov. Germovšku in pripomni k debati, da gre tu le za to, kaj naj stori ljudska šola za povzdigo kmetijstva.
VI. Za letošnje zborovanje „Zaveze" v Novem mestu sta izvoljena delegatoma tovariša Germovšek in Nežima, namestnikoma pa tov. Bračič in Ulčar.
Po zborovanju je bil prijateljski sestanek. Tu se moramo hvaležno spominjati piljštanskega učiteljstva, ki nas je s sodelovanjem došlih kolegov pod vodstvom tov. Germovšeka razveseljevalo s krasnimi pesmimi. Med drugim je tov. Krajnik očrtal delavnost in požrtvovalnost tov. predsednika, na kar je žel ta navdušeno priznanje. Nato je tov. predsednik opomnil, naj stojimo trdno ob njegovi strani, zakaj le oni vojskovodja ima moč, ki ima dobro armado. Navdušeno odobravanje. — Nato je nabral tov. Ulčar nekaj kronic za Ciril-Metodovo družbo, tov. Jelovšek je pa pozdiavil naše vrle soborilke, učiteljice, ki so došle v tako lepem številu.
čas in kraj prihodnjega zborovanje še nista določena.
Učiteljsko društvo za polltiški okraj ljutomerski je priredilo dne 2. jun. izlet v Badince. Sicer se je bilo o zadnjem zborovanju v Ljutomeru sklenilo, da se vrši tega dne izlet k Sv. Jurju ob Ščavnici; a da bi imel g. profesor Lavtar, ki je obljubil prifi ta dan predavat, ugodnejšo zvezo, zato je društveni odbor sklep glede kraja zborovanja izpremenil. — Kakor vsakokratno zborovanje v Radincih, je bilo tudi to prav dobro obiskano. Je pač dovolj jasen migljaj, da se naj v pomladnem in poletnem času prirejajo zborovanja zunaj trgov in mest, ki smo nanje nolentes volentes navezani v jesenski in zimski dobi, ter po možnosti združuje „dulce et utile" v harmonsko celoto. Ker pa je dandanes učiteljstvu tudi poznavanje in razumevanje kmetijske in industrijske stroke neobhodno potrebno, zato bi se naj v takih zletih ogledale in po veščaku razkazovale razne vzorne naprave in kmetije. Pozornost zasluži izlet učit. društva za ptujski okraj, ki ga priredi dne 9. t. m. na vzorno urejeno kmetijo graške hranilnice v Podlehnik pri Ptuju. Sličnih priložnosti se nam nuja tudi drugod. Toda k stvari!
Ob 10. uri je otvoril preds. tov. Tomažič zborovanje, izrazil radost nad skoraj polnošte-vilno udeležbo, pozdravil gda. prof Lavtarja ter z njim došlo gospo soprogo in gčno. hčerko — učiteljico v Framu kakor — tudi vse navzoča društvene ude in goste. Potem je oddal besedo gdu prof. Lavtarju, ki je z njemu lastno neumorno vztrajnostjo razlagal prisotnim dobri 2 uri bistvo svoje, po mnogoletni praktični izkušnji in dosledno na psihološki podlagi sestavljene metode v računskem pouku. Njegova metoda je plod 35-Ietnega razmišljevanja in proučevanja objekta in subjekta (t. j. jemlje ozir v prvi vrsti na učenca, v drugi šele na predmet sam), ter nalikuje trdni zgradbi, ki bo še poznim vekom pričala o žilavosti, smotreni delavnosti in meto-diških zmožnostih zgraditelja. Zbrano učiteljstvo — povečini njegovi bivši, z njegovimi nazori itak že prepojeni učenci — so ga poslušali ves čas pazno in z zanimanjem tembolj, ker ume g. profesor svoj predmet oživljati z jako dobrimi dovtipi. Njegova psihološko in logično utemeljena metoda kaže res vsakomur sigurno pot, ki doseže, po njej hodeč, dobre uspehe, samo-delavnost in samostojnost v računskem pouku.
G. profesor je pogovoril jasno in temeljito poleg druzega sledeče točke; a) važnost štetja; b) ločitev operacij; c) stopnjevanje vaj; č) omejitev snovi, da se ne preobremenjuje otroški duh; d) intenzivno in sistem, obravnavo deka-dnega sestava; e) važnost ponovne vadbe mer in uteži; f) računanje z večjimi števili na konkretni podlagi; g) razštevati se naj pismeno prične z deljenjem; h) večkratni razvoj in ponova abstrakcijskih obrazcev; i) važnost „oblečenih" nalog na nižji stopnji namesto abstraktnih računov; j) .pripravo decim. ulomkov z navadnimi in z decimalno pisavo večimen-skih števil; k) „trojičenje", t. j., da smo hipno zmožni pregledati k večjemu tri reči; 1) nazo-rovanje nav. ulomkov na podlagi centralno oblikovanih teles; m) podavanje nove snovi šele tedaj, ko je prejšnje dobro utrjeno in navajeno; n) prejšnje stopnje naj pripravljajo na naslednje; o) razčlenitev zloženih sklepnih računov; p) jemanje nalog iz duš. obzorja otroškega i. t. d. Dobro, da izdaja „Slov. Šol. Matica" njegovo metodiko, Kleinmajr & Bam-berg pa Računice. Po okrajih, kjer še zadnje doslej niso uvedene, naj se o letošnjih okr. učit. konferencah stavijo „dobro utemeljeni" predlogi za njih čim prejšnjo uvedbo. Po lastni izjavi se je imel g. profesor dolgo vrsto let boriti z raznimi ovirami, preden je dosegel aprobacijo Računic; a tega mu ni žal, češ, stvar je med tem bolj dozorela in se i po polnila.
Po končanem predavanju ga je tovariš predsednik iskreno zahvalil, želeč, da naj njegove ideje, zlasti pa žilava — pristnega Gorenjca značeča vztrajnost in delavnost g. profesorja prešinejo celokupno slovensko učiteljstvo
ter prineso našemu narodu obilo praktične koristi za življenje. Samoumevno je, da buren aplavz po predavanju ni izostal.
Nato se je dnevni red za 2 uri prekinil. Žal, da nas je g. prof. s svojo cenjeno soprogo in hčerjo moral zaradi odhoda vlaka že ob V, 2. uri oataviti; obljubil pa je ob slovesu, da je voljan priti kdaj pozneje predavat r kakem posebnem poglavju ali operaciji. Želimo mu še prav mnoga leta najkrepkejšega zdravja!
Po obedu so se sestali referentje za revizijo učnih načrtov na pogovor glede v dnevnem redu podanih navodil. Predsednik staln. kont. odbora je konštatoval, da nekatere teh točk nasprotujejo tačasnim zakonitim določbam in zdravim nazorom ter so po mnenju c. kr. dež. šol. nadzornika za izdelovanje omenjenih referatov nevezalne. Tako bi bila n. pr. razdelitev učne tvarine na 7 šol. let (dokler jih imamo še dasi le na papirju 8,) enostavno nesmisel; ravnotako ne vemo, kako bi prišli samo do 26 učnih ur za obvezne predmete, dočim jih imamo propisanih de facto do 301 Morda pa tudi na merodajnih mestih smatrajo nemščino za neobvezen predmet, ki v teh 26 urah ne sme biti vštet? Ljudstvo bi godrnjalo, če bi začeli v 1. šolskem letu pouk v čitanju in pisanju šele v 4. mesecu. Zakasnelo bi bilo preložiti začetek pismenega računanja in slovničnega pouka v 4. šolsko leto. So slabo nadarjeni učenci, ki pridejo na to stopnjo šele zadnja leta obiskovanja, ko že impertinentno izostajajo; taki se pismenega računanja ne naučijo nikoli. Dasi o nemščini kot de fakto neobveznem predmetu za slovenske ljudske šole pri reviziji učnih načrtov ni niti najmanje omembe, vendar je važno vprašanje, ali se smejo vbodoče (po reviziji) ure za ta predmet odščipavati mateiinščini in obveznim predmetom, ali pa se naj dodajo uram za obvezne predmete (če jih bo samo 26!) ter se dotični učitelji za nje posebe nagradijo, ker so obremenjeni bolj kot njihovi nemški tovariši v deželi z isto plačo. —
Prosta zabava je bila precej — mlačna: brez godbe in malone brez petja. Petje bi naj učiteljstvo tega okraja gojilo z večjo vnemo! Saj je vendar krasen užitek za uho in srce, če zadoni iz izvežbanih grl — in s takimi razpolagamo — mila slovenska pesem! S tem bi imponirali zunaj tudi ljudstvu ter našim nepoklicanim kritikom. Treba pa je za uresničenje tega predloga vsaj malo dobre volje in 1—2 vaj. Pevovodji pa naj za take prilike izbirajo pesmi veselega značaja. Dvignimo se tedaj iz pevske letargije!
Kje se vrši zborovanje meseca julija se je menda pozabilo določiti, a umestno bi bilo zborovati pri Sv. Jurju ob Ščavnici, upajmo pri „neobrezanem" gostilničarju!
Savinjsko učiteljsko društvo. Na občnem zboru dne 9. t. m. so bili zopet izvoljeni Budolf Vrabl, predsednik; Ivan Zotter, podpredsednik; Ivan Jakše, tajnik; Srečko Pečar, blagajničar.
Delegata za glavno skupščino „Zaveze": tov. Ivan Jakše in gospa B. Jakšetova. Namestnika: tov. Pečar in Košir.
Trst.
Trž. učit. društvo. (Predavanje prof. d r. I v. M e r h a r j a.) Dne 2. junija je predaval v tržaškem učit. dr. društveni član dr. Iv Merhar o predmetu : Pesništvo, s posebnim ozirom na slovensko, in to zopet v prvi vrsti na naše moderno." Jako zanimiv predmet je še pridobil po simpatičnem načinu podavanja učenega predavatelja. Z napetostjo so poslušali slušatelji izborna, mestoma z zdravo dovtipnostjo zasoljena izvajanja govornikova ter ga končno nagradili z burnim odobravanjem. Bila je le ena sodba: To predavanje je bilo toliko v celoti, kolikor v podrobnostih pravi umetniški užitek.
Par besedi o predavanju samem, ker v podrobnosti se spuščati, to bi bilo kot poseči z okorno roko v fino Bpredeno pajčevino. Utrgal bi nit ter morebiti pokvaril vtisk, ki so ga nesli poslušalci s seboj.
V uvodu je podal odlični predavatelj jasen pregled raznih umetniških strok, jih definiral ter obenem tudi pokazal z drastičnimi zgledi, kakšnih konkretnih sredstev se poslužujejo razne umetnosti, da potom naših čutil vplivajo na naše estetično čuvstvovanje. Prešel je potem na pesništvo, ki je glede konkretnih sredstev (t. j. jezika) na najslabših nogah. Govoril je potem obširneje o jeziku kot organičnem produktu človeškega duševnega razvoja, o jeziku, vedno še razvijajočem se ter stremečem iz prvotne plastičnosti do abstraktnosti. Omenil j« pri tem angleški jezik, ki je v slednjem pogledu na višku ter ravno zaradi tega podaja pesniku največ težkoč. Omenil je še, kako mora vsak pesnik študirati svoj jezik, a na to je prešel na pesniški jezik in metriko. Pri tem nas je opozoril na marsikaj. Tako n. pr. na spondeje, ki jih slov. jezik ne pozna. Stritar je, bržkone na podlagi Prešernovega tozadevnega epigrama predlagal nekake „umetne" spondeje. „Ali, kar je ponarejeno, je navadno slabo in često celo prepovedano," je dostavil predavatelj. Opozoril nas je govornik tudi na napačno definicijo o rimi ali stiku, ki se vleče trdovratno skozi vse izdaje Janežič-Sketove slovnice. Po tej definiciji bi se rima morala skladati z zlogom, kar pa večinoma ni res. Biina in deloma mera ni bistveni del dovršenega pesniškega proizvoda.
Omenil je predavatelj, koliko neopravičenih predsodkov biva glede tega še med či-tajočo publiko. In o tej priliki je pripovedoval o svojem sestanku z rajnkim Gregorčičem, šest tednov pred smrtjo poslednjega. Gregorčič se je tedaj izrazil o naših modernih pesnikih: „Ja, saj ti ne poznajo ne mere ne rime!" katera površna sodba je predavatelja presenetila. Bes, da so naši „moderni", prvič preveč zaupajoči svoji osebnosti, drugič zaradi pomanjkanja primernih sredstev za izraženje finih duševnih razpoloženj, često povsem pozabili na obliko. To je bil njihov greh, kakor je bil pogrešek gotovih pesnikov, ki so pred njimi delovali na polju naše poetike, da so obtičali slednjič v sami formalnosti. A pravi pesniki naše „moderne" so se slednjič vendarle „našli" in visoko povspeli.
Nato nam je podal predavatelj v mar-kantnih obrisih pregled slov. pesništva. Od protestantskih cerkvenih pesmi preko „kur-niške" poezije Marko Pohlinove šole in Vodnika je prešel na našega genialnega Franceta, ki je s svojimi maloštevilnimi poezijami podal med drugim tudi pravo praktično pesniško šolo za bodočega slov. pesnika. Dotaknil se je Levstika, Stritarja, Jenka in Gregorčiča ter se pomudil pri Aškrcu in njegovi sicer enolični ali individualni in kot iz enega kova izliti pesniški obliki. Obširneje je razpravljal o naši „moderni", osobito pa o Zupančiču ter tudi citiral par verzov iz njegovih najnovejših del v zgled pesniškega jezika.
Dotaknil se je slednjič bistva pesnikove psihe ter slednjič zaključil s prav pogojenimi opazkami o umetniški vzgoji naše mladine. Kot glavne momente slednje točke bi omenil sledeče besede g. predavatelja: otrok naj se navadi gledati, t. j. opazovati, sam od sebe. Učiteljica naj mu bo v prvi vrsti prosta pri-roda. Ali nikar ne „posojujmo" svojih (časih predsodkov slepih) oči otroku, časih ima naivna otroška sodba o kakšnem umetniškem izdelku mnogo filozofije v sebi.
A kaj bom dalje lomil kosti temu iz-bornemu predavanju. Vesel bi bil zagledati ga v celoti v tisku.
Bazveselila nas je slednjič vest, da nam hoče podati tovariš doktor v prihodnji zimski sezoni cel ciklus društvenih predavanj. Upamo, da se to tudi uresniči.	F. P I.
Srednješolski vestnik.
** Matura na Idrijski realki. Pismena matura se je pričela 8. t. m. in je trajata do 11. Ustna pa bo dne 7., 8. in 9. ju lija pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Frana Hubada. Vpisovanje v prvi realiČni razred se vrši dne 1. julija, sprejemni izpiti pa so 2. julija. Slovenski starši, vpišite svoje sinove v edino slovensko državno realko v Idriji!
** Kdo bo novi gimnazijski ravnatelj T Gorici? Kakor znano, pojde sedanji gimn. ravnatelj Franc Simzig s koncem šolskega leta v pokoj. Gotovo je Simzig izmed vseh ravnateljev, kar jih je dozdaj službovalo na gimnaziji, najbolj priljubljen pri dijaštvu in pri profesorjih. Bil je sicer Lah, a deželan in kakor tak je prav dobro poznal naše razmere ter se je po njih taktno ravnal, tako da si je pridobil v kratkem zaupanje vseh strank. — Umestno je že danes vprašanje: Kdo bo novi ravnatelj? če je vlada pametna, ne bo več delala eksperimentov z germanskimi ravnatelji. Na goiiški gimnazij sodi domačin, ki pozna naše razmere, kakor je bil to upokojeni Simzig. — Učni jezik na tem gimnaziju je žali-bog, sicer nemški, a dijaštvo je po ogromni večini samo slovensko in laško, torej ni tu mesta nemškemu ravnatelju, ki bi prav gotovo provzročil prepire in sovraštva med profesorskim zborom in med dijaštvom. Ker poznamo vladne nakane, zato opozarjamo že danes državne poslance, uaj ne izpuste izpred oči vprašanja izpopolnitve ravnateljskega mesta na goriškem gimnaziju!
** Sprejemanje učencev v I. razred c. kr. državne gimnazije v Trstu se vrši dne 28. tm. od 3. do 6. pop. in dne 29. tm. od 9. do 12. ure predpoldne. Sprejemni izpiti se začno 30. tm. ob 3. ure popoldne in se bodo, če treba, nadaljevali dne 1. julija ob 3. ure pop. Sprejemali se bodo dečki, ki so že dovršili 10. leto ali ki ga dovršijo še tekom tekočega koledarskega leta. Ti naj pridejo v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj: zadnje šolsko izpričevalo, krstni, oziroma rojstni list, izpričevalo o cepljenih kožicah in izpričevalo o zdravih očeh. Vsak učenec ima ob svojem vstopu plačati pristojbino K 7-20 (K 4'20 sprejemne pristojbine in 3 K prinosa za učna sredstva). Oni učenci, ki s« odločijo za realno gimnazijo, se imajo ob svojem vpisu tozadevno izjaviti.
** Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo r Zagrebu javlja, da se bodo izpiti iz slovenske stenografije vršili po Novakovem sistemu.
** Dež. šolski nadzornik Lampl t Gradcu stopi v pokoj in sicer koncem letnega semestra. Njegov naslednik bode baje dr. Kauer, sedaj šolski nadzornik v Trstu.
** Pismena matura na mariborski gimnaziji se je vršila zadnji teden od pon-
deljka do četrtka. Delalo jo je 38 maturantov iu 1 eksternist.
** Zasebna ital. gimnazija r Pulju.
Lahi so ustanovili v Pulju zasebno ital. gimnazijo na stroške me«tne občine. V seji mestnega šol. sveta dne 11. tm. je naznanil predsednik, puljskt župan dr. Vareton, da bo gimnazija gotovo podržavljenja že pred začetkom prihodnjega šol. leta. — To grt hitro z — Italijani!
** Štiri gimnazije v Gorici. V Gorici obstoji nemška državna gimnazija. Lahi snujejejo svojo zasebno gimnazijo z laškim učnim jezikom, nadškof je že postavil poslopje za pristno klerikalno gimnazijo z nemškim učnim jezikom, slovenski klerikalci pa hočejo osrečiti Slovence še posebe s slovensko zasebno gimnazijo. Torej kar štiri gimnazije v Gorici! Slovenski klerikalci so deljeni glede gimnazije v dva tabora: Gregorčičeva struja hoče slovensko zasebno gimnazijo, novostrujarji z nadškofom vred pa se potegujejo za nadškofovo pristno klerikalno gimnazijo. Na strani novo-strujarjev stoji večina duhovščine; torej se ta ne bo prav nič ogrevala za slovensko zasebno gimnazijo. „Novi čas", glasilo goriških novo-strujaijev, ki jih proglaša „Slovenec" za edine prave pri»taše S. L. S., piše, da ni zavoda na Goriškem, ki bi bil večje važnosti kakor je nadškofova gimnazija, iz katere pričakuje naj-gorečnejših duhovnikov, delavcev zaklerikalizem.
** Na c. kr. izobraževalisču za učiteljice v Gorici se vrši priglašenje za sprejem v I. tečaj dne 27. t. m. od 3. do 6. ure popoldne in 28. istega meseca od 9. do 12. ure zjutraj. — Priglasiteljice se morajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu staršev, oz. njih namestnikov, s krstnim listom, zadnjim šolskim izpričevalom in v pomanjkanju tega, z onim moralno-politiškega in uradno zdravni-niškega izpričevala o duševno-telesnemu zdravstvenem stanju prosilke.
Književnost in umetnost,
Die sexuelle Aufklärung der Jagend. Notwendigkeit, Schranken und Auswüchse. Mit besonderer Berücksichtigung der sozialen Verhältnisse. Von Dr. Franz Walter, o. ö. Professor der Theologie an der Universität München. — Tako se zove 248 strani broječa knjiga, ki se jo dobi za 3 K 25 h pri tvrdki: Buchhandlung Ludwig Auer v Donauwörthu na Bavarskem.
Dandanes se najmodernejši pedagogi mnogo bavijo s seksualno pedagogiko. Naloga le-ta je jako kočljiva; zato dela preglavice od-gojiteljem in učiteljem.
Glede tega vprašanja imamo že nekaj knjig, ki govore o seksualnem poučevanju. Izmed najboljših knjig te vrste je knjiga: „Die sexuelle Frage", ki jo je spisal dr. med. Avgust Forel, Dr. phil. et jur. h. c, bivši prof. psihiatrije in ravnatelj norišnice v Zürichu (v Švici). — Ta knjiga je prav obširna in broji 628 strani ter ima lepo in obširno vsebino. Nahaja se tudi v komenski okrajni učiteljski knjižnici. — Knjigo toplo priporočam v čitanje, ker je res jako zanimiva. — Zgoraj označena dr. Walterjeva knjiga, ki se pa ne nahaja v okrajni učiteljski knjižnici je nam tudi dobro došla. Učiteljstvu je v sedanjem času potrebna, da črpa iz nje vele-potrebne nauke.
Vsebina knjige je: Predgovor in uvod. Potem pa: Erstes Kapitel. Die Notwendigkeit der sexuellen Aufklärung. I. Bedeutung des Problems und sein Zusammenhang mit der sexuellen Frage. II. Notwendigkeit der Aufklärung. Pflicht der Eltern. III. Art und Weise der Aufklärung. IV. Die Wirkung der Aufklärung auf das Kind. V. Sind die Eltern der Aufgabe gewachsen? VI. Woher gerade heute der Buf nach Aufklärung? VII. Ueber das „Wann" der Aufklärung.
Zweites Kapitel. — Sehranken und Auswüchse der sexuellen Aufklärung der Jugend. I. Die Forderung -.Nicht die Eltern, sondern die Schule soll die Kinder aufklären. II. Natur und Geschlechtsleben. III. Bedenken gegen die Verbindung von Aufklärung und naturgeschichtlichem Unterricht. 1. Falsche Auffassung des Geschlechtslebens, 2. Schablone statt Individualisierung. 3. Abstumpfung des kindlichen Vertrauens. 4. Mangel des kindlichen Vertrauens. 5. Unterschied zwischen Tier und Mensch in sexueller Beziehung. IV. Maßhalten! V. Ueberschätzung der Wirkung der sexuellen Aufklärung. 1. Kann die Aufklärung für sich allein genügen? 2. Ohne Charakterpflege und Beligion keine Besserung. VI. Schule und sexuelle Aufklärung. 1. Ausnahmsfäile. 2. Beli-gionsunterricht und Aufklärung. 3. Wozu die Schule berufen erscheint? Schlußbemerkungen.
Iz vseh delov odsevajo trojna vprašanja:
I.	Notwendigkeit der Aufklärung. Plicht der Eltern.
II.	Nicht die Eltern, sondern die Schule soll die Kinder aufklären,
HI. W a n n (čas) der Aufklärung.
Glede prve točke pravi pisatelj Walter ali ni bolje, da se roditelji pojasnil glede seksualnega življenja napram mladini vzdrže
ali ne, zakaj razni pedagogi trde, da je boljše molčati, nego govoriti o tem, prepustivši vse telesno razvijajoči se mladini. — Pisatelj dr. Walter pa piše tudi: „Wir behaupten, es sei Pflicht der berufenen Erzieher, in erster Linie der Eltern, das heranreifende Menschenkind sukzessiv, mit Ernst und Vorsicht, unter fortwährender Berücksichtigung und Verwertung religiöser Motive, die Kenntnis der so überaus wichtigen Materie einzuführen und gegen Gefahren zu schützen, in die {der Unbelehrte und Unerzogene, sich hinein stürzt." — Pisatelj zahteva, da je dolžnost roditeljev to mladini pojasnjevati (menda če so roditelji za to sposobni. Pis.). — Nasprotno zopet tudi, da so drugi pedagogi, ki trde: „Nicht die Eltern, sondern die Schule soll die Kinder aufklären", zakaj to spada v pouk pri-rodopisja (zoologije). Tudi Forel je tega nazora „vorausgesetzt, daß der Lehrer und die Lehrerin dies taktvoll anzugreifen verstehen. — Smelo rečem, da so taka pojasnila za učiteljstvo jako težka. Sicer je drugi svetovni kongres za zdravstveno in nravno odgojo v Bruslju od 1. do 6. sept. 1902 sprejel resolucijo: „Der Kongreß erachtet es für geboten, daß den Lehrern und Erziehern zur Pflicht gemacht werde, in vernuftgemäßer und fortschreitender Weise die heranwachsende Jugend aufzuklären über die Beziehungen zwischen den beiden Geschlechtern." — In končno vprašanje je: Kdaj naj se vrši to pojasnjevanje? To naj se vrši — po dr. Wal-terju — po razmerah, t. j. pri deklicah, ki stoje bolj pod varstvom mater kasneje, pri dečkih pa prej. — „Lieber ein Jahr zu früh, als eine Stunde zu spät. Sie soll der Verführung zuvorkommen." — Tako dr. Walter. — To je sicer lahko rečeno, pa težje izvršeno. Vsekako seksualno vprašanje ni še nerešeno in trebalo bo še mnogo časa, premišljevanja, motrivanja in ukrepljevanja, preden bo rešeno. Knjigo priporočam v uvaževanje.
A. L.
Politiški pregled.
*	Velevažna zmaga r proračunskem odseku. V seji proračunskega odseka dne 7. tm. je posl. dr. Ploj stavil predlog, naj vlada izvaja § 27. statuta najvišjega sodnega dvora v vseh pravnih zadevah, o katerih se je v I. instanci razpravljalo v slovenskem jeziku, to je, da mora najvišja sodnija izdajati sodbe o slovenskih pravnih zadevah tudi v slovenskem jeziku. Beferent krščanski socialec Mayer je izjavil, da bo ta predlog odstopil vladi v uva-ženje, s čemer pa predlagatelj dr. Ploj ni bil zadovoljen, marveč je zahteval, da se predlog da na glasovanje. Pri glasovanju je bil Plojev predlog sprejet z 22 preti 13 glasovom. Zanj so glasovali vsi Slovani in vsi socialni demo-kratje, proti pa nemški liberalci, nacionalci in krščanski socialisti, ki so tudi o tej priliki pokazali, da plavajo popolnoma v vodi Wolfa in Malika.
*	Ženska volilna pravica na Norveškem. Norveiki kralj je sankcioniral zakon, s katerim se razširi ženskam volilna pravica, vzlic temu, da je trgovinski minister kralju odsvetoval sankcijo. Drugi ministri so se izrekli za sankcijo. Trgovinski minister Arktan-der je iz tega navzskrižja s tovariši izvedel posledice in odstopil.
*	V pruskem deželnem zboru so razpravljali o zakonskem predlogu glede zvišanja civilne liste pjuskemu kralju. Socialno-demokraški poslanec Hoffmann je pobijal to predlogo in poudarjal nepotrebnost zvišanja plače pruskemu kralju, ki po stari civilni listi dobiva na vsako sekundo eno marko in pol. — Delavec ne zasluži v petdesetih letih toliko, kolikor znaša plača pruskega kralja v enem letu. Predsednik je govornika večkrat prekinil in mu očital veleizdajstvo. Predloga je bila slednjič sprejeta z vsemi proti socialisti-škim glasovom.
*	Razpust parlamenta? „Nar. Listy" poročajo, da je vlada odločena razpustiti poslansko zbornico, če bi ne bil proračun sprejet v polnem obsegu.
Učiteljiščni vestnik.
Počitniško delo slov. učiteljiščnika.
Poroča Branistan.
(Konec)
Tako, tovariši! Tudi počitnice Vam je temeljito in preudarno (smotrno) izrabiti, zakaj dasi se vam obeta petletna šolska doba, vendar se po tem potu ni nadejati posebno modernih uredb in se bo najbrže zopet obtičalo na polno podrobnostih in malenkostih. Občutili boste vse gorje šele pri svojem javnem dolovanju v življenju, če sedaj ne izku-šate sami odpomoči tem nedostatkom. Ogromno, da, celo preobširno se vam zdi gradivo, ki ga obravnavate v šoli, a vendarje malenkostno, da, nezadostno v primeri z zahtevami učiteljskega stanu in z njega življenskimi potrebami.
Primanjkovalo vam bo v prvi vrsti jasnega vpogleda in spoznavanja družabnega življenja učiteljstva. Šola vas v tem pogledu skoro ne more dobro vzgojiti, dasi ji gre tudi v tem oziru učiteljstvo na roko in razpolago s
sredstvi, s katerimi bi se lahko vzgojili za dobre stanovske družabnike. Učiteljstvo je in bo poleg stanovskih smotrov zasledovalo tudi druge smotre, ki so posredno ali neposredno v stiku s stanovskimi interesi, ker je vtozoziromna svoje stališče skoroprimorano in prisiljeno bodisi moralno ali m a t • r i a 1 n o.
Podati ram statistično sliko izvenuradne-ga dela in delovanja učiteljstva bodisi na podlagi lastnih institucij ali pa drugih kulturno-narodnih postojank, žal, danes ne moremo. Neobhodna potreba pa je, da poznate v prvi vrsti vsa stanovska podjetja, ki si jih je učiteljstvo postavilo v stanovsko korist, in njih teoretično ureditev in proizvajanje, t. j. njih službo v praksi. Ni to težavna naloga za počitnice. Teoretično smo svojo stanovsko organizacijo skoro vse leto in pri vsaki priliki v vestuiku obravnavali. Ne preostaja vam za počitnice ničesar drugega, nego proučevanje posameznih tez v praksi.
In kako to? Gotovo je v kraju, kjer imaš svoje počitniško bivališče, ali v okolici tudi po več učiteljev. Ne ogiblji se jih! Gotovo te radi sprejmejo in ne bodo nevoljni, ako jim omeniš, da se interesiraš za bodoče svoje stanovsko delovanje in bi si pri njih rad nabral nazorov in kritike na podlagi izkušenj. Pogovorita se o naši kulturni, stanovski, gospodarski organizaciji. Vprašaj ga za mnenje o naših listih „Tovarišu", „Popotniku" „Domačem ognjišču", „Naši Bodočnosti", „Zvončku". Kako je kaj stanovsko gibanje tovarišev in to-varišic v okolici? Kakšno razmerje je med mnenjem ljudstva do učiteljstva in kakšen je splošni položaj z ozirom na stališče stanu v ondotnem kraju? Kaj bi učiteljstvo še lahko storilo in ukrenilo v prid svojega stanu ? — Lahko dobi natančen vpogled in natančne informacije o položaju in delovanju posameznih stanovcikov. — Na ta način se bistre pojmi in se budi stanovska zavest. In to mora postati bodoča naloga vsakega slovenskega učitelj i-ščnika v počitnicah!
Pojdi potem zopet k drugemu, zjasni nazore in spoznal boš naše stanovsko telo, spoznal boš vrline našega stanovskega telesa, spoznal boš pa tudi rane našega telesa; in le če poznamo bolezen, za katero hiramo, se lahko pozdravimo. Celoto pa le lahko spoznaš, če po analogiji znakov posameznikov sklepaš na celoto.
Širi naše stanovske liste, širi stanovsko zavest, širi smisel za naša stanovska podjetja! Proučuj naše stanovsko življenje!
A razen stanovskega življenja proučujte tudi stik našega stanu z narodom in proučujte narod sam. „Na delo med ljudstvo" smo čuli glas, ki znači za učiteljstvo toliko kakor: „Demokratizujte!" Duševni aristokrat naj dvigne duševnega proletarca, da mu bo enak, to se pravi, biti demokrat in postopati demo-kraško da kloniš svoj ponos in prevzetnost v svrho vzvišenih smotrov in ne da se le navidezno zatajiš, izrabljaš potem svojo navideznost v svoje sebične namene, pustiš proletarca umirati duševnega gladu, se sam bogatiš — kakor to delajo danes po naši slovenski zemlji razni ljudski demagogi brez razlike politiških strank in klik. Na kulturno-prosvetno delo med ljudstvo!
Proučujte tudi to stran našega stanovskega dela med ljudstvom! Spoznavajte delovanje naših tovarišic in tovarišev v tem oziru! Proučujte, koliko in kako dela učiteljstvo v prid narodnim društvom in podjetjem, kakor čitalnicam, izobraževalnim društvom, knjižnicam telovadnim društvom, socialnim kurzom, predavanjem, pevskim društvom, gospodarskim podjetjem, diletantskim odrom itd. Proučujte in spoznavajte, v koliki meri nam bo pričeti .s takimi podjetji na lastni podlagi, da odtegnemo izkoriščanje teh kulturnih podjetij politiškim strankam, kar očividno ovira in škoduje stvari. Spoznavajmo se sami in spoznavajmo svoje delo, da ga lahko enotno uredimo, eventualno izboljšamo!
Ne stopajte pa v tem oziru samo do učiteljstva, stopite tudi med ljudstvo, med narod, da spoznate njega misli, voljo in želje. Informirajte se o mnenju ljudstva glede našega delovanja, da vemo temu primerno urediti svoje postopanje.
Spoznavajte ljudstvo, koliko je dovzetno za naše ideje. Širite ob vsaki priliki med ljudstvom naše liste za mladino in ljudstvo: „Domače ognjišče", „Našo Bodočnost" in „Zvančka". Širite pa tudi naše mladinske in druge spise!
Izkušajte se vaditi v delovanju na na-rodno-prosvetnem polju, z ljudskimi predavanji itd., s svojim sodelovanjem pri narodno-pro-svetnih podjetjih.
Tega vam menda šola ne bo prepovedala (v počitniškem času), če bi se pa le zgodilo, ostane to nov karakteristikon naših vzgojeval-cev, ki ne pojmijo, da bo gojenec čez leto in dan svoboden, samostojen človek! (Izpregovo-rimo jasneje in temeljiteje, če bo potreba!)
Proučujte naše stanovsko življenje in delo, proučujte naše narodno-prosvetno delovanje in izkušajte se že sedaj seznaniti s tem delom tudi praktično! Toda ne samo za druge, tudi zase vam je poskrbeti v počitnieah, t. j. za svojo telesno in duševno izobrazbo, za razširjenje svojega duševnega obzorja.
Prvemu delu svoje vzgoje lahko odslužite s pomočjo telovadnih društev in potovanja. Telovadna društva bi vam priporočali, da praktično pri njih delujeta in vzpodbujate ljudstvo za telesno vzgojo ter se pri njih v počitnicah tudi sami telesno sistematično krepite. Vsak učitelj bodi Sokol! Pri tej priliki se spominjamo, da smo čuli od člana nekega dež. š. sv., da je baje ministrstvo samo izdalo odlok, da imajo šolska vodstva nalog pospeševati telovadbo naraščaja pri telovadnih društvih. Koliko je na tem, ae bomo natančneje informirali. To pa že danes lahko konštatujemo, da se o telesni vzgoji na naših učiteljiščih ne more govoriti, ker se morajo vse v to določene ure uporabljati skoro izključno za teorijo, da pa vkljub temu dejstvu merodajni faktorji ovirajo telesno vzgojo svojih gojencev. To ne zaradi tega, ker pripo-znavajo velik pomen telesne vzgoje, temveč zaradi pristranskih predsodkov, da, čisto zaradi diktature višjih c. kr. oblastev, ki po neštetih slučajih celo telesno vzgojo pospešujejo z največjo pristranostjo. Obžalovati moramo le s pedagoškega in splošno vzgojnega stališča take razmere, ker ta pristanost direktno nasprotno — uničujoče — deluje zdravim pedagoškim načelom!
Vsem nezdravim razmeram bo poti ba odpomoči! Poleg drugih športov in iger bi vam priporočali v telesno vzgojo tudi potovanja. V tem oziru vam gre na roko „Prosveta", ki je izdala za dijake v svrho počitniškega potovanja seznam dijaških prenočišč in dijaške legitimacije. To idejo je pozdravljati in toplo priporočati. Potovanja bi vam posebno priporočali po naših jezikovnih mejah. Pomena in namena vsega tega menda ni potreba posebe razlagati. Posebe pa moramo poudarjati, da se na potovanju ne obračate le do tovarišev dijakov, temveč tudi do tovarišev učiteljev, ki vam bodo radi podali informacije o razmerah v posameznih krajih i. dr. Spoznavajmo se! V razgovoru z rojaki pa širite narodni čut in vse ideje, ki so potrebne zdravemu narodnemu organizmu 1
Toda ne samo telesni, temveč tudi duševni vzgoji, t. j. samoizobrazbi, naj bode posvečene počitnice. Ljubljanskim tovarišem bi postavil v tem oziru za smoter, da se pripravijo za kakršnekoli stroke poljudno-znanstvenih predavanj, s katerimi bodo predavali v šoli, v urah, ki so bile letos nalašč v to določene. Poslužujte se dane prilike in pravice! Drugim tovarišem je težko svetovati kak bližni smoter od poklica, razen če ravnateljstvo samo dovoli gojiti predavanja in predavateljstvo med seboj. Da je stvarna debata neobhodno potrebna od predavanja, o tem ni potreba posebe govoriti. Izbijte si predsodek, da vam je dostop v znanost nedostopen! Ni treba, da bi morali reševati kaka težka vprašanja, dovolj je, da temeljito prečitate kako večje poljudno pisano znansveno delo in si na podlagi tega napravite predavanje. Dobri nazori se tudi sprejemajo! Bibliografijo za posamezne stroke je težko navajati, priporočali bi pa, da se v tem oziru obruete do kakega tovariša, ki se za to zanima, in gotovo vam rad pomaga z nasvetom iz zadrege. O predavanjih smo že itak obširneje govorili.
Glede čitanja bi tudi priporočali kritične razprave in nekatere revije, leposlovne in znanstvene, t. j. „Ljubljnski Zvon", „Naše Zapiske" i. dr. Namesto politiških časopisov bi svetovali skoro bolj kritični študij in razprave o politiki. Onim tovarišem, ki so vešči kakega slovanskega jezika in se zanimajo za leposlovje, bi priporočali, da se seznanijo z literaturo in koristijo s tem svojim znanjem sebi, stanu in splošno slovenskemu narodu. Stopajmo ua praktično stran slovaastva!
Nešteto je še podrobnosti! Premišljujte o vsem, kar se vam je tu podalo! Delajte tudi v počitnicah v prid sebi, stanu in narodu, ker le v delu vidimo rešitev svojega stanu. Z zasmotrenim delom končujemo in z zasmotre-nim delom bomo zopet pričeli drugo leto!
Tovarišem abiturientom in tovarišicam abiturientkam pa kličemo ob vstopu v naše vrste: Ne ogibljite se nas! Spoznavajte nas in naša stremljenja, potem nas sodite! In ravnajte se svobodno po svojem pre pričanju!
Abiturientom In abitnrientkamv. Ko sem govoril lani z nekim učiteljem iz Švice, mi je povedal, da potuje tudi on v družbi več kolegov vsako leto kam. Tako so n. pr. mahnili lani proti severu, za letos imajo pa na programu našo Postonjsko jamo, Trst in Benetke. Na vprašanje, ali morda aranžira kakšno društvo ta potovanja, mi je odgovoril, da ne, pač pa se je dogovoril njegov letnik na razstanku, da priredi vsako leto večje ali manjše skupno potovanje. Domenili so se izprva, da bodo zlagali mesečno 5 frankov v ta namen, pozneje so pa poskočili tako, da plačujejo sedaj 20 frankov mesečno. Imponirala mi je ta ideja tolikanjbolj, ker sem se primerjal z nami. Tudi mi smo imeli njega dni priliko, da bi nam bila šinila enaka misel v glavo. Pisali smo namreč nalogo „Der bildende Wert des Beisens". Sicer se ne spominjam več, kaj vse smo takrat napisali v potu svojega obraza. Prepričan sem pa, da smo sigurno priznavali in poudarjali na vse pretege naizobrazovalni moment potovanja. Da bi se dali navsezadnje naši nazori tudi kolikortoliko realizirati, o tem
se nam niti sanjalo ni. — Ako bi se mi posrečilo zbuditi s temi vrsticami v naših abi-turientih, oz. abiturientkah isti ali slični sklep kot je zgoraj omenjeni, v svesti bi si bil, da se mi je posrečilo storiti dosti.
Kranjske vesti.
—r— Na deželni kmetijski šoli na Grmu je razpisana služba provizoričnega strokovnega učitelja za sadjarstvo, oziroma vinarstvo s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plač. razredu državnih uradnikov. Prošnje je vložiti pri deželnem odboru do dne 15. julija t. 1.
—r— Posnemanja vredno. Na ljubljanskem učiteljišču je od nekdaj navada, da gojenke IV. letnika poklonijo ob slovesu kakšno stvar v spomin. Letos so se postavile gojenke na prav hvalevredno stališče in so kupile iz umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu eno od tam razstavljenih vaz g. J. Zajca. Umetnik je gojenkam iz svoje iniciative v ceni precej popustil, kar s posebnim priznanjem konštatujemo! — Vrle Slovenke iz letošnjega IV. letnika učiteljišča stavljamo za zgled tudi drugim krogom, ki naj bi ob podobnih prilikah tudi tako ravnali.
—r— Pred Kanoso. Pišejo nam: Dne 19. maja je zborovala v Zatičini pest Slom-škarjev. Bili so to „odbrani" zastopniki in „cvet" Dolenjske — zlasti iz litijsko-krškega okraja s svojim nadzornikom na čelu. Zborovanje je počastil s svojim obiskom tudi — ne čudi se, tov. urednik! — vaš nekdanji dopisnik, ki se je tako bahavo s polnim imenom in značajem podpisaval pod svoje članke. Kdo bi si bil tedaj mislil, da pojde čez leto dni pred Kanoso! To je značaj, kremen! Trpke besede mi silijo pod pero, ki pa mi spričo takega sramotnega dejstva kar zastaja. Ne sodim preostro, ako rečem, da je bil dotičnik značaj, kakršnih ne manjka v Slomškariji. V zagovor pa mu bodi, da je fant mlad, ki ne ve, kaj hoče!
—r— Okrajna učit. konf. za litijski okraj. Dne 4. junija je imelo učiteljstvo litijskega okraja letno okrajno konferenco. Podati hočem kratko poročilo. Imeli smo tri izborna predavanja. Tov. Karel Humek, strokovni učitelj iz Krškega, nam je izvrstno predaval o praktični uporaoi o b li k oslo vlj a v vsakdanjem življenju" in to razjasnil s slikami na tabli. Za svoj trud pa je tudi žel veliko odobravanja in vsestransko hvalo. Bavno tako sta tudi v polnem obsegu zadovoljila poslušalce tovariša Janko Polak in njega soproga Marija Polakova z referatom o pouku, kakršnega zahteva od šole njen okoliš.
G. šolski nadzornik Ljudevit Stiasny pa nam je podal kakor vedno svoje izborno in nepristransko letno poročilo. Tudi se mu je izrekla od vse strani zaupnica, ker se ga zadnji čas brez potrebe napada. Omeniti hočem še volitev stalnega in knjižničnega odbora. Voliti bi se moralo, vsaj jaz tako mislim, vsako leto nov odbor, a pri nas delamo še bolj po starem. Predlaga se, da je najboljše, če ostane stari, da se preveč ne zamudimo, in kakor v kaki hribovski vasi pri občinskih sejah se lepo po-kima in vzdigne roke, pa je dobro. Ste razumeli, tovariši in tovarišice! ? Po končanem dnevnem redu je bil banket pri g. Lajovicu v Litiji, ki nas je res točno in izvrstno postregel. Vsa čast in hvala mu! Vsakomur ga priporočamo, da ga poseti! — Prav na uho nekaterim povem, di bi bilo treba več kolegialnosti! Te v našem okraju, da odkrito povem — ni! Nekateri tovariši se drže kakor baroni ali grofi in tovarišice ravno tako. Saj se vendar poznamo, kdo in kaj da smo in koliko ima kdo plače. Več ponižnosti in prijaznosti! Pa brez zamere, morda bode v prihodnje drugače! — Z druge strani smo prejeli poročilo, ki ga tudi prijavljamo, da čujemo še drugi zvon. Naš dopisnik pravi: V soboto, dne 4. t. m., je imelo učiteljstvo litijskega okraja svojo uradno konferenco. 0 konferenci ne bom poročal, ker je vse le nekaka šablona. Zanimala pa bo marsikoga izjava, ki je koncem konference podal — baje v imenu vsega učiteljstva — nek pisatelj in prikrit Slomškar. Izjavljal je, da vse učiteljstvo obsoja napade v „Slov. Narodu" na velezaslužnega g. nadzornika. To je navadno štreberstvo! Sicer pa ni dotičnika nihče pooblastil dvigati kadilnice nadzorniku — Slomškarju. Sicer je pa v našem okraju sedaj precej nagnitih jabolk in treba bo korenite remendure. Aut — aut! Kar ni z nami, je proti nam, srednje poti pa ni! Oe se je nadzornik prelevil, ni s tem rečeno, da se moramo tudi mi! Tako daleč pa tudi ne sega njegova oblast, da bi nas silil zatajiti svoja načela ! — Ti dve poročili sta si v direktnem nasprotju. Kje srednja, zlata pot?
njega tov. nadufitelja. Svojo službo nastopi s 1. julijem.
—š— Učiteljski Imenovanji. Imenovan je za učitelja-voditelja v Narapljah pri Ptujski gori def. učitelj v Žetalah A. Gaberc. Na ljudsko šolo v celjski okolici je imenovan J. Kramer, učitelj v Braslovčah.
—š— Iz Svetinj poročajo: Okrajni šolski svet ormoški je imenoval namesto od-stopivšega Leopolda Pettovarja za šolskega ogledo svetinjskega posestnika Aloj. Bogša iz Mihalovcev.
Splošni vestnik.
Za drngi milijon češke „Školske Matice" je zbranih doslej skoro že 80.000 K.
Zaplenjena protiklerlkalna brošura.
Znani hrvaški pisatelj in pedagog Davorin T r -stenj a k je napisal in izdal kujižico „Moderna šola", v kateri razlaga pogubnost klerikalne šolske vzgoje. Knjižica se je z bliskovo naglico širila po Hrvaškem. Klerikalci, videč, da ne morejo s svojimi „idejami" preprečiti uspeha publikacije, so se zatekli k vladi, in državno pravdniStvo je zaplenilo knjižico, češ, da je z njo storjen zločin motenja vere. Tako pride pisatelj seveda tudi pred poroto, kar bo samo v korist svobodomiselnosti.
Priznanfce mestnemu učiteljstvu. 0. kr. mestni šolski svet ljubljanski je v svoji zadnji redni seji, ki se je vršila dne 31. maja t. I., sklenil, da se imajo izreči priznanja ali zahvale: prelatu Andreju K a 1 a n u za vzorno vodstvo šole in lepe uspehe v „Marijanišču"; učiteljskemu zboru zasebne deške pet-razrednice v „Marijanišču" za prav dobre učne uspehe; učiteljicam Frančiški Šušter-ši če vi, Jožefi Bakovčeviin Teodori Wer-netovi na zasebni dekliški osemrazrednici v „Lichtenthurnovem sirotišču" za odlične učne uspehe; učitelju Andreju Bapetu in učiteljici Danici Sinkovčevi na III. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe; učiteljicam: Emiliji Roj če vi, Margareti Cundrčevi, Albini Svetkovi, Josipini Kalin o vi, Mariji Šerčevi, Frančiški ZemmetoVi, Mariji čep i no vi, Juliji Borowski, Mariji M e h 1 e t o v i, Mariji Arselinovi in Marici Meškovi na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu za lepe učne in vzgojne uspehe; učitelju Jakobu F u r I a n u za 25 letno prav uspešno delovanje na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; učitelju Luki J e 1 e n cu za lepe učne uspehe, ki jih doseza ves čas svojega službovanja ravnotam; nadučitelju Antonu Lik oz ar ju na zasebni salezijanski šoli za lepe učne uspehe iz pisanja in risanja; učitelju Josipu B e z 1 a j u na II. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe iz risanja; učitelju Pavlu Gorjupu ravnotam za prav dobre učne uspehe; s. Evfemiji Križišnikovi na zasebni vnanji dekliški ljudski šoli uršu-linski za odlične uspehe v elementarnem razredu; s. Elizabeti Kremžarjevi, strokovni učiteljici na zasebni vnanji meščanski šoli ur-šulinski za odlične učne in vzgojne uspehe; Mariji Jerinovi, voditeljici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici za vzorno vodstvo in odlične učne in vzgojne uspehe; Ani G o r u p o v i, otroški vrtnarici ravnotam za lepe učne uspehe. — Bazen tega je c. kr. mestni šolski svet v ravnotej seji sklenil c. kr. deželni šolski svet naprositi, naj nekaterim zaslužnim starejšim učiteljem in učiteljicam na pristojnem mestu izposluje njih delovanju primerna službena odlikovanja. Obrnil se je nadalje na c. kr. deželni šolski svet s prošnjo, naj izposluje vsem ljubljanskim učiteljem in učiteljicam, ki so izprašani(e) za meščanske šole, naslov meščanskih učiteljev in učiteljic, oziroma strokovnih učiteljev in učiteljic. Končno je sklenil naprositi c. kr. dež. šolski svet, naj posreduje pri deželnem zboru kranjskem, da se z ozirom na veliko podra-ženje stanovanj mestnemu učiteljstvu zviša stanarina za 50%.
Zagrebški ^
priporocujemo kot priznano
pric/afek / za kavo!
Kj.fi. rusimoj
Štajerske vesti.
—š— Šolski nadzornik za slovenske šole v mariborskem okr. glavarstvu.
Kakor poroča „Narodni Dnevnik" iz dobro poučenih krogov, ostane še g. Schmoranzer navzlic imenovanju na učiteljišče na svojem mestu kot nadzornik, in sicer za mariborski in slovenjebistriški okraj. Le lenarški okraj se izroči drugemu nadzorniku — najbrže Dreflaku — v oskrbo.
—§— V Grlžah je imenovana za po-štarico g. Marija Cernejeva, soproga tamoš-
Uradiii razpisi učiteljskih služb.
St. 564.	Kranjsko.	1—1
Vsled naročila o. kr. deželnega šolskega sveta do. 29. maja 1910 št. 2085 razpisuje c. kr. mestni šolski svet službo stalnega mestnega suplenta na tukajšnjih javnih ljudskih šolah, združeno s službenimi prejemki, ki so osnovani za stalno užno osobje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom pri predsedstvu e. kr. mestnega šolskega sveta vlagati
do 6. julija 1910.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski «vet v Ljubljani, dne 6. junija 1910.
*	Predsednik:
Iv. H r i b a r 1. r.
Poslano.

Ker doznavam, da je moj članek o enakopravnosti mestoma neprijetno dirnil moje tukajšnje kolege, dovolite mi, da jim dotično svoje mnenje nekoliko pojasnim.
Nihče ne more posnemati iz mojega dopisa, da v s e svoje tovariše zalivam z nekako natolcevalno žlindro in ako si upam to celo javno poudarjati, je vendar to najprimernejši dokaz, da nisem tega niti nameravala. Gosp. tovariši se torej v svojem krožku srde nad menoj brez vzroka. Kar sem opomnila — z ozirom na njih — je pač n e p o b i t n a resnica, na kateri slonim jaz kakor prva intabulacija, ker je bila izražana naravnost meni. A to ni ne prečudno ne pregrešno. Isto se vrši tudi v ital. taboru. Tudi tamkaj so neki pro, neki c o n t r a. In čeravno se je glede protivnikov pritoževala v „Piccolu" tudi ital. koleginja 0. B., se izmed možkih ni nihče razjarjal zaradi njenega pikanja. Pa kakor je ona potisnila v sklep svojih izjav tudi primer, da se plačuje občinskim duhovnikom n. p. stanarina isto ko učiteljem (moškim), čeravno se ne morejo sklicevati na ženo in otroke, enako sem i jaz uvrstila v svoj dopis ono o kadenju itd. V tem pa ne tiči nikaka razžalitev, ker spada to v področje sloga, glede katerega je dopisovateljem v poljubno svobodo, naj li premišljajo ob beleženju stoprav na obliko istega, ali pa preneso na papir, kakor se jim v možganih spočije.
Ta najnovejša jeza mojih tovarišev pa mi je sedaj celo omiljena, ker mi je razkrila radostno prepričanje, da obstaja število enakopravnostnih nasprotnikov le iz onih treh, ki so se meni razodeli. Moje koleginje se torej že zato lahko vesele, ker sem jim razkrila dobrohotnost in sopomoč v enakopravnosti tudi pri kolegih, s čemer se naše ital. koleginje ne morejo bahati.
Skedenj, dne 18. junija 1910.
Marica Gregoričeva.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor to zahteva zakon.
Zapomni, ne zabl: Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN" rabi, Želodcu bo prav!
5S-21
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
i Ljudska kakovost	liter K 2*40
Kabinetna kakovost . , 4'80 I Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana.
Postavno varovano.
lil m
3E

Našim rodbinam
priporočamo	52—5
Kolinsko cikorijo
Cenj. učiteljstvu in ostalemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem 1910
znano gostilno in hotel
Bavarski dvor'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Moja prva naloga bo, da povzdignem	to
stilno na višjo stopnjo z dobro kuhinjo	in
-stno pijačo. Na razpolago so tudi sobe	za tujce. — Za obilen obisk se priporoča
J~5__Štefan Bergant, gostilničar.
Kavarna „Prešeren"
ima vsak dan svež
= sladoled s
vseh vrst in	io-4
ledeno kavo.
S spoštovanjem
K. Polajnar.
iMmmwifMff
Prva avstro-ogr. c. In kr. prlv. amerlkanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 58-8
Najboljše
orgeU-harmonye
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 E dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Li.
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. J6—6
— Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti 26—15
modno blago, sukno, cefir.
»pomladne in letne novosti 1910.
Opreme za neveste
Havllčkove tkanine, damaste, žepne robce, brisalke, namizne in kavne garniture.
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havlickove tkanine „Kre-tuše" 23 m za 16 kron.
1 kos Havlickove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev.
Le pri nas vse dobro.
Elektroradiograf „IDEAL"
— Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. —
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
Vljudno se priporoča	ZE3a,T7,n.a,teOostTro.
40-13
NsgboU varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
6C o
«S3
•S :=?
«e as
£ S

» "5s
CO
TS cö
g. PS
^ s
^ CD
O N S PS
pr
2T s» 3 &
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4'/4% ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Bentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestua hranilnica izdaja lične
doaacLsiče ±u:eiaa.ilnjJs:@_
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
ME*" irrecIIta_o a-rvLštrvo.
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači	12_10
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev.

Anton Krušič,
krojaški mojster In trgovec
tt O-orici 86-8
Tržaška ulica žste^r. le . v lastni hiši. =====
Moja delavnica se nahaja v
bližini slov. kmetlške šola.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—17


Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—7
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-skrbneje.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—16
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—15
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovdeva hiša.

Ljubljana, Dunajska cestal3
priporoča svojo bogato zalogo 52—22
stekla, porcelana, svetilk, okvirov,	šip itd.
Tintnike za šolske klopi, kakor tudi	aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
^fffffffffffffff
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—48
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2— 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana,
40-10
Prva kranjska tvornica kiavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samolgralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in oglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jugu Avstrije.
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J. Jsix
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-18
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^jočih del.
Specialnost:	26-5
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, Testna in natančna. Cene nizke.
52-20
slsla,<3.Išče oTolels: O. Bernatovic,
52-11
"v Ijj-o.ToljarLi, na Mestnem, trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
5-16
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
== kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
c3
C
■>
O
b£ u
C
"u O
r»i
>3rT
.5
cS C
o
S
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozaraentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—21
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
C/5
"O
O
5T <
(V
-o o
C/5< l-t-rt>
g j
i
I i
i
Učiteljska tiskarna pripo-	
roča sledeče knjige:	
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........	—•50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—•60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—•25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—•14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4"—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—•10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1-50
Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave	
in trdne zobe.........	—•20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—•20
Mladinski spisi:	
A. Rape: Mladini I.........	1 —
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	V—
A. Rape: Dane..........	1 —
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.