Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
na dvoriSču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. mi popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
-Js *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za RVStPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 292.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 22. decembra 1909.
čekovni račun 48.817.
Leto I.
Današnje gospodarske razmere na Hrvatskem.
(Iz predavanja g. Milana Krešiča, tajnika trg. obrtne zbornice, na obrtniškem sestanku v Varaždinu dne 12. dee. 1909.)
Glavni vzrok današnje gospodarske stagnacije na Hrvatskem je treba iskati v gospodarskem malodušju, ne-zanimanjn, ki se je zlasti pokazalo ob sklepanju nagodbe z Avstro-Ogrsko, ko so bila vsa hrvaška gospodarska vprašanja izročena Ogrski. Potreba je sedaj najprej zadušiti to malodušje, ki se sicer rado pojavlja pri gospodarsko tlačenih narodih. Treba je ljudstvu predočiti izobilje in izdatnost naših gospodarskih virov, s katerimi pa mi dandanes ne razpolagamo samostalno. Treba "je naš svet opozoriti na njegova dušna in telesna svojstva, ki ga usposabljajo za dosego največjega mate-rijelnega blagostanja. A treba mu tudi povedati, da je že zadnji trenutek za jako in silno delo v omenjenem pravcu.
Prva in glavna naša naloga pa je, da si vzgojimo dovoljno število ljudi, kateri bodo znali spraviti naše gospodarsko gibanje v pravi tir. Moramo pa si jih šele odgojiti, kajti danes nima hrvatski narod dovolj takih ljudi v svoji sredi. Sedanja, največ humanistična vzgoja je slabo usposobila hrvaški naraščaj za delo na realnem, gospodarskem polju. Naše srednje in visoke šole so vzgajale doslej hrvatsko mladino za duhovnike, odvetnike in uradnike, kajti drugih strokovnih šol, izvzemši vojaške, nismo imeli do najnovejših časov. Šele nekaj desetletij imamo malo število srednjih šol realnega pravca — a visokih šol na pr tehnike še do danes nimamo. Trgovske šole imamo šele kratek čas, a še teh ne v samostojni obliki temveč samo priklopljene k drugim srednješolskim zavodom. — Obrtniške strokovne šole imamo tudi šele dvoje desetletij. Višje poljedelske šole nimamo, komaj da, se je ustanovila gozdarska akademija v Zagrebu. O zavodih, na katerih bi se vzgajali rudarji, elektrotehniki, strojevodje itd. ni niti govora in tako moramo vsa taka mesta izpolniti s tujci. To naše inferijorno stanje nas tlači v silno odvisnost tuje inteligence. Kaj se to pravi, čutimo najbolje pri naših industrijskih podjetjih, ki vsled te odvisnosti kažejo večinoma slab razvoj. Tujci nam dado. naravno, na razpolago s slab materijal, ki bi naj potem začel uspešno tekmovati z izvežbanimi in izkušenimi silami inozemstva! Iste do-jave opažamo v mali obrti. Ta se ne more boriti vsled pomanjkanja strokovne naobrazbe proti veliki konkurenci tujih podjetij, a tudi tistega prostora, katerega drngod še mala obrt zavzema vsled svoje strokovne izvež-banosti in dovršenosti, ne bodo mogli naši mali obrtniki držati.
Razmere v trgovskem svetn so še mnogo slabše. Tam imamo hrvatski element zelo zelo slabo zastopan. Dočim moremo brez premišljevanja trditi, da mala obrt pri nas v hrvatskih rokah,
opazujemo v trgovini, da so se lotili Hrvatje le trgovine na drobno, dočim imajo veletrgovine z malimi izjemami v rokah tnjci. Vse to je dokaz naše sramotne manjvrednosti, naše enostranske vzgoje. To ima tudi še drugo slabo posledico, namreč da imamo le malo skupino popolnoma neodvisnih ljudi, katerim bi njihove gmotne razmere dopuščale, da bi se posvetili javnemu delovanju tako kakor jim kaže srce in nehlinjeno rodoljubje.
Vse te žalostne razmere ne zahtevajo samo, da jim posvetimo vso pozornost, temveč zahtevajo tudi nujno leka in odpomoči. Naša dolžnost je, da ozdravimo v tem oziru naše nenormalne razmere, kajti drugače ne propademo samo gospodarski, temveč tudi politično. Kako in zakaj, tega mi ni treba razlagati. Mi rabimo v prvi vrsti več strokovnih šol, da izpolnimo obstoječe vrzeli in si vzgojimo lastni naraščaj. Ne rečem s tem, da bi se ne smela mladina več posvečevati tako-zvanim liberalnim poklicem, profesor-stvu, uradništvu, svečeništvu, ali največji del svoje mladine si moramo vzgojiti za p r i d o b -ninske poklice poljedelstva, obrti in trgovine. Dokler si glede odgoje naše mladine ne ustanovi pravilno ravnovesje, bodemo vedno trpeli na preobilju onih, ki so dovršili humanistične šole, a na pomanjkanju do naših strokovnjakov za poljedelstvo, obrt in trgovino.
Mnogokaj v teh izvajanjih se lahko s pridom sliši — četudi že po stotič — na Slovenskem. Kajti tudi mi nismo v tem oziru dalje ko Hrvati.
Politična kronika.
a Zakon o spremembi poslovnika.
„Čas" piše: V dvanajstih urah se je zgodilo, kar bi se v normalnih razmerah ne izvršilo v 12 mesecih. Čisto po avstrijski navadi. Ako celo zadevo trezno premislimo, smo si takoj v svesti, da je za Avstrijo v zgodovini njene ustavnosti napočila nova doba. Kar je bilo začeto s splošno in enako volilno pravico, to je organično dovršeno z zasiguranjem mirnejšega delovanja v državni zbornici. Za Nemce pomenja noč 18. dee. nedvomno konec dolgoletnega evangelija, da mora biti avstrijska državna polovica viadana od Nemcev. Njihovo gospodarstvo se je številno uničilo z uvedbo splošne in enake volilne pravice, idejno pa v noči od 18. do 19. dee. Nemcem se je odkazala sedaj uloga. katera jim v državi gre. Slovani so postali enakopraven politični činitelj. zato jim gre tudi pariteta v kabinetu. Vse to pa služi za ozdravljenje države.
a Včerajšnja seja državnega zbora se je že vršila po določbah novega poslovnika. Napravilo se je izvanredno veliko: izvršilo se je prvo čitanje po-oblastilnega zakona, kateri je šel takoj po seji zbornice v gospodarski odsek in njim zakon o podpori za živinoreje ter zakon o organizaciji in podpori
osrednje vnovčevalnice za živino. Nadalje se je izvršilo drugo čitanje 8 zakonov, med njim zakon glede trgovskih sotrudnikov, zakon glede delavnika pri obrtnikih, zakon o zavarovanju stavbinskih delavcev, pri katerem se je določilo, da se imajo stalno zavarovati proti nezgodam samo tisti delavci in uslužbenci, ki se vedno ukvarjajo s stavbinskimi deli; oni, ki so le mimogrede pri stavbah v delu, se imajo samo za čas dela zavarovati. Odobrilo se je nadalje zvišanje hišnonajemnin-skega davka v Trstu (poročevalec dr. Ploj), posojilo za mesto Lvov, dalm. obč. posojilo in posojilo dežele buko-vinske. V debati o pooblastilnem zakonu je zagovarjal Nemec Günther industrijo, a je moral slišati marsikatero resnično o izkoriščanju, ki ga danes tira industrija zlasti glede siro-mašnejših slojev. Češki agrarci so se izjavili proti pooblastilnem zakonu. Ako bodeta danes rešena proračun in pooblastilni zakon, bo morda drž. zbor že danes odgoden do 8. februarja. Vršijo se pa še pogajanja z agrarci glede pooblastilnega zakona. Agrarci hočejo na vsak način če že ne drugega pa vSaj doseči zvišanje drž. podpore za osrednjo vnov-čevalnico za živino. Ako se pogajanja zavlečejo, bo morda še jutri seja. V pauzi do 8. februarja se bode pa vršila kravja kupčija glede preosnove vlade. — Gosposka zbornica je že odobrila začasni proračun. Govori se, da je med 24 kandidati za gosposko zbornico 8 Čehov. Slovenca pa nobenega!
a Iz odsekov. Draginjski odsek je imel včeraj sejo, v kateri se je pričela generalna debata o draginjskem vprašanja. Debata se danes nadaljuje. — Iz pondeljkove seje prorač. odseka je še dostaviti izjavo Bilinjskega glede Siidmarkine loterije. To je dovolil že njegov prednik ravno tako kakor je bila dovoljena češki Šolski Matici. A1 i z drugimi besedami: Zakaj pa je ne priredite tudi Slovenci? Dr. Kramäf je odgovori na Bienethove polovičarske obljube glede preosnove ministerstva, ki se morda izvrši januarja, da Slovani vstrajajo na zahtevi po pariteti v vladi, ■zvzemši predsedstvo in deželno brambo. Smešno se bori graška „Tagespost" proti temu rekoč, da se morajo v kronski svet sprejeti le zmožni možje — in to govori za nemško večino v ministerstvu!
d Preobrat v parlamentu. Na naslov nemških naprednjakov, kateri sedaj strašno tožijo po možnosti obstrukcije in groze celo z znanim nemškim „furrorjem", ako bi se v drž. zboru kaj delalo proti Nemcem (ali nič ne zaupajo 220 nemškim poslancem ?), piše graški „Volksblatt": „Odpor in bridka jeza, katero opažamo sedaj v taboru nemških naprednjakov, je, zdi se nam, posledica razočaranja onih krogov, ki ne rabijo delazmožnega parlamenta. Danes v Avstriji ni mogoča več niti ponemčujoča, niti poslo-vanjujoča vlada, ker se je na eni strani Slovanstvo povzdig-
nilo na tako visoko stopinj kulturnega in političnega razvoja, da se ga ne da potlačiti, na drngi strani pa je postalo nemštvo, ki je nekdaj le vezalo narode v naši državi in jo vzdrževalo, konečno samo stra n ka in b o j n a organizacija — glej razvoj kršč. socijalcev! — tako, da si nikdo ne upa proti Nemcem vladati." — Na protinemško vlado itak nikdo ne misli, temveč samo na nestrankarsko in pravično vsem narodom. V ostalem pa je priporočati kršč. socijalcem, naj se spomnijo svojih besed v štajerskem deželnem zboru!
Drobne politične novice.
Deželni zbori. Ako bode drž. zbor pred Božičem dovršil svojo nalogo, bodo sklicani goriški deželni zbor 27. dee., štajerski in kranjski pa dne 28. dee.
Vogrskem državnem zboru pride danes na razpravo psedlog, da naj 21 članski odsek redigira posebno adreso na cesarja za ustanovitev samostojne banke 1. jan. 1. 1911. — O novi vladi se še ne ve ničesar gotovega. Kaže se, da pridejo na krmilo Justhovci.
Napadel je rumunskega ministerskega predsednika Bratianuja delavec pred njegovo hišo in trikrat ustrelil nanj. Bratiann je lahko ranjen, storilca so zaprli.
Iz Nikarague poroča neka brzojavka, da so uporniki pobili Ze-layeve čete in ga popolnoma obkolili.
Črnogorsko posojilo 6 milijonov za Nikolovo petdesetletnico se je popolnoma ponesrečilo. Disagio je tako velik, da dobi Črna gora komaj 80% posojila.
Vsled vznemirljivih poročil iz daljnega Vzhoda pomno-žuje Rusija svojo tamkajšnjo armado. Doslej je zbranih tam 250 tisoč ruskih vojakov.
Hrvatski sabor — ne bo razpuščen? Včerajšnji „Pokret" javlja, da baron Rauch od cesarja ni dobil dovoljenja za razpust hrv. sabora Čuje se, da je dobil Rauch migljaj, da^ mu je odklenkalo.
Dnevna kronika.
v Cene tiskarskih del se s 1. jan.
1910 zvišajo po celi Avstriji za 5% vsled zvišanja plač tiskarjev. Tako je sklenila državna zveza avstrijskih tiskarjev.
v Proces proti Friedjungu. Pri razpravi v pondeljek je dobil Fried jung zadnji odločilni udarec. Strokovnjaki, ki jih je določilo sodišče, so izrekli, da so dokumenti — falzifikati.
Pripomnimo tukaj, — da je grof Aehrenthal v soboto popoldne tri ure potem ko je Spalajkovič podal svojo izpovedbo, posetil tega moža v njegovem hotelu na Danaju.
Spalajkovič je indirektno izjavil, da srbska vlada upa priti na sled fal-zifikatorjem, ki jih pa ni iskati v Belgradu ... Beligrajska „Politika" pa odkrito vali krivdo na — Raucha. In to bo tudi — najbrž resnica. Dejstvo je, da je izpovedba strokovnjakov nara-
vnost konsternirala Rancha in njegovo družbo.
Evo poročila: Cita se pisma dr. Gavrila iz Sarajeva, ki izjavlja, das Spa-lajkovičem, ko je ta bil v Sarajevu, ni nikoli politično občeval. Zasliši se Hadži Rista Damjanovič, predsednik upravnega odbora srbske tiskarne v Sarajevem, ki izjavlja, da je laž, da bi bili Srbi dobili kedaj 15.000 K za občinske volitve v Sarajevem.
Veliko senzacijo je vzbudilo zaslišanje bivšega hrvatskega bana grofa dr. Teodora Pejačeviča, ki je svoj čas kot ban na povelje od zgoraj izdal okrožnico, v kateri se govori o veliko-srbski propagandi na Hrvatskem. Že svoj čas je v saboru dal izjavo, da so preiskave dokazale, da je bila okrožnica brezpredmetna in da se ni dognalo za nobenega člana koalicije nič sumljivega. Izjavlja, da ni nikdar opazil, tudi ne pozneje, ko je kot poslanec se pridružil koaliciji, da bi bil kdokoli od koalicije imel zveze s srbsko vlado ali dobival od nje denar.
V popoldanski razpravi so izpovedali strokovnjaki dr. Rešetar.dr. Übers-berger in dr. Kraus glede pristnosti dokumentov. Dr. Rešetar je čital obširno strokovnjaško mnenje osebito glede Spalajkovičevega „izvještaja" in je dokazal, da tega ni mogel pisati Srb, ampak nekdo, ki ni vešč niti srbske stilistike niti slovnice. Prepričal se je pa, da Spalajkovič izborno govori srbski. Dokazuje, da v dokumentih kar mrgoli germanizmov in izrazov, ki se jih v Srbiji nikdar ne rabi.
Friedjung je že obupal. Zato izjavlja, da, ako se vara, se vara tako, kakor se pač človek more varati. Njegovo subjektivno mnenje pa ostane, da so dokumenti pravi.
Dr. Harpner mu pripomni, da njemu ne zadostuje subjektivno mnenje, ampak želi videti originale.
Na predlog zagovornikov se še zaslišijo dubrovniški načelnik dr. Pero Čingrija, grof Kulmer in dr. Popovič.
Dr. Čingrija izjavlja, da Supilo ni bil prisoten pri konferenci pri Kačan-skem, kakor je to trdil Chlumerky. — Slika Supila kot skromnega, delavnega časnikarja. Ne veruje, da je Chlumecky dal Supilu denar.
Cita se brzojav Kačanskega, da Supilo ni bil nikdar pri njem v političnih zadevah in da mu on ni nikdar niti ponujal ni dal denarja. Tudi to je pod prisego trdil Chlumecky.
Grof Kulmer, tudi član koalicije, izjavlja, da v njej ni nikdar opazil niti sence keke želje zbližanja s Srbijo.
Friedjung se umika.
Senzacija včerajšnjega dne je bila, da je Friedjung ponudil tožiteljem — poravnavo, uvidevši, da je izgubljen.
Včeraj dopoldne so se vršila pogajanja, zato se je razprava odložila. Ker pa Friedjung ni hotel dati brezpogojne častne izjave, se je pogajanje zaključilo in se je popoldne seja nadaljevala.
Prečitala se je brzojavka šefa političnega oddelka srbskega ministerstva vnanjih zadev Dragomira Štefanoviča, v kateri izjavlja, da ni nikdar niti službeno niti privatno dopisoval s „Slovenskim Jugom" in da torej ni niti pisal niti podpisal akta, ki govori o 6000 dinarjih za Supila in se nahaja med dokumenti.
Včerajšnji listi tudi že vedo povedati, da so na sledu ponarejalcu dokumentov.
Dr. Friedjungova stavba se je razblinila v zračni grad.
v Balkansko socijalistično konferenco sklicujeta srbska in bolgarska socijalno-demokratična organizacija na 7., 8. in 9. januarja 1910 (pravoslavni Božič) v Beligrad. Na dnevnem redu je: „balkansko vprašanje in sjcijalna demokracija".
v Pravda proti Borowskì, oni študentki, ki je najbrže umorila odvetnika dr. Lewickega v Krakovem, se začne 12. januvarja. Izbrani so že porotniki in njen zagovornik je dr. Markovski.
z „Narodni Listy" in „Den" se imajo strniti v eno podjetje. Društvo, ki ima „N. L." bo časnik prodalo in v novi konzorcij stopijo baje poslanci Kramäf, Bodlik in Cech. Starejše urednike „N. L." bodo upokojili.
z Moralna zmaga hrvatsko-srbske koalicije pred sodiščem na Dunaju, katera je danes že gotova stvar, je zanesla navdušenje za koalicijo po celi
Hrvatski. Iz vseh strani prihajajo navdušeni pozdravi vrlim junakom. Visoki krogi, Aehrenthal jim na čelu, so mislili zadati smrtni udarec slogi Srbov in Hrvatov, koaliciji, ali vsaj nekaterim članom koalicije. A danes je že dejstvo, da izhaja koalicija \1 tega neenakega boja silnejša kakor kedaj poprej.
z 0 nadporočniku Hofrichterju. V oficirjevem stanovanju v Lincu je stotnik - avditor Kune odredil novo preiskavo. Gre se za okrivljenčevo korespondenco in vsebino njegove biblioteke. Iščejo tudi civilno obleko, ki jo je baje često nosil. Nekemu časnikarju je dejal Kune začudeno, da je to edini slučaj v kriminalistiki, da posega tisek že pred dovršitvijo preiskave v pravdo. Možno je, je dostavil, da še bo imelo to kake posledice.
z Komponist Dellinger baje ni blazen, pač pa je njegovo živčevje radi preobilnega dela popolnoma uničeno. Tako trdi njegov sin v nekem pismu in dostavlja, da je oče v zdravilišču v Radebeulu in da mu že boljše gre.
Štajerske novice.
d Kdo je sprožil idejo za spremembo poslovnika? Slovenske klerikalce je zelo razburilo dejstvo, da so slovenski napredni listi konstatirali, da ideja po spremembi poslovnika ni niti vzrastla na slov. klerikalnem zelniku niti se ni predlog v Krekovi obliki sprejel temveč v KramaFevi. Verjamemo, da ni prijetno, ako se je slovenski klerikalni sraki tako nemilo izpulilo ukradeno perje. Očitajo v včerajšnjem „Slovencu" naprednjakom zaradi tega „foušijo in budalost". Ker v isti notici (Janezek se je oglasil) zatrjujejo svoje zvesto prijateljstvo in ozke stike s češkimi agrarci, ne bodo gotovo imeli kaj reči, ako jim citiramo sledeči odstavek iz „Venkova": „Pozorni čitatelj „Venkova" ve dobro, da je že meseca listopada pisal tu agrarni poslanec Udržal o takem predlogu in da je tedaj on pravi ustvaritelj te protiob-strukčne poteze." List ne zanika, da bi te ideje pozneje ne sprožil v Slov. jednoti dr. Kramaf. Samo — o dr. Kreku in slov. klerikalcih ni govora. Škoda za slavo in lepo perje, kajneda, klerikalne srake ? Z ozirom na to vam vaše nekrščansko psovanje mirno odpustimo!
d Nemška kultura. Med zadnjo predstavo v mariborskem Narodnem domu so sinovi in posinovljenci onega naroda, ki nosi vedno v ustih svojo vzvišeno kulturo, strgali pri glavnem vhodu lepake in pomazali steno z barvo in črnilom. „Marburger Zeitung" s panom Janom naj pozove mariborske nestrpneže, da nas naj Slovence pri naših prireditvah, na naši posesti puste pri miru, kakor mi nje pustimo, drugače moramo misliti, da je to narod tolovajev, ki hodi razgrajat in delat škodo tuji lasti. Če Slovenci ne črtijo nemškega gledališča in ga celo posečajo, dasi ne nudi nič kaj posebnega, zakaj potem črte Nemci naše gledališče ? Ali jih to tako peče, da uspeva slovensko gledališče, dočim se nemško maja in da je društvo izjavilo, da ga že prihodnje leto ne bo moglo več vzdrževati? Mi gotovo nismo tega krivi. Za zaušnice več Slovenci ne poljubljajo tistih rok, ki jih tepejo, če pa so še taki Slovenci med nami, pa je žalostno in sramotno. Naše gledališče procveta, če vaše ne, kaj to nas briga. Pustite nas pri miru.
o Smolo ima baron, oprostite, samo pl. Jabornegg tudi s svojimi uslužbenci. — Na mesto odstavljenega mestnega vrtnarja Dirnbergerja je nastavil v mestnem vrtu za vrtnarja nekega češkega „Nemca" Bohatega. Ta je v gostilnah pri kroni, Špegliču in črnem orlu pridno hajlal, kar velja v Celju za spričevalo poštenosti in zmožnosti, naredil cel kup dolgov in jo popihal.
o Češki kupci za živino zelo radi zahajajo v celjski Nemški dom. Deloma iz nemarnosti, deloma ker ne poznajo mesta. Saj sluga od črnega vola tndi samo nemški vpije ime svojega hotela na kolodvoru! — Predvčerajšnjim so hoteli nemški živinski kupci dati malo zaslužka Nemškemn domu. Povabili so vse kmete, kateri so jim prodali na Te-harjih živino, v Nemški dom, da bi jim tam izplačali in jih seveda primorali, da tam pijejo. A kmetje so se dogovorili in po sprejemu denarja odšli ne da bi pustili v nemškonacijonalni gostilni en sam knof. Pravijo, da se tudi Rebevšek silno jezi, da mu nemški bratje odganjajo z izplačevanjem v Nemškem domu goste.
d Danes zvečer gledališka vaja za Rokovnjače. Vsi, ki so prevzeli vloge, naj pridejo točno ob 8. uri na oder (velika dvorana). Ob enem se vrši v mali dvorani pevska vaja za Rokovnjače. Gg. pevke in pevci se uljudno prosijo, da se vaje zanesljivo udeleže.
d Celjski Sokol je sklenil v svoji včerajšnji od borovi seji, da se priredi v Sokolskem domu Silvestrov večer z godbo, srečolovom, petjem in skupinami. Občni zbor se vrši v torek 4. prosinca 1900. Namenjen bo v prvi vrsti razgovoru o vseslovenskem sokolskem zletu v Celju. Na pustno nedeljo, dne 6. svečana 1910 se vrši v celjskem Narodnem domu velika sokolska maškerada, na pustni torek pa bo v Sokolskem domu plesni venček. Vsem prireditvam delavnega društva je želeti prav mnogo uspehov, osobito na njegovem delovanju v okolici! Na zdar!
d Predavanje g. dr. Schwaba o nedostatkih človeških čutil je moralo včeraj izostati, ker je g. predavatelj nekoliko zbolel. To predavanje se vrši pozneje. Začetkom prosinca prihodnjega leta bo predaval gosp. prof. dr. Ilešič iz Ljubljane o dr. Štefanu Ko-čevarju. Na to predavanje opozarjamo že danes. Nadalje so obljubljena predavanja: dr. Koderman: o narodni avtonomiji; dr. Kalan: o reformi kazenskega prava; g. dr. Josip Sernec, starosta celjskih Slovencev, pa nam je obljubil, da bo predaval o politični zgodovini štajerskih, osobito celjskih Slovencev, pred vsem iz svojih osebnih izkušenj. To predavanje bo gotovo zanimalo vsakogar!
Zveza narodnih društev, o Nevarnost povodnji v Celju. Včeraj popoldne je naraščala Savinja in njeni pritoki tako naglo, da se je že bilo bati težke nesreče. Koprivnica je tako narastla, da je poplavila ves vrt pri takozvanem mestnem Šinder-hausu, kjer je voda vdrla tudi v sobe; na Dolgem polju je nastopila v globlje ležečih kleteh nad pol metra visoko. Most in okolica pri Voglajni sta bila pod vodo. Savinja je včeraj s Sušico silno prizadevala prebivalcem 'na Otoku Otroci Kellerjevega vrtnarja niso mogli niti domu. Tako hude nevarnosti za povodenj že 10 let ni bilo v Celju. — Proti večeru je začela voda padati. Škoda po mestnem vrtu, ki je bil čisto poplavljen, po vrtih ob levem bregu Savinje in kletih je precejšnja. Ob tej priliki se je znova pokazalo, kako potrebna bi bila regulacija Savinje pri Celju. Pa naš župan misli samo na ba-ronstvo, celjski poslanci in mestni svet pa na ohranitev svojega zarjavelega nemštva tako da za druge koristne stvari ne preostaja čisto nič časa.
o Ples podčastnikov 87. pešpolka, torej samih Slovencev, se namerava vršiti 8. januarja v — Nemškem domu. Nekateri podčastniki, ki so si ohranili narodni ponos in čut, ne gredo na ples, ki ga je smatrati, če se priredi v Nemškem domu, za demonstracijo proti Slovencem.
o Obrambna i veza planinskih pivovarjev razpošilja te dni občinam, listom in posameznikom tiskane prušnje za deželni zbor, da ne zviša deželne doklade na pivo. Okrožnica je seveda nemška. Narodna stranka je že na svojem občnem zboru dne 8. decembra izjavila, da je proti vsakemu zvišanju davka na pivo.
o Iz Sevnice. Graščino v Planini z žago v Sevnici, ki je bila doslej last delniške družbe za lesno industrijo v Padovi, je kupil za 3 miljonov kron ravnatelj družbe, Egid Scheyer.
o Iz Slovenske Bistrlee se pritožuje nek Nemec v graških listih, da obrtniki in mali trgovci nočejo obiskovati hujskajočih nemških slavnosti. — Ali se je tem ljudem pričelo svitati, da ni naravno in zdravo, ako se stavijo v nasprotje s svojimi slovenskimi odjemalci?
d Iz davčne službe. Imenovani so davčni oficijali Iv. Vrabl, Ant Stepic in Fr. Vajda za davčne oskrbnike, asistenta Ant. Dobrave in Ant. Gorinšek pa za davčna oficijala.
d Prva seja štaj. dež. zbora po Božiču je v torek dne 28. dee. ob 11. uri dop.
Brežiška podružnica „Südmarke"
je štela minulo leto 135 članov in je imela dohodkov 519 kron. Tajnik društva je vpokojeni nadučitelj Omik; med odborniki je tudi gostilničar Varlec.
d Iz Dramelj. Pri volitvi občinskega starešinstva v Dramljah je zopet enoglasno izvoljen za župana dosedanji župan g. Ant. Mastnak, za namestnika Miloš Jarnovič in za svetovalce Nikolaj Zdolšek, Janez Laubič in Franc Šolinc.
d Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Jos. Regali, odvetn. kandidat, tačas pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani.
a Iz Šoštanja. Zabavni večer, katerega je priredila minulo nedeljo ljudska knjižnica v Šoštanju je bil popolnoma zadovoljiv. Solospeva in duet gdč, Anice in Malči Virantove kakor tudi petje mešanega zbora je ugajalo. Mnogo smeha je vzbudila veseloigra „Telegram" z uničujočim govorom možkema rodu.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
z Dunaj, 22. dee. Zbornica je sprejela po kratki debati računski provizorij z 246 proti 202 glasoma. Nadalje je sprejela zakon o kontingentu za špirit in razpravlja sedaj o odpisu zemljiškega davka pri različnih ujmah.
Friedjungov proces. Friedjung dal izjavo, tožitelji umaknili tožbo.
z Dunaj, 22. dee. Pogajanja med Friedjungom in tožitelji so se nadaljevala in končala. Za Friedjunga je posredoval član gosposke zbornice Baernreither, za tožitelje drž. poslanec Masaryk. Friedjung je podal sledečo izjavo: Jaz sem svoje trditve po temeljitem preiskovanju zapisal in došel po vestnem premišljevanju do svojih sklepov. Vem sedaj ceniti dokazilno gradivo, osobito oficijelno dognan obisk prof. Markoviča v Berolinu in izjavljam lojalno, da se morata oba dokumenta z dne 20. in 21. okt. (zapisniki sej Slov. juga, ki so se baje ta dva dneva ob navzočnosti prof. Markoviča vršile) izločiti in da tudi ne morem več uporabljati ostalih 8 dokumentov. Ko sem dal to izjavo, moram še opozoriti na to, da sem imel pred očmi vedno blagor naše skupne očetnjave. Nato so zastopniki tožiteljev tožbo — umaknili.
Preosnova vlade. Jugoslovan minister javnih del.
z Praga, 22. dee. „Bohemia" poroča iz Dunaja, da se bode izvršila rekonstrukcija kabineta drugo polovico meseca januarja. Weisskirchner ostane v ministerstvu, dobi pa še jednega krščansko-socijalnega tovariša; Cehi bi dobili poljedelski portfelj in ministra-rojaka. Jugoslovani ministra javnib del, Nemci pa železnice, pravosodje, trgovino in pouk (?).
Kapad na rumunskega mini-sterskega predsednika.
a Bukarešt. 22. dee. Napad na Bratiann-ja je imel resnejše posledice ko se je v prvem hipu zvedelo. Minister je dobil jedno krogljo v roko in eno v hrbet. Obe kroglje se je posrečilo odstraniti in minister se počuti še precej dobro. Ko so napadalca vprašali po vzrokih, je rekel, da je napadel ministra namenoma in sicer zaradi preganjanja železničarskih organizacij; tndi on je pri tem zgubil službo in prišel v veliko bedo. Zato je sklenil, da se nad povzročiteljem svoje bede maščuje.
Bombe in atentati v Petrogradu.
a Petrograd, 22. dee. Nocoj ponoči se je razletela na Astrahanski cesti v neki hiši bomba. Tri osebe so mrtve, dve nadstropji ste pri hiši poškodovani. Istočasno je bil na Sara-tovski cesti policijski uradnik Karpov umorjen. Policija misli, da je prišla veliki zaroti na sled.
Listnica uredništva.
Ljubno, Šoštanj: Prisrčna livala. — Pride vse. Pozdrave!
priporoča
edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strašek v Celju
svojo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev in galoS za dame in gospode, kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. Cene nizke. Postrežba solidna in točna. — Kdor si knpi blago za 10 K, dobi en par domačih čevljev zastonj!
Notar dr. Barle v Kozjem
sprejme
kandidata
(tudi začetnika) oziroma
koncipijenta.
Vstop in plača po dogovoru
627 3-1
D najem
se da takoj prostore za trgovino na Ponikvi ob juž. žel. Pogoji zelo ugodni. Za solidnega trgovca je uspeh zagotovljen. — Pojasnila daje
Anton Podgoršek,
posestnik na Ponikvi ob j. ž.
101 40-41
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod! —
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, brinjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika ruma.
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
Toifl-ov Talanda
Ceylon
v •
ca j.

v Celju, Schilierjeva ulica št. 3 (hiša Zveze slov. posojilnic) z 2 sobama, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi priti-klinami, električno razsvetljavo se odda s I. svečanom ali I. sušcem 1910. —
Natančneje se poizve pri hišniku ali pri upravitelju hiše dr. A. Božiču, odvetniku v Celju, Rotovška ulica št. 15.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.

Glasbena šola v Celju
podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani"
naznanja, da je glasom odloka c. kr. dež. šol. sveta v Gradcu z dne 20. oktobra 1909, št. III., 3.323/2 ustanovljena privatna glasbena šola s slovenskim učnim jezikom v Celju kot podružnica „Glasbene Matice v Ljubljani"4 v zmisln § 70 drž. šol. zakona odnosno § 19 ces. naredbe z dne 27. junija 1850.
Na elasbeni šoli v Celju se poučujejo vsi glasbeni predmeti, osobito gla-sovir, gosli, harmonij, flanta itd. in vsa godala, nadalje petje in glasbena teorija.
Učenci se sprejemajo vsako nedeljo od 10. —11. ure dopoldne v glasbeni šoli v „Narodnem domu"' v Celju. Navodila glede učnih ur, plačevanja ukovine in druga pojasnila dobo učenci pri vpisovanju.
Dopisi se naj naslavljajo ca odbor glasbene šole v Celju v roke gospoda c. kr. profesorja Josipa Kožuh v Celju.

vv*

v*
f
In.
Hočete presenetiti Vašo milost -ljivo? — Ne bodite v skrbeh, obiščite trgovino z železnino ••„MERKUR", P. MAJDIČA V CELJU, tu se Vam nudi bogata izbera krasnih in praktičnih predmetov, kakor fina nikljasta in aluminijeva kuhinjska posoda, krasni čajniki, cvetlične mizice, pečna okrilja, posode za premog in nebroj manjših in večjih predmetov, pa tudi „GRAMOFONE" in ploče slovenskih komadov dobite. Stojala za božična drevesa. PERILNI STROJI, ŠIVALNI STROJI. UMIVALNE GAR-— NITURE itd. =

ni

Izborne butelke
najboljše bizeljske, ljutomerske in konjiške starine priporoča kot zelo primerno božičoo in
novoletno darilo
prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska * namizna vina	najboljše
kakovosti po zelo nizkih cenah. — Zahtevajte cenike! Prepričajte se z poskušnjo! Obiščite naše kleti v Oaberju
pri Celju („Sokolski dom"), kjer so Vam poskušnje na razpolago ! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južno-
štajerskih vinogradnikov.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
625 8-1	===== Pisarna v Celju, Graška cesta štev. 15. =======
Za božični nakup
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne in presane r poli ter prtički.
Laneta, šumeče zlato, zlata pena,
Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2'—, 3'—, 4*— in naprej.

ÉM
Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimenti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini v Celju.
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
......■■■!■ ■
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gofovine I —=—===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. §
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48.
„LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju,
Roiovfike ulice St. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
registrovana kreditna in stavbena zadruga ^ z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na lira- I a	4	\
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po fl*^®' WM »I P	/O/
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov'denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6u/0 obrestovanju na osebni kredit, proti zastavi) en ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih a!i v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, ©©©©t.
ditto narodno H
?rVa jttžnostajersfc lattinosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih det: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
podjetje i Celju.
industrij^a družba. Brz0iavi;'Kamn08eškain-
dustrijska družba Celje'.
NlnotiašUviina zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
s«	(rakev).	:::
Tlakovanje eerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočifc marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:ì: lavanje napisov v Iste. :;:

Nekaj posebnega,. vinotoč

päpSlälj Minke Grobelnik v Celju, Graška cesta št. 15, kjer se dobijo v zaprtih steklenicah po 1/21, 11, l1/2 1 in 2 1
SSnaKSftaS^ftn izborna, zajamčeno pristna namizna južnoštajerska Vina in izvrstne butelke iz kletij	gk
prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju po neverjetno nizkih cenah.	JJ
Kdor želi sebi ali svojim prijateljem v božičnih praznikih in ob novem letu na mizo pristnega vina, naj	^Éa^ia^S J»
obišče mojo prodajalno.	g
Miflk^ ßl*AhPlnik prodajalna namiznih in butelnlh vin prve južnoštaj.	^'iü^lü^iü i*
PSPlüPl! 1TlllaA" UrOÖCIUlil, vinarske zadruge v Celjn, Graška cesta it. 15. =====	llliia I