84. številka.
Ljubljana, v sredo 14. aprila 1897
XXX. leto.
Izhaja vsak dan tveier« izimli nedelje in praznike ter velja po pofit i prejermn ca ivitro-ogerske dežele za vse leto l.r> gld., za pol leta H gld., za Četrt lata -t gld., za jeden aeaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* poSdjanja na dom za vse leto 13 gld., la Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesne l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, no 30 kr. za četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ttiriBtopne petit-vrate po 6 kr., <v se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., tv se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trgu št. 12. Up ravn iltvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Klerikalizam in narodnost.
Narodoi stranki in zajedno njenemu organa .Slovenskemu Naroda" očita se, da trati svoj čas, da porablja skoro vse svoje moči v domačem boja soper klerikalizem in zoper njegovi glasili, da pa se premalo bavi z izvenkranjskimi razmerami itd. Trdi se, da bi morala narodna stranka klerikalne mahinacije prezirati ter se potezati samo aa narod njaštvo in slovanstvo.
Komar pa so snani kranjski odnosa j i, tisti ve, da se dela narodni stranki z omenjenimi očitki nepremidljeoa krivica, in da narodno odločen, za svobodo in kuli ur m napredek navdušen dnevnik sploh ne more postopati dragače, kakor postopa „Slovenski Narod".
Naša stranka na Kranjskem se je tekom večletnih bojev prepričala, da je klerikalcem usodno opasen narodnosti Slovencev, kajti Iatinizatoratvo je od nekdaj najtesnejše združeno m protislovenskim sistemom. Protislovanski sistem je poslal po škofih klerikalce v boj proti vsem narodnim, radikalnim in svobodomiselnim strankam, ko je sprevidel, da vladni aparat s pomočjo ovajanj Slovanom sovražne žurnalistike ne opravi dovelj. Latinizatoraka stranka je dobila od zgoraj naravnost nalogo, da uničoje mej Slovani, torej tadi mej Slovenci, stremljenje, da prodre narodna ideja tndi v najnižje množice, da se razširi prosveta in izomika na vbb Ijadske sloje. Klerikalci vedo, da je narodna zavednost ljudstva najbolj opasna njihovim nazadnjaškim namenom, kajti svobodomiseln in resnično izomikan narod pokaže vsekdar klerikalizma na iztezaj od* prta vrata. Zato pa so slovenski klerikalci, zlasti po slovitem sknpnem škofovskem lista goriške metropolije 1. 1887, aačeli begati narod z izmišljotinami o „liberalizma", o „brezverstvu", „prosto-sidarstva" narodne stranks in njenega organa. Škof Miseija je po naloga od zgoraj organiziral in fina tiziral skoro vse dahovništvo svoje Škofije, pridobil je v popularizacijo svoje armade Se nekaj častihlepnih lajikov, zavezal taiste z odličnimi častnimi službami, pa začel Ijat boj proti vsem zavednim narodnjakom. Doživeli smo čase, ko se je narod nost preklinjala javno kot paganstvo ter se stratilo naše ljudstvo neprestano, raz lec in na shodih
s trditvijo, da je naša vera v nevarnosti.   R tzlični kaplan ki, pohlepni po priznanju svojega škcfe, so hajskali ljudstvo proti vsema   kar ni nosilo črne suknje, tako, da so se napadali na zakonito sklicanih shodih poslanci narodne stranke s celimi tol parni apijanjeaih surovakov. Klerikalci so vprizorili pravo gonjo na  sedanjo  kolikor  toliko svobodo miselno OBnovano Solo, naskakovali so najodličaejsa narodne kulturne zavode,  blatili in ovajali so narodna društva ter hoteli s svojimi kritikastri za-treti vsak napredek v naši umetnosti. Nazadnjaštvo Be je s klerikalnimi glasili, z drnStvi in zadregami pripravljalo, da zadnSi v Slovencih že vsak pojav, ki nima pečata škofa Miesije in podpisa „Sloven čevega" uredn štva.
In tedaj naj bi bila mirovaia narodna stranka? — tedaj naj bi bil molčal naS list ?
Že Čestokrat smo povdarjali, da je narodna zavest in svobodomiselna izomika jedina rešitev Slovencev, da ne izginejo v žrelo Nemcev in Italijanov. Na8 narod se mora dvigniti v kaitari na kolikor možno najvišje stališče, ne pa zadovoljevati se s klerikalnimi katoliškimi puhlicami srednjeveškega izvora I — Narodnost — svobodomiselnost — napredak so one tri zvezde, ki nas morejo dovesti do končnih smotrov. — To so bili in so še danes nazori narodne stranke, za katere je kolikor je le mogla storila, in za katere se bori dan na dan .Slovenski Narod". Kot napredna narodna stranka je terej morala pobijati klerikali zem, kjer ga je zasledila, in obžalovati je samo to, da ni — vsled grde brezbrižnosti neke vrtte razum ništva na deželi — dosegla popolnih vspebov ! — Is ljubezni do svojega naroda, kateremu želimo obraniti jezik, značaj, moralo, in kateremu hočemo priboriti pravo izomiko, moramo uničevati proti slovanski, kulturo sovražeči klerikalizem 1
Naj bi iiii'i razumeli pokrajinski rojaki in nas podpirali v tem boja za narod in njega prosveto! Naj bi nas podpirala v boja zopar protislovanski klerikalizem vsa narodna inteligencija! Ako zadušimo mej seboj reakcijonarni, nazadnjaški iu naravnost nemoralni klerikalizem, potem nam ne bo treba požirati od zavednih Čehov sramotnih očitanj, kakor so bila ona v „Narodnih Listvh", St. 100, kjer pišejo o nas tako le:
„Nesreča je za slovenski narod, da tu i tako globoko v klerikalizmu in da je njegova duhovščina navdahnjena z duhom škofa Misaije, o katerega narodnem čustvu so znane jako čudne povesti. Klerikalizem znači propadanje tudi mej Slovenci. .. Nesreča je za tako majhen narod, ker ne stremi v vsem svojem m Aljenji za nared-nestjo, nego plava v — rimski smeri 1"
Da, nesreča največja za naš narod je klerikalizem; zato pa ga hočemo pobijati z vsem prepričanjem !
V I Ju lil J uiti.  14 aprila.
Nova večina. Poljski poslanec Merunovvicz je v , Ga zet i Narodovi* priobčil članek, v katerem pravi, da si bode nova večina znala obraniti neko neodvisnost od vlade. Poljaki bedo v okvira te večine pač podpirali vlado, a treba ni, da bi ta vlada morala biti ravno Badenijeva. Is tega članka je zopet vidno, da so v poljskem klubu možje, ki bi radi videli, da bi odstopil gre f Badeni. Ker tudi pri dtugih strankah vlada nima popolnoma zanesljiv opote, je lahko mogoče, da sedanja vlada prej edstept, nego se običajno misli. Posebno ie bo imel grof Badeni težave s pogodbo z Ogersko, bode morda rad še koma drugema izročil vladno krmilo.
Šolska preosnova na Ogerskern. Ogereki učni minister je naznanil, da sa na Ogerskern temeljito preustroji ljudsko in srednje šolstvo- V kakem smisla se bode to zgodilo, ni minister točto povedal, a po dosedanjih skušnjah smemo sklepati, da se bode gledalo, da se bolje pospeši po šolah madjarizacija. Na ločitev cerkve od države ogerska vlada ne misli. To bi bilo težavno. Sicer je pa na Ogerskern cerkev običajno podpirala vlado v po-madjarjevanju mladine in se žo zatorej ne kaže ž njo sprtti. Madjarizacijo pa ogerski državniki smatrajo za glavno svojo nalogo.
Gospodarsko osaruosvojenje Poljakov. Napadi proti Poljakom v nemškem državnem in pruskem deželnem zboru so poljskim trgovcem v Galiciji in na Roškem Poljskem dali poved, da so razdrli trgovske zveze z nemškimi trgovci. Sedaj bodo razlifno blago dobivali iz raznih avstrijskih tovarn. Tako ne bode dolgo, da utegnejo Nemci še obžalovati sveje nedostojno  postopanje proti Ptljakora.
LISTEK.
Po sezoni.
m.
Km gntes Theater kanu man mir mit sehr viol Oeld auf die Boine stol Ion.
Adam Muller- Ga ttonbrun.
Največja ovira hitrejšemu napredovanju in še lepšemu prm • v it u našega gledališča je poman kanje denarnih sredstev. Tudi drugod se gledališča ne morejo vzdrževati sama, iz navadaih svojih dohodkov, nego so navezana na podpore ter tudi dobivajo jako znatne subvencije ; kaj še pri nas, kjer so razmere skrajno neugodne I
Dežela in mesto podpirata naše gledališče in sicer z razmeroma prav znatnimi svotami, ali za vzdrževanje tacega gledališča, kakršno je naše, ts podpore n>kakor ne zadostujejo, toliko manj, ker je gledališče tako zidano, da tadi pri najboljšem obiska dohodki od predstav ne pokrijejo vseh troškov.
Gledališče je zidano na periferiji meata in to vsekakor ne pospešuje ravno obiska, vrh tega je pa
zidano tako, da »o dnevni troški ogromni. Na vs-h koncih in krajih mera biti skrbljeno za razsvetljavo, kar velja jako mnogo; delavcev, biljeterjev, garderoberjev, poslov za snaženja in sploh pomožnega osebja je vse polno, in da nihče zastonj ne dela, je ob sebi umevno. Povprek je pri vsaki predstavi m..inu režijskih troškov nac! 100 gld., a kje so zdaj še vni drugi! Treski za nakup materijal*, za prevod, za izpisovanje ulog in not, za tantijeme, sploh za repertoir, troški za garderobo ao sila veliki. Snmo za „Ks< nijo" so znašali treski uprizeritve čez '200 goldinarjev. Izdana sta b.la dva stotaka, še predao se je zavesa dvignila. Gaze seveda tudi niso majhne, osebje pa stane še toliko več, ker ima večina an gažavanih močij izgovorjene sustentacijeke gaze tudi za poletje.
V tem ozira je nemško podjetje dosti na boljšem, ker nima troškov za prevajanje iger in izpisovanje ulog in ker ne plafnje niti krajcarja bo-stentacijskih gaž.
Dohodki, katere ima podjetnik, kadar je gledališče popolnoma razprodano, niso v nikakem razmerju s troški, katere ima vsled uredbe gledališkega [oslepja; a kar je slovenskemu gledališVu še
na posebno škodo, je to, da je parterno stojišč premajhno in da ni prave galerije Ko bi bilo gledališče v tem ozira drugače zidano, bi slovenske predstave vsaj ob nedeljah nekaj več nesle, nego sedaj. Dosti ni moč pomagati, ali nekaj bi se ven-der lahko storilo. Ža pred nekaj leti je g dr. vitez Blsim-is Trsteniški predlagal v dež. zboru, naj 89 odpravijo lože v drugem nadstropju. Dež. zbor je dotično resolucijo vzprejel ali — zgodilo se ni nič. Ko bi se mesto teh lož naredili balkonski sedeži, bi imelo gledal šle vsaj včasih nekaj več dohodkov, nego jih ima zdaj, ko se tako redkokdaj primeri, da se kdo prikaže v ložah v drugem nadstropju.
& sedanjo subvencijo 12 00O gld. bi moglo slovensko gledališče izhajati samo, ko bi pri vsaki predstavi imelo 70 do 100 gld. čistega dobička, ko bi na po odbitja dnevnih troškov toliko ostalo. To je pa naravnost nemogoče prav radi uredbe greJa-liškega poslopja in zato mera vodstvo slovenskega gledališča koncentro /.iti vso pozotnobt na to, da povifia svoje dohodke. Občinstvo podpira g-'edališ.'e, specijelno opero, jako marljivo. Slabo obiskanih predstav je bilo jako malo, mucgo pa popolnoma razprodanih in  to  je   toliko   večjega avaževanju
Dobro bi bilo, da bi tadi dragi Slovani posnemali Poljake in ne kapo vali od Ijadij, kateri navadno grde Slovana ia pri volitvah proti njim krivično postopajo. Dosedaj so Nemci in Italijani mislili, da je proti Slovanom vsaka surovost dovoljena.
Turska vojska v Makedoniji. Turki ie ra čunajo s tem, da bi jih ategaili napasti grški vstasi v Makedoniji za hrbtom, ako se začna vojna z Grki. Zato pa niso poslali vseh vojakov na grško mejo, temveč večji turški oddelki so postavljeni ob cestah in prelazih, ki peljejo proti Grški. Govori se, da je Turkom že pred leti napravil Nemec Gola |. h i ni.'rt. za vojno proti Grški. Turški po veljnik na gtški meji Klina paša je baje najboljši turški general. Vojske imajo Turki več zbrane nego Grki, ali Grki so bolje navduš sni in vzlic s'abim državnim financam bolje preskrbljeni. Mej turškimi vojaki jih je nekaj, ki 88 še niša vadili v streljanji. Turški častniki so največ slabši od Irškib.
Mohamedanci na Kreti Mjhamadaucem na Kreti ee ne godi najbolje, ker jih imajo ustaši obkoljene v več mesiih. V litra petri je obteženih kacib 3000 mohamedaceov, katerim munika vode in drv. To je povod že raznim boleinim, posebno ker mohamedanoi svoje mrliče morajo v mestu pokopavati. V Sitji je oddelek francoskih vojakov, ki e^cer v mestu vzdržujejo red, a ustašav ne morejo od mesta odpoditf. Zato mchameitanci iz mesta ne morejo do mlinov in gozdov. V jednakem položaja so mobamedaaci v drugih mestih z evropskimi posadkami. Nikjer ne morejo ua poj). Turčija se je do velevlasti obrnila, naj b> porcncžile s?oje čete na Kreti tako, da bi okrog mest bili mobamedanci varni in mogli dcbiti, kar jim je treba za življenje. Velevlasti pa pravijo, d i ne morejo ostreči taj zahtevi.
Dopisi.
Iz Kopru, 12. apn'a „Tries'er Zutung" pravi, da izgredi v Kopra niso bili tako silni, kakor se jih Biika. Take? Blagi pristaši Tr esterice ! Priti hte megli v Be^o, t j b 'o 7 t. m., v Koper. Ta bi bili videli zvečer italijansko druhal, katera ;e naftkakovala in oblegala h,so, v katari je stauo vato jednajft slovenskih diiakov. 0'mu so jim po si. ckna, ter hiteli vlcm ti vrata? Ko je oruhal \idela, da ničesar ne opravi, cdšla je in se vrnila s pomnoženim številom ter toptt hotela vlomiti v hi'io. Op-nvila ni ničesar Jrden dijakov, br/atske narodno^, slišal ;e isto drubal, ko se je pogovarjala, rta n» ko i diugo biflo, v kate-i etanujejo dijaki. IIi»ri je hitel to naznanit. Ob 9. uri zvečer morali ao nb gi dijaki natikati veteruke, da b jim diuhal n«j p(.biia oken. Toda Lihi uaj prišli, k-.r so jih orožniki že popr«d razgni.li in razpodili. 0.icga dne, ko so koperški fakini napadli ob 4 uri popoludne iz šohkega zavoda M vi. dijbke, si li ne misli lahko vfuk zaveden človek, da so bili oni fikiai podkupljeni? Kako to? Ko so bili dijaki napadeni, zakaj je frčal krempir ckcli njih gla«? Po tem takem bili so že poprej spe razumljeni f ,k'ni mej eabo. Iz isepa tega veakdor 'at ko sklepa, da je tako! Poročila pravijo, da ni b lo trata gojencem elovan-pke larcdnosti bežati iz Kopra. O, pač! Gospod y avar je ob 2. uri popo'udna zagotovil, da se no^ Irscemu dijaku nič ne zgodi, a vendar so bili go j*nci ša potem tepeni psnvani in napadani, t*ko, da jim ni b.lo obstanka. Gi spod orožni&ki postaje vodja ni hotel jamčiti za mir, ker je imel sumo tri nit že pri sebi in je poznal koperško druhal. Gosp. glavar je jaučil za mir,  t.da niso se spolnile be
viedao, ker ho obiskovalci z dežele pjetali precej redki, ali to občinstvo zahteva silno mnogo in se nikakor ne zadovolji tako hitro, kakor nemško.
Dohodki slovenskega gledališča se dajo samo pomnožiti s tem, da se odpravijo lože v dragem nadstropju in da se pridobi kar mogoće mnogo novih članov „Dram. društvu" in „Gledalifikemu društva"; prišted.ti pa bi se nekaj dalo pri pomožnem oseh-u, pri razsvetljavi iu pri snaženji, kar je pa odvisno od privoljenja de/., odbora. Zajedno opozarjamo »Dramatično društvo", naj uvažaje, bi-li ne kazalo urediti garderobe drugače na pr. tako, kakor je v .Raimuudtheatru" na Dunaji, katero gledališč ima prav od garderobe jako lepe dohodke.
Govorili smo ne.kol.ko obširnejše o financijal-nih razmerah, ker je evidentno, da se gledališče ne more vzdržati in da ne mora napredovati, če se ne pomnože dohodki. Slovensko gledališče se mora od prvega dne, kar ee je preselilo iz stare čitalnice v novo gledališče, boriti z materijelnimi težavami in če Je vzlic temu napredovalo tako, kakor tega nihče ni pričakoval, Če vzlic vsem oviram ni vodstvo pozabilo vseh idejalov, je to teliko lepše in častnejše.
sede. Da, tisti dan, ko je bilo slovanskim gojencem zajamčeno, da bodo varni, oblegali so jim zopet hišo. Zakaj je pnila neka druhal v sredo, t. j 7. t. m. pred hišo nekatsrih gojencev in jih peovala, zmerjala in jim pretila s smrtjo? Zigrozila se jim je, naj ne hode v šolo, drugače jih ubijejo. Istega večera prišla je ista, a pomnožena druhal ravno pred isto hišo, ter metala kamenje po oknih, kričala: , Fuora li vnolemo, paura non avemo!" Ss to: Gojenci italijanske narodnosti družili so se s istimi, kateri so Slovence napadli. Zikaj to? Kedar so crožniki prijeli napadovalce, Čeran so gojenci itali janske narodnosti rekli orožnikom, da oni, katere sa aretirali, niso pravi, ko jih je gojenec, kateri js bil napaden, dobro poznal. Italijanski gojenci povedali so celo ime nekega slovenskega gojenca in lakim so mu zapretili, da je bulje, ako umrje, kakor da jim pride v pest. Z »kaj so morali nekateri go jenci bežati ob 2 uri popolnuči iz Kopra? Gimnazijski dijaki našnntali so koperško fakinaško druhal, naj jih natol^ejo in ne pasta od obrežja, ako mislijo oditi s parnikom. To so zvedeli gojenci Še pravočasno. Odločili so se, oditi ob 2. uri popolooči iz Kopra, in sicer peš. Ia šli so tudi. Le nekateri, kateri niso navajeni poti in g iziti do kolen po blatu, kakor njih tovariši, ostali so in odšli e parnikom ob 6l/t« l,rl zjutraj. V strahu so tudi čakali, da jih napade druhal. Rus! Ko so prišli na parnik, bila je druhal mirna, ker je bile neka druga eseba na po mola in opazovala, kaj ee zgodi. Ko je ta oseba odšla, pričeli so fakini takoj žvižgati in krompir metati na dijake. Dobro, da j« parobrod k malu odrinil. Nekateri dijaki so ostali v Kopra. Oai niso bili namenjeni domu in imajo tudi predaleč do svo jega rojstnega kraja. Drugi niso imoli za pot po trebnih denarjev, ker so ubogi. Zato so ostali v Kopru, na svojem stanovanji in prepričan sem, da se niso upali zganiti iz hiše, niti v šolo, niti na sprehod. Uo-ind ravnatelj tamošnjega učitelj šča je odločno zapovedal, da morajo v šolo, drugače izguba štipendij in tudi vedenje bodo imeli slabo. Bog pomagaj! Je li mogoče v šolo iti, kedar drubal preti gojencem, da jih nbije, ako pridejo v šolo? Je li mogoče ostati v Kopra na stanovanji, ako drnhal oblega hiše, v katerih stanujejo slovanski gojenci in so v nevarnosti, da druhal vlomi v hišo? Ne, nikakor ne! Vsak gojenec je toliko pameten, da ne postavi na razpolago svojega hrbta iu glave besneči druhali. Kaj je bilo pa temu povod, da so bili slovanski gojenci napadani in tolčeni ? G iveri se. da jedino slovenska, ali kakor pravijo Lihoni „ruska" trobojnica, katero so prmnili slovenski novinci iz okolice s seboj v mesto. T* trobojn ca, katera js v ina, da se vsakdor od&riju pred njo, katera je 7 namen jo vrlega slovenskega naroda, ta trobojnica b )dla jih je v oči. Ridi hga menda so bili napa deni slovanski gojenci. O nemti moram, da koperška drabal sestoji iz samih čevljarskih, mizarskih in kovašk h pomagačev ter iz nekoliko bolj vnetih go spudtčev.   Žrtva italijansko avite o o 11 u r o.
Tretji koncert   Glasbene Matice".
fG!»8bena Matica" nas je v svojem zadajem koncerta v tekoči sezoni seznanila z dvema znamenitima umotvoroma dveh, v marsikaterem oziru so rudnih si skladateljev; z deloma dveh mojstrov, katerima je v njih umetnosti vedoo sijalo solnce, Bvetio in toplo, ter se ni nikdar Rkrilo za temaimi oblaki turobnosti, katera sta vedno stvarjala z ve seljem in s tisto naravnostjo velikih umov, ki izra ž a jo brez rtHSksij vedno leto, kar se v njih glasi; zajedno z deloma, v katerih sta m* skladatelja povzpela do najmogočnejših tonov, kameri bo bili sploh kdaj zadeti. To je bila Franca Schuberta C-dur nimfinija in W. A, Mozarta BR«cpiema, zadaje delo mojstrovo. Natančne analize teh dveh, mazikalno izobraženemu občinstva itak že iz privatnih Stadij dobro znanih del, ni več treba, ker jo ju spisal že g )spod Čorin v posebnem r>\>\ • ti. v katerem je vestno in natančno razloži deli, navedel glavne motive in opozarjal kako se ponavljajo pri dalojem razvoju ter tudi točno popiaal instrumentacijo posameznih delov. Poslušalcem je ta spis za orijentacijo dosti in I je služil, nego bi ma služila ae tako obširna naknadna analiza v dnevniku, kjer ni moč navajati not.
Nekaj je pač pri analizi simfonije nenavadno: veliko število misli). Delo je vstvanl bogat mojster, jako bogat in jako potratljiv s svojim bogastvom. Ekonomije ni poznal niti v misi h, niti v obliki. S polnimi rokami trosi svoje melodije, jih druži, prepleta z novimi ter razteza brezkončno svojo delo v radostni delavnosti. In pri tem ima v svoji otroški duši največje veselje z b~>jami: tu vidimo pravcato mavrico tonov — od najintenzivnejše rudeče do najrahlejše. trudne lila barve. Inatrumentncija nje gova ni rafinirana, kakor ona Guldmsrka ali Rimski Korsakovtga. Tista moč, tista zmožaoat genija, ki upliva na nas iz stihov Pavla Veri ina ali is slik Adolfa Monticellija, moč, ki povzroča, da besedo in barve pojo — ta moč stori, da se S^hubertovi toni svetlikajo v bojah. Ta barvna krasota in to bogastvo minlij in vl.Hdov sta poved dejstvu, da se ne zdi delo nikomur predolgo (izimši morda kakemu duhovitemu klerikalnemu kritiku, katerema se je zdela ctdo jedrnata Dve rakova D-dar simfonija „za naa predolga*). Pri tako nepopisno krasno razple-tenem „Andante" se človek ne upa ekoro niti sopsti iz m n.liu, da bi čudoviti, vedno bolj h koncu hiteči glasovi ne preminoli prenaglo!
Mozart je dogotovi 1 svoj „rebrnem" umiraj«. A is n j »ga ne čujemo obupnega boja s smrtjo, \% stavkov sDies iras" ne vidimo mojstra tako, kakor H ik tor j a Barlioza U njegovega „requteva", kakor i igubljenca, kateremu se od groze ježe Ia« e in kateri se ia strahu pred dnevom jeze val,a v praha. P*g pa vidimo, kako njegovo vedno veselo, smehljajoče se lice oblije um t na resnoba in kako ga stresa pozavna smrti, dasi ve, da se je v kratkem svojem življenji boril za dobro stvar. To je prava k«tol ška cerkvena glasba Mogočna je, vzvišena, pompozna (kadar čujem dolge toine tone basset rogov na kosci in lahke hitre š>8?naj<?tinke pri ,Te decet bvmnus", se mi zdi, da sem v veliki, temni gotski cerkvi, kjer se vrši pogrebni obred ia se mirno d vi gajo beli oblaki kadila ter razširjajo utrujajoč vonj), vsa prcaeča meste so mirno stilizovana, po na mi« lobe in udanosti — molilec ne pozabi nikdar, kje moli. V koncertni dvorani ae morda deloma izgubi mogočni utie, kateri naredi to d«lo v cerkvi, spozna se bolje druga stran dela, ne toliko iskrena religi-joziteta, kakor čudovita, Čista, muzikalna lepota. Dirigent gospod Č e r i n se je vestno trudil, da s precizaim naetadiraojam zborov in skrbnim vodstvom pomore dela do popolne veljave. Podpirali so ga krepko polisti gdč. Aaica Lapajne, Mira D e v in gg. R a z i n g e r ter izborni bariton■• dr. S t u h e c. Nekatere nevažne netočnosti v orkestre je pač pnp sovati okolnosti, da je bila le jedna orkestralna skušnja Prav tako ugodno je soditi tudi o izvajanji sirrfjnije, katera se je izvršila sveže, dobro in točno. Ženski zbor je dirigentu izrazit svojo zahvalo za njegov trud z lepim vencem.
K. HoffmeiBter.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 aprila.
— (Volilni shod za I. volini razred.) Opozarjamo vse volilce narodne stranke na volilni shod za I. volilni razred, kateri se bo vršil danes zvečer ob 7. uri v mestni dvorani na magistratu.
— (Občinske volitve.) Za sinoči sklicani volilni shod za drugi volilni razred je bil tako slabo obiskan, da se je zaključil ne da bi se bili proglasili kandidatje, pač pa ee je sklenilo, naj se po velikonočnih praznikih skliče še jeden shod.
— (Imenovanja.) Dež. odbor je imenovat računskega < f i -ij *11 II. razreda g. Zvonimirja Zora računskim ofi^ijalom I razreda, blagajniškega praktikanta g. Ivana Pogačnika in računskega akce-ssta g. 11 Mirika Lindtnerja računskima cficija-loma II. razreda in pomožnega uradnika g. Franca Lokarja kancelij^kim oficijalom.
— (Veliki teden) Navadna velikotedenska cerkvena opravila se bodo vršila po naslednjeat reda: Dines, v četrtek in v petek jutranjice in hvalnice, v četrtek ob 8 uri slovesna maša, po-svečenje olja, obhajilo in umivanje nog 12 revežem, v petek žalno opravilo, ob 9. uri se sv. R T. prenese v božji grob, potem pridiga, seveda v nemškem jezika. V soboto zjutraj blagoslov ognja, ob polu 5 uri popoludne vstajenje in slavnostni sprevod.
— (Le po vrsti!) Dae 12. aprila js bil prč „ Katoliškem Domu* na Turjaškem trgu u zid a t vogelni kamen. V kamen sta bila dejana najznamenitejša literarna proizvoda letošnjega in lanskega leta, mala pratika in dulnvenski imenik ljubljanske škc fije, in scer z napisom: „V imenu Očeta in Sina in sv. Diha se je začela zidati ta hiša, „Ka toliški dom" imnnovana, ko so bili sv. Oče LeD XIII. Papež kat cerkve, dr. Jakob M.ssia knezoškof ljubljanski, cesar Prane Jjief vladar avstrijski in kanonik Ivan Sumu.k predsednik kat. družbe". To je prava razvrstitev. Prvi je papsž, drugi škof iu potem še le pride — cesar !
— (Družbin8ki večer,) katarega nam priredi v belo soboto neumorno delavna Šenklavška-frančiškanska podružnica sv. Cirila in Metoda, odlikovati se ima — kolikor smo mogli poizvedeti doslej — v prvi vrati po pristno-šaljivem svojem značaja. P.eje de resiitanca bode nekda nastop najmlajše slovenske primadone, katero je zadrževala doslej le prevelika nje skromnost, da ni razvila že večkrat na odru vseh čarov krasnega svojega glaBU. Ako pripomnimo še, da je primadonica i nenavadne lepote, mislimo, da smo tudi ea manje muzikalno moško občinstvo — o glasbeni naobraženosti ženskega občinstva našega m niti ne upamo dvomiti — povedali za jedenkrat dovolj 1
— (Češki turisti) peljali so se danes zjutraj ob 4. uri skozi naše mesto s posebnim vlakom. Napravijo namreč iz Prage 14dnevni izlet v Dalmacijo in Hercegovino. Ker se niso tukaj nič nadih, pisali so „Slovenskomu planinskemu društvu" pismeno iskren planinski pozdrav, na kojega js osrednji odbor „Slov. plan. društva" poslal brzojavni pozdrav v Reko, kjer se izletniki dalj časa made. Skrbelo se je za to, da bodejo izletniki na
postajah: Borovnica, Logatec, Postojna, št. P^ter in Bistrica s streljanjem pozdravljeni. Tadi bodejo deklice i/letnikom šopke delile. Mi pa veleče njene izletnike tndi tem potom najsrčneje pozdravljamo in jim kličemo Ž vili'
— (Akad fer. društvo .Sava") ima svoj izvanredni občni zbor v ponedeljek 26. t m. v ^Narodnem doma". Dnevni red : Poročilo odstopa-jočib odbornikov, volitev predsednika in jednega odbornika t-r slučajnosti.
— (Narjlo umrl) je danes popoludne ob polu 1. ori v Lt.terooanovem drevoreda Giovani Lazari iz Cremone, hlapec pri poaeetnici menežarije, Alojziji Kocko.
— (Slepar ) Mestni policijski detektiv Rudolf Aplenc aretoval je danes zjutraj na Dunajski cesti nekepa Irana Ch<-rsovanija, agenta iz Gorice. Are-tovani je na aumu, da je kuharici Katarini Pire v Gorici izvabil 300 gld ped pretvezo, da se bode ž njo poroci in da potrebuje denar za kavcijo, ker bode nastopil službo užitninskega paznika. Areto-vani je sedaj denar zapravil in je hitel pobegniti v inozemstvo.
— (Vozna pošta) mej Rovtami in Doleujim Logatcem o vorila se je dne 1 aprila t 1. Odtod iz Rovt ob l/47. nri zjutraj . odhcd iz D.dnjega Logatca ob 9 uri v Rjvte. S»dež velja za jedno osebo 40 kr.
— (Bohinjska železnica)  Dne  9  t. m. se je vršila  pri železniškem   min^sterstva korferenca zastopnikov  raznih  miniiterstev glede gr&dtje že leznice Čez Tare in ek< zi l> hiuj. Predloženi zakonski načrt se vsled nasvetovanih in v r prejeti h tmende mentov nekoliko premini in se v novic predloži mi-nistenjalni konfer-ociji. Z ozirom na nujna đula se ta načrt za sedaj še ne prelloži parlamentu. Grad beni et roški so proratonjeni na GO milijonov gold., vendar ne dvemi nihče, da ta svota m bo zado štovala.
— (Vipavska želomica) je bila čez zimo nekoliko zamrznila, če tudi ni bilo letos nikHkega mr. za. S početkom pomladi oe je pa probudila in upati je, da zdaj bo korakala s hitrejšimi koraki do svoje popolne zgradbe. Zastopnika odbora, ki se poganja za koncesijo te železnice, sta pr d pisala pretekli tedn pri železniškem miniiterstvu zapisnik, na čegar podlagi ee bodo vršila vsa naetopua dela. Ministerstvo je vzprejelo za svojo nalogo, da po skrbi podrobne načrte, v koldccr niso še izg tovljeni. Koncesija bo po izvršenih načrtih odvisna /ed-no le cd tega, da se vpla;'a, oziroma pra>ove-Ijavno zagotovi znesek 50.000 gld., ki so ga pod pisale ob ine n z»St-baiki, Od teh je odvisao, da se delo letes pr one in v kratkem času dokonča; vender letoŠuje češnje in letošnje vino, kolikor rs Bog da, bo treba voz ti še po sedanj h cestah. Od druge strani smo izvedeli, da g. A »gelu Caaagrande, članu oaega odbora, ki prosi, za koncesijo, ee je posrečilo prepričati Ajdovce, da železaica, kakor je merjesa, bi bila v škodo Ajdovščini. T»a»u nr.tr jnje, kakor pravijo, tudi Lokavec. Ker pa vinoka vlada nima namena škodovati kateri koli občini, zato aH pretresuje načrt ia U>j n»ravnoet proti Vipavi brez ovinkov na A)d>*šČ<no V t«m alnčaju bi vipavski trg prispeval po svoji noči k sknpnini troškom. V nasprotnem siučaju bi žtleznica nehala v Ustjah; pr hranilo bi se 80 000 g>d. ter postaja in uradniki v Ajdo>ščini.
— (Odbor .Celjskega Sokola") nam piše: Ravnokar smo razposlali vsem bratskim društvom posebne okn.žn c-i, 8 katerimi sa«o jih vabdi na Bokolsko slavnost, katera b»o nameravali prirediti povedona blagoslovljeni nw5e društvene «a»tave ob binkoštnih praznikih dne 6. in 7. hoja t. 1. Y zadnjem trmotku pa, ko smo hoteli razposlati že tudi natančni vspored za dotičnu slavnost, kakor tudi vzpored telovadbe, katera bi se imela takrat vršiti, nastale so tehtns zapreke, da smo bili primorani preložiti blagoalovij nj t zastave ia celo s tem združeno rdavnest na poznejši Čas Nafca dol inost je torej, da naznan ::>.< to vsem slavnim bratskim društvom ia vsem onim, kateri sa se nameravali te sluvnosti udeležiti, tem »otom • pri-Btavkom, da m bode ta slavneet pozaeje vrš.Ia in s prošnjo, da nas blagovclijo takrat poeetiti. Dan in vapored slavnesti iv /.»■mi i bodemo takoj, kakor bitro se nam posreči odstraniti vse nastale ovire. S prošnjo, da se nam to ne šteje v zlo, kličemo veem bratski wNa zdar!"
— (Usmrčerjje roparskega morilca Fer meta) V pontdelj-k je dobil roparski morilec P»v*-1 Farme uradno obvestilo, da je cesar potrdil aa smrt glasečo se sodbo celjskega porotnega sodišča. Koj »a to je bi Ferme prepeljan v posebno pritlično celico, kjer ga je obiskoval mestni kaplan Krančič m ga pripravljal na zadnjo nro. Ferme menda ni ▼erjel, da ee b:iža njegova smrtna ura, kajti bil je Jako zgovoren in js večkrat jedel in ves dan sušil. Duhovniku in stražnikom je ves čas pripovedoval, da je nedolžen. Čim bolj se je bližala noi, toliko nemirnejši je postajal Furme Spal ni celo noč nič. ^b */,G uri zjutraj se je iapoved.il ia potem molil » duhovnikom, dokler ni vstopil v celico krvnik Salinger s svojima hlapcema Zdaj js izgubil Ferme ves pogum. Hapca sta mu slekla suknjo in ga zve-**la, potem pa je Farma ihte in vzdihovaje, ve« Potrt in obupan nastopil zadnjo pot. Na dvorišči »odnega poslopja so bila postavljtna vešala in tam
js čakala tudi sod.-.a komisija, na čelu jej sodni svetnik LTlčar. Ferme je komaj hodil. Tresel ss je kakor šiba in jad'koval na ves glas Ko je sodna komisija izročila Fermeta krvnika, prijela sta ga hlapca in ga dvignila v tem, ko mu je krvnik vrgel zanjko krog vrata Grozna procedura je bila kmalu končana.
— (Slovenska šola v Trstu) Tržaški mestni zastop imel bo danes zve Jer sejo. Na dnevnem redu je tudi predlog šolskega odseka, naj mestni zastop ne pošlje več svojega zastopnika v komisijo, ki naj se iz nova posvetuje o prošnjah za ustanovitev slovenskih Ijadđkih šol v Trsta. Ni dvoma, da obvelja ta predlog, ki tako karakteristično osvetljuje tržaške razmere.
— (,Reichswehra) glasilo ministerskega predsednika in finančnega ministra, prijavlja izboran članek o razmerah na Primorskem, priznavajoč, da so te razmere sramotne za Avstrijo. O it tega članka je naperjena proti namestniku Rinaldinijn, kateri pa veth teh migljajev s polenom neče razumeti.
— (Osebna vest) Polkovnik pešpolka št. i>3 gospod Viktor Kranj c je imenovan mestnim za-povednikom v KraVovu.
— (Raz pisane službe.) Mesti za vzdrževanje evidence zemijiško-davčnega katastra s sede žem v Vipavi, oziroma v Mokronogu, eventu-vel no dve n.esti er?de*<čnih geometrOV II. razreda v področji financ, ravnateljstva v Ljubljani Prošnje do dna 29. aprila predsedstvu financ, ravnateljstva v Ljubljani. — Mesto drž. prednika v VII. čin. razr. v Gradcu, eventuveli?o mesto drž. pravdoika ali njega namestnika v VII. ozir. v VIII. čin. razredu Prošnje do dnp 25. aprila vifljemu državnemu pravdniatvn v Grad n. — Pri deželnem sodišča v Celovca m*k* ) pristava pri deželni deski in pri zemljiški knjigi. Prošnje do dse 25. apr-la pred-Sfdutvu dež. sodišča v Celovca.
* (Pisatelj „Revoka Andrejoka8,) (S? Nullerl) nedavno umrli Karo! Morre, dobi v Gradca po inicijativi nemških šiajersk>h p sateljev in umetnikov spomenik, ki bo slal v narodnem vrtu.
* (Žalosten koneo ) V aakpm dunajskem hotela um-1 je ti» dni tu pc, k^t-iri se je imenoval dr. Molnj>r. Preioku e njego/e efekte, našla je policija, da ee »mrli imenuj-, prav za prav EJvard Neminar, in da je idsotičen s ti »ti m Neminarjem, čigar škandalozne sfere so svoj "as obad le toliko senzacijo. Nem>ner je bil nekdaj odgoi'teli v hiši rajnega ministerskega predsednika grofa T^ff a, kateri je tudi posredoval, da je bil Neminer v starosti 26 let imenovan vseučil širim profesorjem, M adi pri f ^sor si je sam pokvaril karijf-ro. Pashd je zapravljirec, se lotil raznih, ne r.ivco čintih finau'mh špekulacij in konec je bil, da je prišel radi gdjtfre na zatožno klop. Sodišče ga je obfrodtfo radi golufi/ega bankerrta na šest m s^c*v ječe m na i?g ibo doktorata. N-minar je sareda izgnhil tudi drž. elužbo m se od tistega časa potikal p j snetn in bil vedno v konti ktu s socišči, ker si poftt-no ni mogel kruha služiti.
* (Samomor velikega vojvode meklenbur-škega.) Veliki vojvoda Friderik Franc III. u: umrl naravne smrti, nego si ie sam končal življenje. V < ' mif-u na jažn-m Francoskem obolel je jako hudo, skočil iz postelje in bei^nl iz vile, v katun je stasova). Nn putu jo aUo^il z nekega mostiča v precej globokoibr^zd «o in ee tako pobil, da je kmalu potem nmrl.
* (Najmočnejši pisatelj) na metu, Pao!o Fambri, je minuli f •..;"*. umrl. I) hi je spisal marsikaj, mej diugirc fudi i^rrstno veseloigro, omenjajo vsi njegovi n^krologi skoro le njegovo velikansko telesno moč, V Fiorenci je pri nt-ki skupščini lastnoročno sam pometal iz loka'a vse pn.-o m k. v V Torinu ie ustnv.l dva nplaš^na in vprežena konja z de*nico s toliko silo, da sta oba konja padla na kolena. Kot telikošolec v Padovi je snel za šalo velika vseučiliška vrata. Kot drž. poslanec v Monte Citorio je pr< nekem požaru utrl z ramo neka vrat?«, katerih požarna bramba ni mogla dovolj naglo rapseknti. Ko ga je na poto vanju po Siciliji naj»al razbojnik, udaril ga je pisatelj tako po glavi, d% je rasbojnik na tem umrl. Ko je bil pred 3 leri «tM G7 let, videl je v B-v »etkah, da neki delavec grdo ravna z nekim starcem. Tedaj je zgrabil surovega delavca ter ga pretepel t«kn, da ga je aurnv*ž jokajo prosil odpuščanja. Ta literarai H^raklej je bil sicer junaški vojnik, a rabil je svoje grozno pesti le v obrambo in v od vrnitev aesrnč.
* (Nijagarini slapovi) Praktični Amerikanci izkoriščajo dau za dnarom velikansko silo tega najmogočnejšega slapa kot gonilno mo;\ Pred kratkim so napeljali to moč v mesto Bufalo (300 000 pr j. ki je 42 km oddaljeno. Mali slapov curek pada 53 m globoko na turbino, katera goni 55 cm debel, navpična valjar, ki se vsako minuto 250krat zavrti. Nad valjarjem eo trije dinamo stroji, ki imajo 15.000 konjskih mnčij. Z njih pomočjo preskrbujejo vse tvornice, ulične železnice, šivalne stroje itd. z go nilno močjo. Dne 17. marca t. 1. o polnoči naznanil je butalski Župan prebivalcem mesta začetek taga podjetja z 21 mi streli iz topa.
\--
Darila s
Uredništvu  našega  lista je poslal:
Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospoi Ivan Saje v Slov. Gradcu 20 kron, iz nabiralnika v hranilnici slovenj»graški. — Ž veli rodoljubni darovalci in njih nasledniki t
Zahvala Slavni obč nski svet stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dn>: 22. decembra min. leta dovolil „Narodni Šoli" 200 gld. podpore v nakap blaga revnim ljudskim šolam. Za ta velikodušni dar izreka podpieanec slav. občinskemu svetu v svojem, kakor tudi v imenu obdarovanih šol najtoplejšo zahvalo in Bog plačaj! Ljubljana, dne 14. aprila 1897. Za odbor: Jos. Cepuder, t. č. tajnik.
Zahvala. Stavna hranilnica kranjska je tudi letos darovala „Narodni Šoli" 200 g-'d v nakup šol. blaga revnim šolam, za koji blagodušni dar jej] izreka podpisanec v imena odbora najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, dne 14. aprila 1897. Za odbor: Jos. Cepuder, t. č. tajnik.
Brz oj siTrls©.
Dunaj 14. aprila „S 1 o v a 11 s k a k r-ščansko - narodna zveza" imela bo 28. aprila ob 1/tll. uri sejo, da se posvetuje o položaju in o dnevnem redu. —■ B n 1 a t.
Dunaj 14. aprila. Kot bodoči deželni predsednik na Koroškem se imenuje razen grofa Giovanellija tudi sekcijski šef v naučnem mi-nisterstvu, grof B y 1 a 11 d t.
Dunaj 14. aprila. Cesar je že potrdil izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom.
Carigrad 14. aprila. V Dardanelah stoječe turško brodovje je že odplulo proti Grški.
Atene 14 aprila. Minister&ki svet je sklenil, da napove Turčiji takoj vojno, Če turški vojaki še jedenkrat prestopijo grško mejo.
Atene 14. aprila. Grški prostovoljci so se umaknili iz Mucedouije čez mejo na Grško.
Kane j a 14. aprila. Ruski konzul se je pogajal z voditelji kretskih ustašev glede avtonomije Kreti. L'staši so ponuđeno jim avtonomijo odločno odklonili ter zahtevajo, da se Kreta združi z Grško.
Kaneja 14 aprila. Turška posadka je zapustila utrdbe pri Kissamu, katere so za-zasedli ustaši vzlic temu, da so jih avstrijske vojne ladje bombardovale.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (D.djb ) X. Zbornični svetnik Jos. Iv u a a r poroča, da ima zbornica v smislu obstoječe ri ni sterske naredba pravico, volit za<>topuikfa v šolski odbor obrtue nadaljevalne Aole v Kamniku. Ker je dosedanji z tfitop ~ik A gust Hermana umrl, predlaga odsek, naj vbirnica voli za svojega zasto.mika v ta odbor g. Aatona Stadlerja, kleparskega mojstra in upravitelja c. kr. cimentarije v Kamniku, ki se za šulo prav zanima in ji je podaril že več mod'lov. — Predlog se sprejme.
XI. Zbornični .-.v in.k Jerusj Žitnik poročil, da je c. kr. deželua vi..da poslala zbornici predajo F. D za podeutev dopustila zi ustanovitev zavarovalne pisarne. Zbornica naj se izreče o prošnji, posebno v tem rzuu, će je potreba, da se ustanovi zavod, čegar delokrog presega 8amo posredovanje zavarovalnih pogodb. F. D proui za podelitev dopustila s pravico: posredovuti zavarovanja vseh vrst — elementarna, življeaska, proti nezgodam itd. —, dalje zastopati zavarovalna z ivode in zavarovalne stranke v zadevah, ki se tičejo škode in drugih fitvarij, strokovno ocenjati premičnine in nepremičnine vseh vr-r v zavarovalne nami ne, škode oce-njati in likvidovati za zavarovalne družbe, oziroma pri tem posredovati v imenu oškrdovane etranke. Mestni magistrat priporoča prošnjo, ker ie prositelj i-.-.radi njegove spretnosti v zavarovalnih zadevah in njeg-ive spiošno omke prav sposoben voditi t -k zavod. Odsek se je preveril, d* bi pisarn««, kjikor jo namerava prositelj ne bila ker h•«•:.. le za prebivalstvo po deželi, tpmveč tudi za ono v deželnem stolnem mestu Podajala bi pojasnila vsake vrste v zavarovalnih zadevah in odpravila marsikako pri-tožbo, ki nastane večinoma vsled neznanja. Ker je odsek mueoja, da obstoji potreba za tak zavod, kakor ga namerava ustanoviti prr s.telj, predlaga: Zbornica naj v smisla tega poročila izreče svoje mnenje na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprejme, tD.iljc prih.)
— C. kr. trgovinsko ministerstvo je vsled brzojavnega poročila c. in kr. poalanstva v Wa-shingtonu naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da J vlada Zjedmjenib držav ni izdala zapornega zakona; sladkor in vse drago blago ee bo noan
po sedanji carinski tarifi, toda z odlogom likv diranja in s pridržkom doplačila. V ta namen so aa blago udari pečat ali pA pridrže vzorci. Pred 1. aprilom 1897. kontrabirano in po morju se vozeče blago je pa od tega rzvzeto.
Listnic« uredništva.
Gosp, J. š. v <*'« se izkaSo vest kot resnica, kar ja zdaj Ia govorica, nastopimo proti nameravani akademiji c vso odločnostjo, prej pa dopiaa ne moremo priobčiti. — Oosii. V. H—t.   I*rej« 1 i    Prihodnji torek in sredo.
Taimo-Oliiniii tinktura za lase
okrepčuje  in   ohranjuje  lasi&če in preprečuje izpadanje las. Cena 1 sli khnici z rahilnim navodom KO kr.
—Je«IIitM xalnKM (90—14)
lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
*VtQ mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dni 11. aprila: Mar j a Vodnik, kraraarica, 38 let, Pred bkofijO fet. 80, jetika
Dna 19, aprila: Marija Pichler, zasebnica, 91 let, Mestni        ftt. P, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dna 8. aprila: Gregor Gorfie. raeRarski pomočnik, 31 let, jetika.   -   Josip (instinčič, dninar, 60 let, mrtvoad.
Hm'- <i aprila: Ivan Dr nčič, krovec, 59 let, gnojenje pljuč. - Mihael II<>rlmt, delavt©, 49 let, jetika. — Marija Setnikar, delavka, 49 !«• t, jetika.
Dne 10. npriia: Pavlina Pavlin, pisarjeva hči, 18 mes., davita. — Jakob Jevgevar, hlapec, 4*i let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem .'d»«i-'J m.
April	ČaB opa-lovaoja	Stanje baro« metra v in m.	TempB-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
rs	9, zvečer	735 «	100	al. jug	del. obl.	
14.	7. zjntraj	737 2	9-4	■1. jzah.	del. jasno	
n	"ž. popul.	737 0	17 7	sr. jzah.	pol obl.	
malom
Srednja vč-emjšnja temperatura 101*, ea 0*8* nnd nor-
ZDuLnaoslra, "borza.
dne 14 aprila 1897.
^HupoF drf.aviii dolg v aotab.....
ikupni državni dolg v arebru ....
kvBtrijska slata renta ......
Avstrijska kronska renta 4*/, . ,
Ogerska zlata renta 4°/s.......
*)gerska kronska renta 4  . ,   , ,
\vatro-ogerske bančne delnic« Iredjtue delnice .......
1*ondon vista...........
Semski drž. bankovci >a l,h   mark    , ,
10 mark . .........
'ilO frankov..........,
italijanski bankovci........
C kr. cekini .   . . .
Dne 13. aprila 1897
«0,0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Donava rog. arečke 5°/B po 100 gld. . /le ml j. ohč. avstr. \ 1 , •/. zlati zaat. listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske arečke.........21
Rndolfove srečko po 10 gld.....
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . rramwav-druAt. velj. 170 gid. a. v.    .   .   . 448 Papirnati rnbelj........
101	gld.	— kr
101		05 .
122	p	65 „
101	■	05 ,
121	1	70 „
99	1	25 .
939	*	
348	•	25 ;
119	1	50 .
58	1»	62«/, .
11	•	73 .
9	•	51", .
18	•	15
s	•	65 :
154	gld.	— kr
189	*	■
126	•	50 ,
99	1	80 .
201	t	50 .
21	«	75 ,
26	■	
149	•	50 .
448		
1		27 .
Mlad mož
ki Hlovonukl in Italijanski  korcapondajo in j e aom-
tertja vporabljiv za potovanje, «e takoj vzproj me pri vii.iiMu Popper, Dunaj, VIII. (526—1)
Razpis učiteljske službe.
Na naši štir'razredni deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljska služba m G00 gld. letne plače in z 3 s doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Plača se povikša, ko bi bili ueni Dspebi po tem. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti.
Postavno opremljene prošnje naj se do dne 15. majnika t. I.  dopoiljejo  podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 8. aprila 1897.
3iv£la.dL, samski
vrtnarski pomočnik
ki s« razume na vzdržavanje vrtnih potov in sirer da vporabiti za vsa domne-a «1^1 •* se stalno VZprejme v vili Tršo, ulica na Rožnik št. 7. (5-27-i
Stanovanja
se oddajo s prihodnjim terminom meseca avgusta v novozidani bjlj   Bavnihat   v Spltalskih  ultoa.li   it. 7,
in sicer:
V I. nadstropji jsdno stanovanja s 5 sobami, kopališčem i. dr.
V II in v III. nadstropji pO jedno stanovanje na ulico s 3 sobami in po jedno stanovanje na dvorilče z 2 sobama s pritiklinami. (680— l)
Nttai.čneje se poisvi t;m pri hlsnl oskrbnici
Najnovejše
su n
•iH
a •»->
*o o >
C«
klobuke
za gospode in dečke
iz lclot>ii(5l2n.e
priporoča z velespostovanjem
C. J. HAM AN IT
Glavni trg nt. 8. Najnižja cena! i)
c o £?.
K-
o <j o
» ct-
Pibroutz
ovčarskem klobuku)
Mestni
V notarski pisarni
dobi izurjen in zanesljiv pisar takoj službo.
Plača po dogovoru. Adresa se izve pri uprav-ništvu „Slov. Naroda", kamor naj se tudi pismene ponudbe pošljejo. (528—1)
V najem ss odda takoj ali s 1. majem
lepo stanovanje
z dvema ■■'!>.ima in pritiklinami, pot«>m
skladišče (magacin)
na Tržaikl oestl it. 12. — Več pove Ivan Mlklavo Krojaške ulioo st. 4. (517—2)
3
odpravi v 7 dneh popolnoma (331-13) sir. *! 'Iii'InIoH-m   izborni, neškodljivi
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsanje polti. Pristno v eeleuo zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj •ToSS«  Mn\ i--jn lcUiiriui v  I .jut.! |ii m
kV
I
I i
t
l
Mesto uradnika.
Mlad mož, 20 do 30 let star, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi vešč, z lahko čitljivo pisavo, vzprejme se v Graškl pisarni neke delniške družbe z mesečno plačo od 40—50 gld. V slučaju dobre porabnosti in izborneg* zadržanji je upanje na stalno nastavljenje s pravico do pokojnine. — Prošnje v nemškem in slovenskem jezika (s prepiai spričeval) pod „201191" Gradec, poste restante. (496—3)
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—96) priporoča A
Karol Recknagel. I
V1ZITNICE
priporoča
„Narotina Tiskarna"
po nizki ceni.
99
V najem se daje
za letošnjo poletno sezono
Hotel k Plitvicam"
v najkrasnejšem prirodnem oddelku Hrvatske
pri Plitvičkih jezerih.
llutel je v sredi mej selom Leskovcem in hotelom „društva za polep-šanje Plitvičkib jezera", od jeduega in drugega oddaljen 4 km na 15 oral velikem posestvu „Devćiču" pri jezerih: Proećansko, Cigiuovac, Okrugljak in HakinovHc, pod bregom „Stnbicam", na koji vodi izdelana pot do krasnih razgledov na Plitvička jezera Hotel ima 10 sob s 17 posteljami, vse potrebne prostore, velik vrt. za zelenjavo, ribnjak, sadni vrt, kegljišče, klet z ledenico, kopalnico v Prošcanskein jezeru in Ciginovcu, tri ladje na Proščanskem jezeru itd. Sobe ho opremljene z elegantnim, popolnim pohištvom, popolnim perilom, namizno in kuhinjsko posodo itd.
Nata nčneja razjasnila daje lastnica „Devčevca", ISožIni I>ev«^ir9 v Sen j if  (Hrvatsko Primorje). (607—2)
Posestvo jeftudi na prodaj.
„Ljubljanska brivska zadruga"
naznanja slav. p. n. občinstvu, (616—3]
da bodo brivnice na Velikonočno nedeljo ves dan zaprte.
P. P.Vi&ic & Co. v Ljubljani
ponujajo po nujni/.Mit <>enali vaakokoll množino
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lasi nega izdelka)
Koman=oement
Dovšfei Poitland-cement kakor vso v stavhinsko stroko spadajoče predmete.
Najnižje ceno!!! (4oo-7) y^
fiXX)v<^OvOvOv<
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".