Crednlltv« • oprava, LJubljana, Kopitarjeva «. 1'elolun «1X11—verden. Bei den Abvvebrkiimpfen im Siidabschnitt der O.stfrout haben sich die friinkisch-sudetendeut.sehc 46. Infan-terie-Division unter Fiihrung des Ge-neralleutnants 1'iipke und die ostmiir-kiseh-bndisehe 23. Panzerdivision unter Fiihrung des Generulmajors Krii-ber hcrvorrngend bevvfihrt. In Italien kam es zu keinen Kampfhandlungen von Bedeutung. Feindliche Torpedoflugzcuge versenkten in der Nacht vom 5. zum 6. Miirz nordlich Bork n m den in einem deutschen Gcleit fnhrenden schvvedi-schen Dampfer >Diana vršila predaja italijanskih bojnih ladij Sovjetom v trenutku, ko niti Amerikanci in niti Angleži še niso prišli iz zagate, ki jo zanje predstavlja pomanjkanje vojnih ladij za zagotovitev varnosti njihovih spremljav. List poudarja, da jo Stalin zahteval izročitev, Roosevelt pa je ubogal. »Berliner Lokalzeiger« piše, da se danes v vsaki vesti kaže popolna nemoč zapadnih sil napram neprestano večjim zahtevam. Te se vedno predrz-neje vrsle druga za drugo, Angloameri-kanci pa moraio na vse pristati. Sedanji primer posebno jasno kače politično razdelitev sil. Izročitev vojno mornarice Sovjetski zvezi 1k> ojačila moskovski vpliv tudi v Sredozemskem morju. List opozarja, da se je Anglija svoječasno leta in leta upirala Italiji, ter vodila proti njej celo gospodarsko vojno, da bi si zagotovila Sredozemlje kot neomejeno področje svojo moči. V sedanjem položaju, v katerega je prišla vsled Churchil-love vojne, pa mora Anglija izročiti nadzorstvo nad Sredozemskim morjem Rusiji. Viktor Emanuel in Badoglio gotovo nista pričakovala, da bosta za svoje izdajal-stvo nad prejšnjimi zavezniki tako imenitno poplačana in tudi častnikom ter mornarjem italijanskih vojnih ladijs ki so po 8. septembru z znano savoj6ko naglico hitele proti Malti in drugim pristaniščem, se ni sanjalo, kaj vse jih šo čaka. Sedaj bodo morali služiti Sovjetom. Kakor poroča »Adria-Zeitung«, je prišlo po 8. septembru na Malto 32 večjih edinic italijanske mornarice, namreč štiri bojne ladje, 6 križark, 8 rušilcev im 14 podmornic. Pet italijanskih'vojnih ladij je interniranih na Balearih, 37 ruŠJlcev in 19 podmornic pa je pribežalo še v razna druga anglosaška pristanišča. Del teb italijanskih vojnih ladij so potegnili iz Sredozemlja i,n jih dodelili za vojno službo na tihomonskem bojišču, ostale pa uporabljajo v Sredozemlju za zaščito konvojev. Tretjino teh ladij s posadkami vred zahteva. sedaj Sovjetska zveza. Četudi Sovjetska zveza italijanske vojne ladje dobi,, ji to ne bo prav ilič pomagalo, ker je nemška vojna mornarica zlasti s svojimi podmornicami na vseh morjih na straži in bo obračunala tudi s temi neznatnimi cdinicami. Sa-vojski izdajalci se bodo pa tudi za uničenje svoje mornarice lahko zahvalili svojim prijateljem. I izročitvi italijanskih Eadif Bukarešta, 6. marca. Iv izročitvi italijanske vojno mornarice Sovjetom, ki jo je objavil Roosevelt, pripominja »Curen-tul«: ^Razdelitev italijanske mornarice nam znova dokazuje, kako zelo so Anglo-amerikanci odvisni od Moskve. Sedaj sta ohe največji pomorski sili na svetu prisiljeni, da tudi v pomorski vojni delita 6voji vlogi e Sovjeti. Slednji pa so premagali zamotano vprašanje dohoda na Sredozemsko morje in zahtevajo svoj del pri italijanskem plenu, da bi uresničila svoje težnje v Sredozemlju. Rim, 6. marca. Poročilo, da bo tretjima bivše italijanske vo.jne mornarice izročena Sovjetski Rusiji, je kar najgloblje pretresla rimsko prebivalstvo. »Popolo di Roma« pravi, da so v mornariškem ministrstvu, ogromni in k rac-ni stavbi ob bregovih Tibere, prostozidarski admirali kovali načrte, kako bi izročili sovražnikom italijansko mornarico. Rimski list piše, da 60 iz te stavbe javljali sovražniku smer v Severno Afriko p loveči h ladijskih sipremljav, da so iz nje dajali povelja, ki so prisilila italijanske vojne ladje, da so ustavile ogenj, ko je bila zmaga žo na vidiku in da so se tamkaj na najsramotnejši načim pogajali o izročitvi italijanske vojno mornarico ter dali tudi ukaz za njeno izvršitev. Stockholm, 6. marca. Rooseveltova pokorna izjava, da hoče Sovjetska zveza tretjino italijanske vojne mornarice, je po vesti »Stockholms Tid-ningenai vzbudila v "VVashingtonu veliko pozornost. V diplomatskih krogih govore o senzacionalnih sovjetskih načrtih, ki predstavljajo njeno ozadje. Mnogi opazovalci menijo, da stremi Sovjetska zveza na Sredozemlje. Tudi Atlantik in Severni Tihi ocean r'a cilja sovjetskih zahtev po odprtem morju. i( ustavitvi zavezniških dobav Turčiji Ženeva, 4. marca. Po prekinitvi ongleško-turških vojaških pogajanj v Ankari so dobave zavezniškega vojnega gradiva ter petroleja takoj prenehale, piše »Dailv Telegraph«. London in VVashington o tem i/, političnih razlogov nista izdala liikakc uradne izjave, ker sta hotela prepustiti lurčiji, da sama odkrije vzroke teea sklepa. To so Turki tudi storili. Za enkrat ne moremo pričakovati nikake spremembe zavezniškega stališča vse dotlej, dokler bo oslala turška vlada pri svojem sedanjem stališču. Kake tri, z vojnim gradivom natovorjene lurškc ladje, ki so se po sklepu o ustavitvi dobav nahajale na poti v Turčijo, so britanske oblasti odvedle nazaj v luko v Aleksandri j i, kjer sedaj čakajo na navodilu. Zelo verjetno polovnnje, toda Združene, države in Anglija bodo odklonile nadaljnje dobave. Istambul. Britansko trgovinsko zastopstvo v Ankari od prejšnjega tedna dalje ne daje več nikakih dovoljenj za uvoz angleškega blaga v Turčijo, kot tudi ne za izvoz v Anglijo, Solija, 4. marca. Regentie so včeraj 6prejeli ministrskega predsednika Božilo-va in zunanjega ministra Sišmanova. Vladni list »Dnes« prinaša uradni demanti bolgarske brzojavne agencije, ki pravi: »V nasprotju z vestmi, ki so jih razširile nekatere tuje agencije, so merodajni krogi pooblastili bolgarsko telegrafsko agencijo, da proglasi kot popolnoma napačn« in neutemeijene razne govorice o zasedbi treh okrajev v grški Mar.edonijL V Siloviti obrambni boji na južnem odseku vzhodnega bojišča 69 sovjetskih oklepnikov uničenih - Popoln obrambni uspeh nad poskusi prodora pri Vitebsku - Sovražni napadi pri Pskovu in Narvi odbiti Fiihrerjev glavni stan, 3. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja; Na južnem odseka vzhodnega bojišča je sovražnik nadaljeval * svojimi neuspešnimi napadi jnžno od Krivega Roga. Težišče sovjetskih poskusov za prebitje fronte je sedaj na odseku pri S v e n i -g o r o d k i, kjer so prešli Sovjeti včeraj z močnimi pehotnimi ln oklepniškimi silami v napad, ter zlasti na področju južno od Sepetovke, kjer ie obrambna bitka s prodirefočimi boliševišklmi silami postala zelo silovita. Na obeh odsekih so naše čete v težkih obrambnih bojih. Sovražnik je tamkaj izgubil 69 oklepnikov. Na srednjem odseka so se ob avtomobilski cesti S m o 1 e n s k — O r š a izjalovili z visokimi krvnimi Izgubami za sovražnika s številnimi okleoniki podnrtl in večkrat ponovljeni sovjetski napadi. Jugovzhodno od Vitebska so Izvo-jevali naši grenadirji, ki so jih siiajno podprli »tigri«, napadalno topništvo, oklepniški lovci In protiIo'a!sko topništvo, ponoven poooln obrambni usneh nad sovjetskimi poizkusi, da bi prebili fronto, ki jih je sovražnik tudi včeraj nadaljeval. Tudi severno od P s k o v a in pri Narvi smo v srditih bojih odbili ponovne sovražn« napade. Z uspešnimi protinapadi je uspelo očistiti ali zožiti nekaj vdornih mest. Pri obrambnih bojih na južnem odseka vzhodnega bojišča sta se posebno obnesli irankovsko-sudetsko-nemška 46. pehotna divizila pod vodstvom generalnega poročnika RSpkcja in vzhodnomarško-badenska 23. oklepna divizija pod vodstvom generalnega motorja Krabcrja. V Italiji ni prišlo do nikakih pomembnejših bojev. Sovražna torpedna letala so v noči od 5. na 6. marec potopila severno od Borkuma v nemški ladijski snremljavi ploveči švedski parnik »Diana«. Varovalne sile spremljave in protiletalsko tonni-štvo na ladjah so zbili dve izmed treh napndajočih letal. Pri obrambi sovražnikovih letalskih naoadov na nemška oporišča v zasedenih zapadnih pokraiinah smo včeraj sestrelili osem sovražnikovih letal, med njimi tri bombnike. Nekaj sovražnikovih molilnih letal je vrrflo v preteVi noči bombe na zapadno nemško področje. Španija je načelno proiikcmunistična Madrid, 6. marca. Španski minister Falango Arrese je govoril na velikem kongresu narodnih sindika ov v Valladolidu. Med drugim je izvajal naslednje : >Za našo politiko je odločilen duh Jo-seja Antonija in doktrina Falange, ki jo veljala v njegovih dneh ter je dala bodočnosti Španijo smer in ki ima šo danes isto veljavo, kot takrat To je treba prav posebno povedati onim, ki nočejo razumeti, da je Falanga edina' temeljna pot, ki vodi Španijo k napredku. Doktrina Falange ne potrebuje nikake spremembe! V urah stisko obstoja za nami le ena rešitev: močna in varna politika. Politika strahu in popuščanja — to smo dolga leta občutili na lastni koii — nikdar ne vodi k dobremu koncu. »Tehniko uničenja države« uporablja v splošnem mala skupina nepomembnih, toda egoističnih »osebnosti«, ki bi se, ako bi prišla na oblast, skušala rešiti s »splošnimi volitvami«. To je položaj, na katerega čaka revolucionarni komunizem. Proti njemu so volilne žare brezpomembne. Ako izpadejo volitve zanj ugodno, potem so bile lo poslednje volitve in narodu ne preostane nič drugega, kot da se zadovoljili 6 čekinim strelom v tilnik. Pri obratnem izzidu volitev pa je treba do vzpostavitve rdečega gospodslva premagati obdobje krvave anarhije, ki mu mora slaba in neodločna država nujno podleči. S tem odigrajo odgovorne >oseb-nosli« svojo vlogo pogrebcev ter odidejo nato v mirno življenje v inozemstvo. Za Španijo obstoja tedaj le ena pot. Tako kot je dejal general Franco: >Z nami Je življenje, hrez nas pa bo Španija propadla«. Naj bi si ljudje, ki nam skušajo dajati nasvete, te raje prihranili zase. Prav v teh dramatičnih urah vojno čuti Falanga dolžnost, dn zakliče v vse smeri neba, da se ničesar ne boji. Španija ima najmanj tri ključe in bo, ako bo potrebno v odločilni uri zbrala proti grozeči nevarnosti vse narodove sile: 1. Jasno politično doktrino. 2. V španski osvobodilni vojni preizkušeno vojno moralo in 3. Caudilla, čigar politični in vojaški program določa načelno protikomuni-stični pogled na svet. Ako so bodo pokazali znaki, da bo boljševiški val grozil, da sc kot orkan zruši na nas, potem bomo kol Falangl-sti in Španci dolžni, da kot en mož držimo skupaj.« Arreso jo nalo označil socialno revolucijo in stremljenje po narodni enotnosti kot temeljna faktorja španske politike. Falanga je s pomočjo sindikatov na socialnem področju sicer že mno^o naredila, a precej dela ji je še ostalo. Španija je odločena, da bo izvedla socialno in gospodarsko revolucijo na najširši podlagi. Arreso je zakoličil z besedami: »Naj si bodo vsi oni, ki so danes še v dvomili, končno na jasnem, da jo glavni vzrok vseh poskusov za uničenje naše državne stavbe v tem, ker je ta država odločno protikomunistična. Ti omahljive! si naj zapomnijo, da se jim ho nova ljudska fronta s čekami, požigi in ropi slabo zahvalila za njihovo kavarniško godrnjanje, s katerim hočejo povzročili rdečo zmago.« Prva seja fašistovskega direktorija Je, da bodo smelo nadaljevati svoje j bi jo izvršile bolgarske čete.« Milan, 6, marca. .Novo osnovani 24-članski narodni direktorij republikansko-fašistične stranke se je v Brcsciji sestal na svoje prvo zborovanje. Po obširnih poročilih o posameznih delovnih področjih stranke je njen tajnik minister Pa-volini podal pregled ponovno zgrajene stranke. Po Ducejevih navodilih je uspelo v šestih mesecih po njegovi osvoboditvi obnovo izvesti tako, da lahko na vseh področjih opazimo prerojenje narodnega življenja. Stranka je stala ob pričetku tega dela za obnovitev pred izrednimi, skoraj nepremagljivimi težavami, ki pa niso mogle ovirati fašističnega dela. Desettisoči strankinih članov so se javili v novo osnovano vojsko. Prve odločilne korake za zgradnjo in zagotovitev nove fašislično-republikanske države, sta tvorila zakon o socializaciji Icr ustanovitev enotne, vse delovne panoge obsegajoče konfederacije dela. Skupno je sedaj vpisanih v stranki 587.000 članov, ki so zbrani v 1072 fašijih. Proti krivcem izdajstva dno 25. julija so izvedli potrebne kazenske postopke, čiščenje strankinega aparata, iz katerega morajo vsi izdajalci in nezanesljivi elementi, je še v teku. Narodni direktorij stranke je preučil potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili neomejeno sodelovanje z diplomatskimi in vo;aškini! uradi in oblastvi Velike Nemčije. Zborovanje narodnega direktorija fašistično-republikanske stranke se je zaključilo z manifestacijami udanosti Duceju in fašistični ideji. Badoglio ni ničesar vedel Amsterdam, 4. marca. Britanska poročevalska služba javlja, da je Badoglio nujno zaprosil zavezniške zastopnike; naj mu spotoče podrobnosti o Rooseveltovi izjavi glede izročitve italijanskih vojnih ladij Sovjetski zvezi. Uradno poročilo Badoglijeve vlade pravi, da je Badoglio nujno zaprosil za takojšnje in točne podatke o potrebnih podrobnostih in da si »pridržuje pravico, da bo zavzel primerno stališče«. Poročilo pravi nadalje, da je prišla izročitev italijanskih vojnih ladij Sovjetski zvezi za Badoglia popolnoma presenetljivo, čeprav je bil Badoglio že obveščen o možnosti take odločitve v bodočnosti. Današnje uradno poročilo Badoglijeve vlade, tako pravi ob koncu vest britanske poročevalske službe, Ic slabo zakriva razočaranje Italijanov. Boji za otok Los Negros Tokio, 5. marca. Z nekega japonskega oporišča v Južnem Pacifiku poroča »Do-mei: Na področju Hyane na otoku Los Neg ros nastanjena japonska garnizija je zadala sovražniku, ki se je 29 februarja izkrcal na tem otoku, težke izgube. Takoj po Izkrcanju so japonske cdinice v noči na 1. marec izvršile močne napade, vendar so sc morale začasno umakniti iz svojih postojank. Ko so dobile ojačenja z otoka Mamusa, so prešle v noči na 3. marec v uspešen protinapad ter so zadale sovražniku novo težke izgube Neapelj šc vedno nima vodovoda Benetke, 5. marca. Po poročilu, objavljenem v listu »Gazzetta del mezzogir ->o« še vedno ni popravljen neapeljski vodovod, ki so ga Amerikanci s svojim bombardiranjem popolnoma porušili. Milijonsko mesto mora dobivati vso pitno vodo s pomočjo malih tankovskih ladjic, z železnico ali pa s tovornimi avtomobili. Ker je preskrba skrajno nezadostna, se vrši tudi z vedo umazana črna bonza. Popolnoma obubožano mestno prebivalstvo si lahko le redko dovoli luksus, da si kupi vodo na črni borzi. Zdravstvene razmere so se v Neaplju zelo poslabšale. Lizbona, 4. marca. Tudi na Portugalskem bodo sedaj uvedli krušne obroke. Poleg tega bodo z uredbo ministrstva za gospodarstvo zvišali cene kruha. V utemeljitev navajajo, da je preskrba Portugalske z žitom izredno težavna, ker so pričakovane dobave žita iz prekomorskih dežel deloma izostile. To pa zato. ker so bile ustavljene ameriške in kanadske dobave, ker zaveznik1 nočejo dobaviti obljubljenih količin. Nemške odporne sile ni mogoče zlomiti Ženeva, 4. marca. Amcrikanci, ki so prišli te dni iz Nemčije v Lizbono, so morali, po poročilih lisbonskega »Timeso-vega« dopisnik.« hočeš nočeš priznati, da nemške odporne moči ni mogoče zlomiti. Skoraj soglasno so priznali, da se Nemoi dobro branijo, da imajo še vedno ogromne industrijske sile na razpolago in da je morala prebivalstva, vkljub tisočem, ki so brez strehe, trdna in neupoglijva. Nemška oboroževalna indusrija nu nazaduje, temveč narašča. Izdelava lokomotiv se je povečala, čeprav je lc del prejšnjih delavccv na razpolago, Vkljub škodi pri letalskih napadih dela ncmškH industrija s polno paro. Zato je nesmiselno utvar-jati si tudi le trenutek, da bo Nemčija polagoma sestradana. Morala nemške vojske je odlična, civilisti pa so zaradi strahovalnih napadov postali še trši. Nove poškodbe v Vatikanskem mestu Rim, "5. marca. Sedaj so objavili podrobnosti o severnoameriškem napadu na Vatikansko mesto, ki so gu izvršila sovražnikova letala I. niurta. Klin bomba je padla nn dvoriščo Col-legija urabana de Propaganda fide ter je razkrila temelje z njim zvezane nunske hiše. Pročelje tega poslopja, ki gleda nn trg Sv. Petru in ki .je v zračni črti oddaljeno le 500 metrov od papeževega zasebnega stanovanja, je težko poškodovala. Ker je razbila zunanji zid, so se zrušile za njim ležeče sobe. Zračni pritisk jo razbil vsa okna v hiši. 1 udi v glavni stavbi očetov avguštincev je nastala težka škoda. Zadnja stenu te hiše je poškodovana zaradi številnih bombnih drobcev. Težko jo bila zadeta palača Sv. Oficija s stanovanji kardinalov Car-cija, Monitnionija in llossiju ter gluv-negu assesorja Sv. Oficija ekscelenco Ottaviunija. Dve bombi sta padli na zid pred vrati Cuvallergi ter sta nu- Iiravili škodo na utrdbi. Neka druga lomim, ki jc padla v bližino hiše ob tem zidu. je naredila veliko odprtino v pritličju tc hiše. »Osservatorc Romano« protestira Rim, 6. marca »Ossrrvnlore Romano« je z ostrimi besedami zavzel stališče proti dne 3. marca izvedenemu nngloameriškeinu terorističnemu napadu na Rim, ki je med drugim do temeljev porušil tudi benediktinsko cerkev v predelu Ostiense ter povzročil, da jc zgorelo neko nunsko otroško zavetišče tik polog Vatikanskega mesta. Vatikanski list opozarja na številne papeževe pozive, ki so boleli obvarovati večno mesto pred izrodki te vojne. Kubanska vlada odstopila Madrid, 4. marca. »EFE« javlja iz Havanc, da je odstopil kubanski ministrski predsednik Karaon Zaidvn skupno z osmimi ministri, ker jc z zakonom prepovedano, da bi poslujoči ministri smeli kandidirati pri predsedniških in parlamentarnih volitvah, ki se bodo vršile v juniju. Ministrski predsednik «e bo potegoval za mesto podpredsednika republike, Državni predsednik Batista jc že imenoval novega notranjega iu zunanjega ministra. Palestinsko vprašanje Ženeva, 6. marca »E\chnngo Telegraph« poroča iz Wushingtona, da se je sedaj izvedelo, dn je šef generalnega štaba Marshall s podporo vojnega ministra Stimsona na tajni seji senutovega zunanjepolitičnega odbora zahteval, naj se obravnavanje palestinskega predloga odloži. Senat je imel namreč v načrtu resolucijo, ki naj bi pozvala London, naj odpre Palestino židovskim kolonistom ter jo polagoma spremeni v demokrutsko-židovski Commonwealth. Marshall se je skliceval na vojaške razloge. Očitno je mnenja, da sc morajo Združene države v sedanjem, vojaško tako kritičnem obdobju izogniti sporu z Arabci. Kratka poročila Carigrad, 4. marca. Prihodnji torek bo v Ankari seja parlamentarne skupine ljudske stranke. Pričakujejo izjavi turškega ministrskega predsednika Saradžo-gla in turškega zunanjega ministra Mene-mendžogla o zunanjepolitičnem položaju. Poleg v normalnem državnem proračunu za leto 1944. predvidenih 40 milijonov turških funtov bo dobilo turško ministrstvo za narodno obrambo še nadaljnji posebni kredit 376 milijonov, tako da ho skupno razpolagalo s 516 milijoni turških funtov. Madrid, List »E1 Espanol« piše v komentarju k neutemeljeni diplomatski napetosti med Španijo in zavezniki in k njihovemu stališču glede petrolejskih dobav, da ima španski narod vtis, da gre za nameren napad Anglosaksoncev na Španijo. Prepoved petrolejskih dobav, ki je šc vedno v veljavi, čeprav je Španija dokazala, da je točno izpolnila vse svo;e obvezo, ki jih ima kot nevtralna država, je vzbudila v narodu spontano reakcijo po-nnKn In sovraštva Španski narod - pravico vprašuje, kake namene imsjo dejansko zavezniki s svojimi gospodarskimi sankcijami proti Španiji. »Razredni boj« F.na bistvenih točk t komunističnem programu je točka o potrebi raireilnegu boja. Razredni boj pojmujejo komunisti kot borbo delavskega prolelariata ia odpravo stanovskih railik in kot prehod v brezrazredno družbo, kjer naj bi bili vsi ljudje podruiabljeni in enaki. To odpravo stanovskih railik mora iivojevati prole-tariat s krepko in revolucionarno razredno borbo. V smislu komunističnega nauka mora vladati med delavstvom in ostalimi stanovi nepomirljivo nasprotstvo. Tu so nazori med komunizmom ter med vsemi ostalimi zdravimi socialnimi sistemi bistveno lotijo. Srečen izid ii socialnega vprašanja bo prinesla namreč le čim večja vzajemnost med posameznimi sloji in stanovi, ne pa medsebojna sovraštvo in medsebojna borba, Na (o značilnost komunističnega nauka jo treba spomniti tudi danes, ko zaradi zagrizene borbe marsikdaj vnema prestopi svoje mejo in preide v skrajnost. Dogaja se namreč večkrat, da padajo očitki na levo in desno in da so krivda neupravičene posplošuje na ves stan. na ves sloj, na ves kraj ali na vse mesto. Tako smo le večkrat omenili, da daje proletariat ali f drugo besedo delavski sloj glavno udarno silo komunizma. To jc področje, ki se ga hoč«jo komunisti popolnoma polastiti in ga uporabiti v svoji revolucijski borbi. V tem je tudi pomen njihovega nauka • diktaturi proletnriala. Toda dejstva, da si komunisti izbirajo iz delavskega sloja svojo glavno udarno silo. ne smemo tako posplošiti, kakor da bi bilo delavstvo največji krivec sa komunistično revolucijo. Nikakor ne! Se manj bi smeli reči, da je ves delavski stan komunističen, kakor so nekateri hoteli napak razumeti naša izvajanja n »delavstvu kot hrbteniri komunistične revolucije«.Seveda nn smemo pri tem zaiti spet v drngo skrajnost, češ, med slovenskim delavstvom sploh ni komunizma; to bi bila demagogija, ki vodi dn nepravilnih zaključkov in protikomunistični borbi lahko Škoduje. Mesnica je ta, da uporablja komunizem kot svoje nnjholj vnete pristaše prav ljudi iz delavskih slojev, kar je popolnoma naravne, saj ima v svojem programu (navidezno, a ne resnično) diktaturo prole-(ariata! Zato je umljivo. da si izbira ta stoj osrednji kader ljudi iz proletariata. Rilo bi pa neupravičeno, če bi zaradi tega vreli krivdo za komunizem na delavski sloj kar v celoti. Enako moramo gledati na vpraSanje Ljubljane in podeželja, inteligence in kmeta. Pogosto slišimo krivične ohdolžitve, češ, Ljubljana je vsega kriva, Ljubljana je povzročila revolucijo in zanesla gorje na deželo. Tudi nekateri naši kmetje so se oprijeli te presplošne trditve ln jo med svojimi stanovskimi tovariši precej razširili. Toda kakor ne hi bilo pravično, če obdolžimo komunizma delavstvo kar v splošnem, tako bi bilo krivično, če bi vrgli kar na splošno na Ljubljano krivdo za revolucijo. Ob tej trditvi se nekako podiiga J.nvTažno razpoloženje podeželja proti središču in se ruši skladje, ki mora vladati nied vsemi sloji in stanovi. S takim načinom se zelo približujemo komunističnemu pojmovanju razredne borbe ter napeljujemo vodo na njegov mlin. Res je, da so voditelji komunistične revolucije izšli v veliki meri is ljubljanskega izobražen-stia. Kes pa Je tudi, da so pobudniki in prvi borci proti komunizmu izšli prav tako iz Ljubljane. Dežela mora sama priznati, da jo iz svojo srede dala številne silo komunistični revoluciji v pomoč. Metanje krivde na ta ali oni stan, na to ali ono narmluo področje gre niimo cilja in jc neumestno. Deželi in predvsem kmečkemu stanu jo treba priznati, da je dala glavni in najbolj številčni kader ljudske moči za protikomunistično borbo. Treba pa je tudi upoštevati, da je pobuda prišla iz Ljubljane in da je Ljubljana dala tudi prve voditelje in celo prve borce proti komunizmu. Enako velja tudi za primer, l o obravnavamo vprašanje slovenske Inteligence. Tudi tu ne moremo kar posploševati. Velik del slovenske inteligence je odpadel od narodne tradicije in se uslu-žil t n ji ideologiji. A število tiste inteligence, ki je prva opozarjala na komunistično nevarnost in tudi prva dejansko zastavila svojo sile za organizacijo proti-komunističnega boja, ni (ako majhno, da bi smeli izreči splošno obsodbo nad slovenskim izobrnženstvom. Obisk v risarski šoli kiparja Goršeta Pred dobrim mesecem smo brnli v časopisih oglas, ki je vabil vse, ki se zanimajo za risanje, nai se prijavijo v risarski tečai akad. kiparja Franceta Goršeta. Marsikdo je tukrnt neverno zinajul z glavo, češ, saj spet nc bo nič, kot toliko drugih tečajev, bo tudi ta usahnil. A mladi risarji se uiso dali oplašiti. Čutili so, da sc jim nudi redka prilika, da izpopolnijo svoje znanje. Vrgli so se na delo z vso ljubeznijo in navdušenjem. In da bi jih videli danes! Samo za trenutek je treba pokukaki v atelje mojstra Goršeta in videli boste s kakšno vnemo in resnostjo študirajo. Gneča stojal, stolčkov, risalnih desk, fantov in deklet Vsi rišejo. Se- plete s fantovskim iu skupini se poni cšata. Stopim med nje. Poizvedujem, kako so zadovoljni s šolo, kakšno mnenje imajo o načinu študija. Vsi povedo približno isto: kako so si želeli sistematičnega študiranja, šolo, kjer bi se naučili glavnih osnovnih stvari, da bi mogli potem sami uspešno iskati in ustvarjati; kako so se učili pri raznih mojstrih, ki so jim z vsem srcem pomagali, a nečesa ni bilo: ni bilo stalne, sistematične šole; o svojem zadovoljstvu, o prepričanju, da bo ta šola uspela in jih naučila natančnega opazovanja in konstruktivnega risanja. Konec odmora. Mojster Gorše že postavlja novo pozo. Ta bo lažja. — Janez Garbajs: Kipar Gorše med učenci dijo v polkrogu, v dveh vrstah, za temi stoji še nekaj risarjev. Ob steni stoji moški model v težki, naprej sklonjeni pozi. Pri takih stojah je treba hitro, hlastno risati, kajti model sc kmalu utrudi. Gledam fanta, ki sedi ob meni. Kar zajedcl se je r ečrai v model in svojo risbo. Od časa do časa stegne roko in s svinčnikom meri razmerja. Potem jih hitro vrže na papir, energično zariše nogo, spet meri, širino in dolžino primerja, vnaša dolžino glave v truplo, z ustnicami šepeče svoj večni proporc: »enkrat, dvakrat, trikrat... osemkrat«, nekaj popravi, linijo roke, grabi nekje po steni, močneje zariše in spet vizira. Njegov sosed riše navdušeno, da jezik moli preko ustnic. Včasih se zave, zapre usta, a čez hip že sam sebi po tihem požvižguje in daje takt svojim potezam po papirju. Dekleta rišejo prav tako vneto. Vizi-rnjo s svinčniki, paličicami, pomagajo si celo s svinčnicami, samo da bi nrav postavile človeka na papir. Mentem pa hodi mojster Gorše od učenca do učenca, daje nasvete, se tu in tnm vsedc, temu ali onemu nazorno pokaže, kako naj popravi napako, se raz-vname, stopi k modelu, razlaga mišice, kaže razmerja. »Proporcije, konstrukcija in stoja, to so tri stvari, ki se jih moramo najprej naučiti,« za-bičuje. »In vse drugo bo navrženo,« se nasmehne. Sem pa tja pade kaka šala. V začetku šepetanje, potem vzvalovi cela soba. Pa nc za dolgo. Kmalu se vse zatopi spet v risanje, ni časa za pomenkovanje. Slišim le drsenje krede po papirju. »Odmor!« zapove mojster Gorše. »Četrt ure.« Mooel se ogrne in gre k peči, da si odpočije. Fantje hodijo drug k drugemu, pregledujejo in ocenjujejo risbe, si prižgo cigarete in začno pogovor o tem in onem. Dekleta prav tako. Njih kramljanje se pre- Krivdo je treba iskati drugje In seči mnogo globlje. A še prej je naša dolžnost, da se vsi skladno povežemo v čimbolj strnjeno narodno skupnost. Medsebojna očitanja bi tn ne mogla narediti nobene koristi, gotovo pa škodo. Naš ideal ni borba med »razredi« ali stanovi, temveč skladnost in skupnost. v. »Skoda, samo še tričetrt ure do šestih,« gleda razočarano na uro mladi risar, študent arhitekture, kot sem izvedel v pogovoru. »Vse prehitro mineta ti dve uri!« Vsi nekoliko nestrpno pripravljajo nov papir. Silijo kredo in oglje. Po sredi papirja zarišejo vertikalno črto, treba jo bo zdaj razdeliti na pol, na četrt, na osmino. Se nekaj minut in že se bodo prikazali iz tega skeleta črt obrisi človeka, ki se z roko oprijema palice in napenja boke ob rumenkasti steni. Poslovim se od mojstra Goršeta, od toplega vzdušja ateljeja, od fantov in deklet, zaverovanih v risanje. »Na svidenje« mi želi mojstrova »Pomlad«, ki z veselo, pozdravljajočo kretnjo lovi pred vrhti prve kosmiče tako zapoznelega snega. -š- GosnHarstvo Žična železnica na Sinajo. Glavno romunsko športno središče Sinoja bo dobilo v kratkem žično železnico, ki bo mnogo pripomogla do boljšega razvoja smučarstva na Romunskem. Stroški izgradnje žične železnice znašajo 450 milijonov lejev. Državni tujski urad bo dela nadzoroval. Radikalni japonski nkrepi. V dosego čim boljših uspehov in povečanja delovnih dni se bavi japons ka vi ana s preiskovanjem možnosti, da bi ukinila tedenski praznik. Mnogoštevilne proizvodilne skupine so žc prostovoljno pristale na ukinitev praznika ter že uvedle nedeljsko prostovoljno službo; to prakso bo uvedla sedaj tudi ena največjih bank — Nippon Bank.' Oglaša pa se vedno več novih podjetij in združenj name&čenstva, ki hoče pospešiti proizvodnjo tor se prostovoljno odreka doslej običajnemu prazniku. Delovna služba v švicarski lesni industriji Narodno-gospodarski deparle-ment v Bcrnu je odredil obvezno delovno službo za preskrbo z lesom in transport istega. Osebe, ki so bile zaposlene dne 2. marca 1944 v gozdnem gospodarstvu, so bile mobilizirane. One ne smejo zapustiti svojega mesta, niti menjati svoje službe Namen te uredbe je v tem, da se zagotovi dovoljno število delovnih moči za posek, predelavo lesa in prevoz. Naročajte roman »Ivanhoe«! Prof. dr. Eržen Peter V nedeljo je v prvih jutraujih urah v Bogu zaspal profesor nu kočevski gimnaziji dr. Eržen Pe-ter. Po trimesečnem trpljenju izmučeno telo Gospodovega služabnika leži na mrtvaškem odru v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti. V sredo zjutraj bodo krsto prenesli v cerkev Srca Jezusovega, kjer bo ob osmih sveta maša zadušnica. Pogreb bo iz Žal ob 3 popoldne in sicer iz kapele sv. Petra. »Doktor Eržen je umrl,« se bliskoma širi med učenci pokojnikovimi in premnogimi znanci in prijatelji njegovimi. »Peter se je prvi od nas poslovil,« se govori med tovariši sošolci iz bogoslovja. Da, g. dr. Peter Eržen, profesor verouka na kočevski gimnaziji, je izdihnil svojo plemenito dušo v Lconišču dne 5, marca ter se tako rešil strašnega telesnega trpljenja, ki ga je zaradi prestrela moral prenašati že od kočevskih dogodkov. Zadnji teden pred smrtjo ie rentgenski pregled pokazal čudovito zraščenje tako zdrobljenih kosti na levi nogi, ki jo je že nekaj časa zopet čutil živo. Vsi smo upali: Hvala Bogu, še nam bo ostali Toda Bog ga ie hotel imeti, tdko kot je sam izjavil: »Čudežno s« mi je vse zaraslo v nogi, toda Bog ne dopusti notranjim organom delovati. Ločiti se bo treba!« In v sredo dopoldne sva se poslovila. Zajokal je in govoril zadnje besede: Cez nekaj dni me boš gotovo kropil. Pozdravi svoje kaplane in vse dobre Ribničane. Rad sem jih imel »Da, rad sem jih imel* — ta stavek Jiokojnikov je bila vsebina njegovega 40-etnega življenja. Ljubezen do vsega in vseh, kar je plemenitega, je bilo pokojnikovo načelo. Ljubiti Boga, svoj poklic, starše, domovino in prijatelje, to je pokojnik znal z vso toploto svoje duše. Svoje sposobnosti je Bogu in Cerkvi v službo izročil. In lepo je vračal Bogu od njega prejete darove. Po dovršeni maturi v škofijski gimnaziji v St. Vidu je leta 1924 vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 192S je bil posvečen v mašnika. Naslednje leto je bil že kot kaplan v So-atrem. Tu je študiral za doktorat. Ljubezen do duš ga je k temu gnala. Hotel sc je posvetiti srednješolski mladini. Tako je prišel pred 10 leti kot profesor verouka na kočevsko gimnazijo. S svojim srečnim značajem in znanjem je dosegal izredne uspehe med dijaštvom, pa tudi med profesorskim zborom. Tudi kočevski meščani so ga cenili zlasti zaradi njegovih skrbno pripravljenih govorov v mestni cerkvi. Kadar pa je le mogel je rad sprejel ludi duhovne obnove bodisi v Ribnici, bodisi pri Sv. Gregorju, bodisi drugje. Bil je spoštovan in priljubljen daleč naokrog izven Kočevja in Sostrega. Kakor pa je iz ljubezni do Boga ljubil svoj poklic, tako vneto je ljubil tudi svojo mater in očeta, svoji sestri ter brata. Kako rad je govoril o vseh, zlasti o starših, katerih se v skromni leseni hišici tam v Puštalu pri Skofji Loki ni sramoval. Kadar je le mogel je prihitel domov in vedno z darili, da je očeta in mater razveselil. In na svoj Hribec z značilnim križevim potom; kako je bil nanj ponosen. Kamor koli je prišel, je sonce prinašal. Vsako težavo drugih je znal ljubeznivo ln duhovito spremeniti v šalo. Njemu samemu pa je bila v težkem trpljenju odvzeta tolažba, ves žalosten je bil — tako da je Oljsko goro povsom doživel in prestal za končno poveličanje. Žaloval je zaradi tega, ker ne bo več mogel delati za Boga in duše, za svoje dijake in druge. Zaradi globoke ljubezni do vsega plemenitega je bil zares »nemiren duh«, nikdar ni miroval. Pa Bog, ki vsakega na svoj način k sebi povabi, je umiril v strašnih bolečinah tudi srce g. doktorja Petra, ki je vso ljubezen do Boga in svojih ravno z žrtvijo svojega življenja sredi najlepših moških let zapečatil, kakor da bi nam hotel s Cankarjem govoriti: »Trpljenje je kakor plodna njiva, ves blagoi raste iz njega!« G. profesor in Peter, naš dragi, počivaj v Bogul Iz Trsta Umetniška razstava. V nedeljo do. poldne je bila odprta umetniška ruz-stava slikurju Karla Sbisu v galeriji na Corsu. Razstavljenih je bilo 32 slik, med njimi olja, akvareli in risbe. Pet požarov. V soboto so bili tržaški gasilci kur petkrat klicani. Zjutraj ob šestih jc izbruhnil ogenj v ulici lorrcbianca 11, kjer jc gorelo celo fiodstrešje. Gasilci so imeli tri ure de-a, škoda je precejšnja. — Popoldne ob dveh so gasili v ulici Valdirivo 22, kjer je ogenj povzročil 7000 lir škode. Trije manjši požari pa so izbruhnili v ulici dcllc Lodolc 2, v neki sobi na polikliniki v ulici sv. Frunčiška 3 iu v ulici llaffaclu Sanzia 12. Drzni vlomi. 27. februarja je pet zlikovcev vlomilo v trgovino Jurija Žigona v ulici sv. Justino 13. Ko so s silo odprli železne roloje, so še v zidu, za katerim je bilo skladišče, naredili veliko luknjo, da bi tako mo^li odnašati zaboje. V skladišču je bilo okrog 500 zabojev stcklenic z likerjem v vrednosti nad en milijon lir. Stražnik pa, ki je videl skladišče odprto, ic takoj zasumil, da so bržkone ii a del u vlomilci. Ko jo zagledal pet moških, jih je vprašal, kaj delajo, nakar so mu odgovorili, da pač »delajo«. Mislili so, da bodo tako prepričali stražnika, da jih jo najel gospodar. Ta pa ic bil veduo boli prepričan, da so na delu pravi vlomilci, toda ko jih je skušal spraviti iz trgovine, so mu drug za drugim, grozeč mu, utekli. Spomnil pa se je, da je tam blizu malo prej videl tovorni avtomobil, ki jc bržkone Čakal na poziv petih zlikov-ccv. Če že ni mogel ujeti pet vlomilcev, pa si jc zapomnil številko avtomobila in drugi dan so aretirali lastnika avtomobila in šc nekega njegovega prijatelja, katerega sumijo, da je tudi sodeloval pri podvigu v noči na 27. februar. — V noči na Četrtek so vlomilci, ki so bržkone svojih poslov že zelo vajeni, vdrli v prostore Istrske družbe za bauksit v prvem nadstropju zgradbe v ulici lorrebian-ca 28. Navrtali so železno blagajno in odnesli iz nje 35.800 lir, poleg tega pa so odnesli tudi denar, ki jc bil v drugi sobi in nekaj predmetov, ki so imeli precejšnjo vreonost. < Še leden dni, pa bo dobil s'ovcnski knjižni trg prelepo edinstveno knjigo o Indijancih, kakršne smo doslej mogli brati samo v tujih iezikih. . » ■ V Trstu so umrli: Tergislav Ivau, Moskat Ivun, Jež Vera, Tfcnež Gašpar, Anton Pituk, Evgcnij Lulzzi, Mihael Sovič, Cekin Albert, Vrabič Julijana, Cvetkovič Ivan, Študent Florijana, Evangelista Gvido, Lido Bcrnardinis, Suzana Komolj, Pavla di Leonardo, Ivana Pesel roj. Glavina, Ilermina Dossi, Gino Rizzardi, Ana Salomone roj. Simone, Terezija Tondnto, Josipina Rossini, Josip Žuljan, Justin La-panja, Alojzija Skala. Smrtna nesreča. Avto je podrl v ulici »Mlin na veter« 50 letno Frančiško Fur-lan, stanujočo v isti ulici št. 41, tako da jo dobila tožke rane na glavi. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je zaradi težke poškodbe umrla. Izšel je prevod francoskega romana »Velika prijateljica« Napisal Pierre L'Ermite — Prevedel A. Anžič — v zbirki »Naša knjiga«. 326 str.; eleg. vezana 85 lir. UUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI PRED ŠKOFIJO 5 - MIKLOŠIČEVA CESTA 5 IHBBBBB9 PoŠta L.jnbljnnn 6 se dne 10. marca i. 1. po zaključku uradnih ur začasno zapre. Občinstvo naj sc poslužuje drugih pošt. Izraelove mreže nad svetom44444 'S »Napredek!« to je beseda, ki jo komunisti tako silno radi uporabljajo. Pred meseci je pokazal nek ljubljanski gospod svojemu znancu »Poročevalca« in s solzami v oreh dejal: »GlejI To je dušna hrana! Tukaj človek bere, kako bo še vse svet napredoval!« »V temelje, oboke bombe, ekrazit!« vpijejo komunisti. Vendar ne sodimo jili, pri svojem rušenju imajo namreč »svet cilj« zgraditi žc jutri nov, »lepši svet«, prinesejo novo, višjo kulturo in civilizacijo. Začeli so že! Pri nekem rdečem kurirju so našli poleg drugih zanimivosti tudi tole fotografijo. Kaže nam dva terenea v »čepicah«. Obvezani mož na desni je verjetno doslej prav gotovo nosil klobuk kot vsi ostali naši kmetje. Sedaj pa si je v znak, da je nastopila doba »višje (komunistične) kulture«, nadel pravo sovjetsko čepico. Komunisti namreč verujejo, da jc človek mnogo srečnejši, brž ko zamenja klobuk, zastarelo buržujsko pokrivalo, s sovjetsko čepico. Taka čepica jo namreč vidni znak, da je premagana tema in da zmaguje »svetloba«. Čepica ima le nad očmi senčnik, klobukovi krajci pa zasenčijo vso glavo. Ali nima sovjetska čepica res lepega simboličnega pomena f Mož t. očali na levi strani slike je menda Ljubljančan. »Plemenita duša« ni mogel vzdržati ▼ mestu in živeti svojega filistrskega življenja naprej. Tudi on je šel na deželo »skozi slavoloke novi svet gradit«. Sistem trošenja listkov pri nas in mazanja no zidovih, to je bil judovski sistem reklame in znak. da tiči Za OF judovstvo. Po mestih ni stala rckla- Jud Karel Liebknecht (1871—1919), vod-ja komunizma v Nemčiji ma večjih zneskov, zato pa tem več . po deželi; kajti v reklamo so gorele kar cele vasi. Preganjanja Jndov. Tudi iz svojega preganjanja so si znali Judje kovati kapital. Dostikrat se je zgodilo v zgodovini, da so narodi ali posamezni sloji vstali zoper Jude, navadno po kaki večji vojni ali po nemirih, ker so večkrat slutili ali celo imeli dokaze, da je vse nemire in vojne povzročil Jud. Tako je bilo tudi v Rusiji po letu 1905, po oni ponesrečeni revoluciji, ki so jo dejansko uprizorili Judje z denarjem Juda Jakoba Sifa, nekaj pogromov proti Judom. Ti so seveda zagnali po vsem svetu velikanski krik ter obtoževali rusko vlado, da organizira judovske pogrome. Niso samo kričali, šli so in zahtevali s pomočjo svojih rojakov po raznih državah, aa se od tam izvaja pritisk na ondotne vlade, da bi Rusija ne dobila potrebnega mednarodnega posojila, dokler ruska vlada ne da poroštva za nedotakljivost Judov v Rusiji. Očividci in poznavalci razmer pa pravijo, da so bili ti pogromi delo samih Judov. Kako bi se moglo sicer zgoditi, da so po vseh požigih judovskih trgovin in skladišč Judje še nazadnje obogateli! Izgleda, da so Judje najprej naročili blago na kredit, ga nato poskrili v druge prostore ali hiše, potem pa, ko je njin trgovina zgorela, odklanjali plačilo nabavljenega blaga, zahtevali od zavarovalnic plačilo škode, čez par mesecev pa prihajali počasi s svojimi skritimi zalogami na dan in prodajali s (00% dobičkom. Tudi Ford omenja vpitje Judtiv zaradi namišljenega preganjanja v predvojni lusiji ter njih intervencije pri v', di USA le kot razlog, da ne bi dobila Rusija posojila. Vse skupaj označuje kot velikansko sleparijo Judov. Jud Ferdinand Lassalle, oče socialne demokracije (1825—1861). Tisk. Največ dobička donaša judovstvu gotovo tisk, ne sicer neposredno, pač pa posredno. Res morajo tiskarne in založbe, ki prodajajo milijonske naklade, zaslužiti lepe denarje. Več zaslužka pa prinašajo Judom tiskana borzna poročila o stanju žetve, o sla- bih izgledih kake banke, lažna poročila političnega značaja, da se liahuj-ska množica zoper vlado ali država zoper državo. Vojna, to je posel za Juda. Takrat se poživi judovska težka industrija, narastejo cene za najrazličnejše kovine, takrat morajo armade prevzemati vse, kar jim dobavi judovski dobavitelj in države morajo plačevati v zlatu ali pa ostajati dolžne..., na hipoteko. Zato poskrbijo Judje, da pride večkrat do vojne ali da se vojna zavleče. V knjigi v. F. Ivanova »Tajna diplomacija« (llarbin 1937) najdemo iste dogodivc kot jih je Disraeli napovedal v svojem romanu »Conings-bey<, da dobavlja namreč vojni dobavitelj — Jud razne surovine obema vojskujočima sc strankama, da s tem vojno zavleče in žanje iz nje dobiček. Tudi te posle kombinirajo s svojimi političnimi načrti. Med drugim piše avtor: »Angleži (ali bolje: angleški Judje) so si prizadevali dobavljati ruski armadi izključno samo to, kar .jo bilo za z.npadno fronto neprimerno in neporabljivo. Tako je na pr. ostalo leta 1916 po bojih pri Kolomeji od 24 havbic, dobavljenih iz nnfjleških tovarn, samo 5 dobrih. Ruske prevzemne komisije so protestirale, odklanjale prevzem dobavljenega orožja, angleški vojaki so se škandalizirali nnd takimi dobavami. Rusija, ki jc nosila na svojih ramenih glavno te./o cele voj-. ne, je morala brez ugovora sprejemati vse, kar so ji pošiljali nični zavez-| niki, plačevati je morala 7, ruskim zla-i tom. Devetdnevnima za Primorce in Slovence Molitveni namen devetdnevnice sa Primorce in vse Slovence, de ne bi podlegli navalu komunizma )e danes v torek: molimo naj Marija primorskega in sploh slovenskega kmeta iz brezboStva pripelje v veri ut r j e n e g a. Molitveni namen za JUTRI, V SREDO pa je: molimo naj Marija primorskega in slovenskega dc-lavca varuje brezbožnega komunizma. Ta devetdnevnica ni le naša verska, ampak tudi narodna dolžnost. Zato vodite k devetdnevnici vse vaie prijatelje in znancei Govori za Zimsko pomoč V soboto zvečer fe r ljubljanskem radiu imel slovenski pisatelj g. Ivan Pregelj pod naslovom »Bodite usmiljen il« naslednji govor za Zimsko pomoč Slovensko ljudstvo Je tal le majhna družina r družbi velikih »oaed. Ker Jo liaie ljudstvo, kakor družina, zato smo vsi Slovenci pravi bratje In sestre. Mnogo, premnogo teh naših bratov In sestra pa Je /adela najhujša nesreča. Zgubili so ne da hI bili kaj krivi, vse to, kar so Imeli svojega. Bratjo so, ki so bratoin zažigali domove. Pregnali so jih, svoje brate, ki so samo to zagrešili, da so vneto ljubili svojo zemljo, »voj narod, svoj slovenski verni narod. Siromaki, goli ln lačni strmijo v bodočnost. Nimajo obleke, nimajo hrnne. Bratje naSI In naše sestre so brej potreb, ne obleke, brez brane. Brate In sestre svoje ljubimo, čustvu-Jemo s njimi tn Jim pomagamo, kadar so pomoči potrebni. Zdaj so ti naši bratje in t« naSe sestre vse naše pomoči potrebni. Pomagajmo Jim! Slovenci so že od nekdaj namiljenega srca In radodarnih rok. Bodimo slovenskega ljudstva vredni sinovi Iu hčere! Bodimo vredni slavnega spomina naših dedov. Rodimo usmiljenega srca! Tiso« In tisoč bratskih Iu sestrskih rok naa prosi uho. gajme. Te roke so naše telo, te prošn.le so naše prošnje. Sebi bomo dali, kar bomo dali bratom In sestram! Ljubi svojega bližnjega! Kdo je moj bllžnjlf Kdo ml Je hlli.ll, ko rodni hrat, ko rodna sestraf In prav bratje In sestre so pomoči potrebni In prosijo. Nimajo obleke, nimajo hrane. Obleclmo lih, nasitimo jih! Bodimo slovensko darežljlvostl ln dobrote vredni Irpolnjevalel, bodimo krščan. ske postave zavedni Izvrševale!, hodimo človočauskl, Imejmo usmiljenje z reveži! Naši so. Naša je dolžnost, da jim pomagamo. Nikogar drugega nimajo, da lil sc zatekli k njemu. Selil bomo dali, če bomo nJim dali. Saj smo sami revni, bodo rekli povečini premnogi med nami. Ites je. Nismo družba bogatih mogotcev. Pa tako revni ln ubogi, da bi nič uatl no mogli, tudi nismo. Zato dajmo po moči, a dajmo vendarle. Darovati, potrebnim dati, more en sam na svetu. Ta sam smo ljudje. Potem smo Izbrani, da kraljujemo nad stvarmi. Ko spo. znamo In vidimo bedo svojih soljudi, Jo občutimo sami. In kakor sami sebi ne pio. remo ieletl slabega, tako naa tudi bratska nesreča boli. Po naravi smo torej prlmo. rani, da tuje gorje lajšamo. Toliko |e vre. den človek, kolikor ve, da je človek. Pa kakor smo rekli so naši bratje ▼ potrebi, je del naa samih ▼ nezasluženl stiski. Pomoči potrebni so naSI ljudje. Kje naj Iščejo pomoči, če je pri nas ne dobe? Velja! Usmilimo se svojih bratov In se. stra! Darujmo Jim po svojih močeh. Slovensko ljudstvo n! sicer bogato, pa je usmiljeno. Ilodlmo Slovenci, dokažlmo, da smo Slovenci. Zavedajmo se dn so morda mnogi tudi med nami. ki so kolikor toliko krivi te v nebovpljoče narodne nesreče. Popravimo! Dajmo, kar moremo, sa nesrečne brate In sestre! V nedeljo je ▼ radiu govoril predsednik Glasbene akademije g. J ul i j B e t e 11 o: Ka preilvlj« naša lepa slovenska doma. Tina čase, kakršnih v njeni igadOTlnt, ko tvorijo njeno obličje požgane domačije, ru. šcvlne šol, cerkva In društvculh domov, ko plaka na tisoče mater, mož, deklet ln otrok za svojimi dragimi, ko «rečav«mo na ljub. Ijansklh nitrati stotine nnlčenlh ekslstene, žrtev slovenskemu naroda tuje Ideologije, Je naravno, da se t okvira spodbujajoče ln tolažlln« akcije Zimske pomoči sliši tudi gin« prve slovenske glasbene Institucije, ka. terl je poverjena važna panoga splošne kulture — glasbena vzgoja najširših pluti slo. Tenskega naroda. Odnosi naše Glasbene akademije slovenskega naroda se v ničemer jasneje ne zrcalijo kot ▼ Izpolnjevanja nalog In principov glasbene vzgoje po katerih ll prizadeva Glasbena akademija Izpol. njcvatl svojo kulturno misijo v narodu, kateremu sluti. D» oblikujemo Iz otroka človeka — po. gtenčtta In plemenitega dn svojega bližnje, ga. ne zadošča, da mu obudimo le Bmlscl za praktično stran življenja. Lo-ta bl bila najboljši Tir sa čustva egoizma In materla-llzma. Privzgojiti ma moramo predvsem tudi smisel za lepote življenja. Zato stremi moderna pedagogika sa tem, da pride otrok čimprej ▼ dollko s lepimi umetnostmi — predvsem z glasbo. Glasbena vzgoja je ena najvažnejših panog oblikovanja otroške psllio. Na tem poprlščn lina učitelj In pravi pedagog Tse polno možnosti pridobivati srca caupane mu mladine. S prikupnostjo melodij in harmonij ter z dobroto in ome-vanjem za tehnične težave vsaja v otroško duSo od vsega početka čut ln smisel za lepoto, urejenost ln ubranost In s tem zavest, da je za srečno In obstanka vredno žlvlje. nje treba nekaj več kot samo vsakdanje telesne hrane. Cilj ln namen glasbenega pouka ter glasbene vzgoje naj v skladu z načeli grške etike ne obstoji samo v pridobivanju tehnične spretnosti. Njen pomen je vse globlji ln plemenitejši, ki naj dobi Izraza ▼ privzgoji ln Izkrlstallzlranjn čustva lu smisla sa lepoto, plemenitost, za čustva estetskega ln etičnega značaja. Glasbena vzgoja naj ne bo privilegij le malega. Izbranega družabnega kroga. Ona mora biti dostopna vsakomur brez izjeme. S tem je podana bistvena značilnost zn Ideje moderne glasbene vzgoje: spoznanje, da je vsak normalen indlvldlj dostopen glasbeni vzgoji. — Univerzalnost glasbene vzgoje Je ena najučinkovitejših sredstev za obujanje smisla za skupnost. Vzemimo le eno samo panogo Iz celotnega kompleksa glasbeno vzgoje: zborno petje. Kje poTSod ga ne sreiavamo! V Soli, cerkvi, koncertih, društvih, pri prireditvah slavnostnega in družabnega značaja. Kot utemeljitev tega nazlranja naj služI sledeče zgodovinsko dejstvo: Izrcvo. luelonirnnje Tsega dotedanjega glasbenega življenja, ki postaja po smrti J. S. Bacha, po leta 1730., vedno očitneje In katerega lnlclator je bil Janez \Vencel Anton Sta-rnttz, ▼ dobi, v kateri je bil razum kot urejevalni princip tako rekoč Bele odkrit, v dobi, r koleri se zdi, da se tsI duhovni prikazi podrejajo filozofskemu spoznavanju. Jo imelo svoj izvor ▼ zavestni odmaknttvl od Tsega rellglozno-nnlrerzalnega, socialno kolektivnega, ▼ poudarjanju osebnosti In Individualnosti. To revolucionarno gibanje je našlo Izraza ▼ odklanjanju oblik polito, nlje, kontrapunktlčnega stila, v Iznajdljivosti nove, glasbeno ustvarjanje presnav-ljajoče dinamike, v poudarjanju vodilne molodlje ▼ zgornjem glasu. Ta preosnovn stila je spremenila tudi bistvo glasbene vzgoje tn pouka. Vpliv glasbene arilstlke postaja vedno učinkovitejši, nmetnlška stro. kovna Izobrazba odločilno morilo. Res je, da so so posamezni promtncnt-nlkt opogumili ter dvignili stoJ veto proti pogubonosnlm Tpllvom novega glasbeno, vzgojnega nazirnuja. J. J. Rousscau Je bil v tej dobi negacije splošne glasbene vzgoje eden njenih najbolj vnetih zagovornikov. V smislu anttčnena Platonovega nazlranja sta Horder In Goctlio dvignila svoj glns ter priznavala vplivu glasbene Tzgoje v prda. poglkl (undamentnlno Tlogo. Ilumholdt ln Kolter t Nemčiji. Pestalozzl tn Nagcli v ivlcl. \Vithelm In Ilullah ▼ Franciji ln Viigllji so utemeljevali opravičenost in nujnost glasbene vzgoje za splolaost tn glasbeno doživljanje. Toda vpliv novo nastopajoče struje postaja vedno krepkejil, ln Tia ta. celo i praktičnimi dokazi pod. prta prliadeTanJa, so oitalt le sporadlčnl poskusi brez odločujočega splošnega uspeha. Kult glasbene artlstlke je zakrivil, da je proti koncu IS. stoletja postala splošna Tsemn naroda dostopna glasbena vzgoja skorajda nepoznan pojem. Mali ikuplul ljn. bttcljev In poznaTatelJcT glasba stoji nasproti glasbi odtujena množica naroda, izročena na milost in nemilost TpIlTOm glasbenega kiča, ne da bl se zavedala nelzmer. nlh vrednot, na etičnih principih zgrujene glasbene vzgoje. To katastrofalno naiprotje je napotilo odgovorne osebnosti In ustanovo k prepo-trebnemu razmišljanju, kako zajeziti vpliv glasbene arttstlke ter ustvariti protiutež ▼ splošno narodni, vsakemu dostopni glasbe, ni vzgoji. Načelo grške etike je pričelo počasi zopet pridobivati na svoji Trednostl: »Smoter glasbenega pouka naj ne bo samo v zunanjem pridobivanju tehnične spretnosti, temveč za vse, ki poučujejo glasbo, mora biti vodilna misel, da Je njih glavna naloga Tzgajutl mladino k človečanstvu po glasbi. Splošne Tzgojne ideje postaviti t središče zanimanja celega človeka z vsemi njegovimi sposobnostmi dojemanja so se kot naraTna reakcija pričela uvelJaTlJatl vedno IntenzlTneJe. Priznavajo primat nje. govlh ustTarJajočIh sposobnosti, razvojne možnosti fantazije ln sposobnosti predBtnT. ljanja ter važnosti enakomerne nege vseli človeških sposobnosti. Odklanjajo pretirano forslranje enostransko razumnlško usmerjenosti duha. Duševnost In čustvenost naj najdeta Istočasno poudarka v gojitvi organskega odnosa do telesnih toJ, kot n. pr. gimnastika napram ritmiki in plcsn, ma. temega In tujih Jezikov napram poeziji, ročne spretnosti napram slikarstvu, kipar, stvu Itd. Prav posebno važna naloga pripada glasbenim elementom, kor se vse njih raznolike notranje sile združujejo v rodovitno sintezo. Za vzgojo bistvena Izjava velikega misleca Goetheja: »Zato smo si Iz. med vseh možnih zamisli izbrali glasbo kot element nuše vzgoje, kajti lo od nje vodijo enako usmerjena pota na vso strani,« pri. dobiva polno veljavo. V 20. stoletjn so ne r praven omenjenih pedagoških naziranj Izvršile izdatne reforme, katerih vpllT je posegel tudi v naše slovenske glnsbenoTzgoJne priliko. PrTl ju. goslovanskl konzervatorlj t Ljubljani, ustanovljen od Glasbena Matice leta 1919 ter prevzet t državno upravo leta 1S2S, Jo bil leta 1939 z zakonom o umetniških šolah preustrojen v Glasbeno Akndemljo (GA) ter njej priključeno Srednjo glasbeno šolo (SGS). V dve instituciji, katerih učr,I načrti so sestavljeni na podlagi modernih pedagoško.praktlčnlh Izkustev vsega profe. sorskega zbora, katerega člani so se Izobraževali doma tn t tujini. Zavoda nudita Tsestransko glasbeno Tzgojo, katere Tir tvorijo Izoblikovanje sluha, Inprovlzaelja, Individualen pouk tn tako Izrazita muzi. kalnost, »da sta instrument In glas le zu. nnnJI sredstvi za dosego ustaljene glasbo, ne predstave«. Trav posebna skrb se posveča glasbeni vzgoji slušateljev pedago. škegn oddelka, ki ga posečnjo bodoči profesorji glasbo za srednje šolo ln učitelji. Sča. V smislu čuta za skupnost predvlde. vajo učni načrti gojitev komorne glasbe, zlioruega petja, orkestralnih ln ansambel, sklh TaJ. Tudi ples In ritmika, tuji jeziki ter strokovno znanstveni predmeti so sestavni delt učnih načrtov. Da je namen ln naloga Glasbene akademije poleg olioga. tltvo glasbeno umetniško kulture tudi pri. prnvljati In do najvišje stopnje Izobraževati produktivne in reproduktlvne umet. nlke, je razumljivo. Vstop v Glasbeno nka. dcmljo In Srednjo glasbeno šolo, ki naj služIta glasbeni kulturi la vzgoji slovenskega naroda, je dovoljen vsakomur brez Izjeme, ako ustreza za uspešen razvoj po. trcbnlm sprejemnim pogojem. Malo kateri narod jo tnko ran/lkalen ln glasbo ljubeč kakor slovenski. Ljubezen do glasbe jc globoko usidrana r njegovem bistvu ln visoko število gojencev dovoljno opravičuje obstoj In polrehn nnSepra zavoda. Navzlic težkim časom poseča trenutno Glasbeno akademijo, Srednjo glasbeno lolo ln i »JI- Za današnji dan Koledar Torek, T. salest Tomaž Akv., s po in t Talec tn cerkveni učenik; Gavdioz, (poznavalec; Teofil, Ikof. Sreda, 8. sušca: Janez od Boga, spozna valoo ln ustanovitelj reda; Bcata, rau-čeuloa; Vinceno Polj., Skof. Dramsko gledališke »Vera In nevera« — Bed B. ob 18. Operno gledališče »La Boheme« — Izven. Ob 18. Kino Matica »šol« ljubezni«. Predstave ob IS, 17 ln 19. Kino Union »Jennr In gospod v traka« — Predatare ob 1«. ln 19.15. Kino Sloga »Usoda« ob 15, 17, U. Lekarniška služba Nočno dežurno ilužbo imajo lekarne: mr Bakarčtč, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ita-mor, MikloSičova ceata 20 tn mr. Mur-mayer, St. Petra c. 78. Dramsko gledališče Torek, 7. marca: ob 18: »Vera In nevera«. Red B. Sreda, 8. marca: ob 18.: »Matura«. — Red Sreda. Operno gledališče Torek. 7. marca, ob 18:. »La Boheme«. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Sreda, 8. marca: ob 17.3*. »Sneguročka« — Izvou. Cene od 36 lir navzdol. lIprsTa DržaTnlh gledališč r Ljubljani obTešča p. n. gledališke obiskovalce, da Je zaradi podaljšanja policijske nre začetek vseh predelav r Operi ln Drami ob 18. — Izjema Je samo opera »Sneguročka«. ki pričenja vedno pol nre prej, t. j. ob 17.30 In pa eventualno nedeljsko predstaTe, za katere pa bo začetok TseleJ posebej objav ..ea. OddaJnISka skupina »Jadranske primorje. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored aa 7. marce: 7 Poročila t nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7. 30 Poročila v alovenSfiinl — 9 Poročila v nemSčinl — 9.10 Koračnica, pregled sporeda r nemSčinl In alovenSfiinl, koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila t nemščini ln slovenščini — 12.15 Koncert za oddih izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijonca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 To-ročila v nemSčinl ln slovenščini, napoved sporeda — 17.15 Četudi poznano nI zelo. vendar zanimivo bo — 18.45 Zdravniška ura. dr. Frnnce Dchevee: Človek kot duh ln snov — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Za Zimsko pomoč bo govoril dr. Tine Dobcljak — 20 Poročila v nemščini — 30.15 Slavni glasovi — 21 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Nekaj napovov za lahko noč. ma pod Isto streho dclnjočo šolo Glasbene Malice preko 1M8 gojencev, kar pomeni gotovo rekord. Nič čudnega nI, ako gleda naš mali narod a ponosom na procentualno veliko število svojih produktivnih In re. produktivnih uinetnikOT, katerih Tečlna Je bila vzgojena ▼ našili učnih prostorih. Sinteza naših glasbeno vzgojnih prizadevanj Jc vzgajati k glasbenemu življenju In doživljanju t lepoti In duševni plemenitosti. Važnejše kot nepotrebno kopičenje znanstvene tvarine ter nepoglobljenl študij samo zaradi tehnike Jo littl vodnik k osebnemu, sodelujočemu doživljanju glasbenega dogajanja In s tem Istočasno ▼ iskanju lepote In etičnih vrednot. Ta norma nnj velja ne samo glede pokltrne, temveč glede vsake resne glasbene izobrazbe. Poglabljali, posploiltl In usmeriti tso glasbeno vzgojo t slovenskem narodn bo tudi v bodočnosti ena prrlh nalog Glus-bene akademije. To kulturno misijo pa bo mogla vršili le tedaj, ako ji bo oblastveno priznana potrebna cksokiitlva. Dokler bo smelo vsako društvo, da eelo vsak privatni učitelj glasbe krojiti svoje poučevanje brez vsake konlrole ln odgovornosti, bo težko t polni meri zadostiti zabtCTam In potrebam enotno usmerjeno splošno narodne glasbene vzgoje. Glasbena akademija kot prvi glasbenovzgojnl slovenski zavod naj, bl bila centrala, lz katere bl morala pronicati Iniciativa do nnjmar.jši-ga slovenskega kulturnega otočka. Ona bl morala, opremljena s potrebno zakonito polnomočjo, onemogočati porazno škodljivi vpliv nespo. sobnih prlTatnlli učItcljcT glasbe. Po končani vojni bo potrebno posvečati posebno pažnjo odnosom s sorodnimi kulturnimi zavodi v tujini, kar bo brezdvomno obogatilo torlščo glasbenoTZgoJnlh Izkustev. To Je le mali Izrez iz kompleksa na. log, ki spadajo po svoji strokovni ln vse. lilnskl važnosti t delokrog Glasbene akademije kot institucije t službi slovenskega naroda. V razmerah pa. kakor so omenjene ▼ nTodn, t razmerah, ko čakajo tisoči slovenskih brezdomcev, oropani t potu obrn-za prlgaranega skromnega doma, nujne po. moči, da rešijo vsaj golo žlTljenJe, se mora Glasbena akademija zavedati še ene nalo. ge karltatlTnega značaja. A k e IJ a Zimske pomoči je zajeta najširše plasti javnosti, da more pod devlzo »bodite usmiljeni ln usmiljenje boste dosegli« zbrati sredstva, s katerimi skuša blažiti največjo bedo. Zimska pomoč je v scdnnjt narodni stiski nujno potrebna in upravičena ustanova, katera podpirati je sveta dolžnost Glasbene akademije. To nazlranje pa Jasno ugotavlja tudi stališče, ki ga zavzema rok-torat, odnosno senat Glasbene akademije proti dogodkom, ki se sedaj v narodu vr. še, sklicujoč se na božično poslanico z dne 23. decembra 194.1, ki nosi podpise zastopnikov Tseh slovenskih kulturnih, socialnih In gospodarskih ustnnor. Rektorat In senat Glasbene akademije pozivata vse glasbenike ter blvSe In icda-nje gojence ter slušatelje, da se po svojih močeh ob vsaki priliki stavijo plemenite, ma hotenja Zlmike pomoči na razpolago. Knjižna tombola Lepa knjiga je bila veduo nujvečja prijateljica Sloveucev. Danes pu je se prav posebno zaželena. Mnogim je edina uteha in edino razvedrilo, loda revnejši jo le stežka kupijo. Zimsku pomoč pu je znala odpoinoči tudi temu. prireja knjižno tombolo, ki naj za cenen denar nudi ljudstvu zbirko najlepših slovenskih knjig. Vemo, da bodo vsi sloji znali ceniti to izredno priliko in nikakor ne bodo odklanjali tombolskih tablic. Baznašalci so se žc ali pa se še bodo zglasili pri vseh. Za Zimsko pomoč Veliki stnfonlčnl koneert, ki je bil prvotno določen za 28. L m., bo dofinitivno v po-nedeljok. 13. marca 1944, ob 19 v veliki uni-onikl dvorani. Koncert priredi Zveza godbenikov pod vodstvom dirigentu Forda llor-zoga ln • sodelovanjem odlično našo pevke-umetnice loprauislko gdč. Valerije IIoybn-love tor Izredno nadarjeno mlade violinistko Jolko Staničove, učenke prof. Jana šlaisa. Veliki sinfonlčni orkester bo izvajal na tem koncertu dela. ki so jib napisali skladatelji Sibelius, L. M. Skerjane, Bruoh, Debussj- in \Vagner, Na koneort opozarjamo ie danos, predprodaja se bo znČPla v sredo, 8. t. m., v kn Igarnl Glnshene Matice. Koncert bo t kortit Zimske pomoči. Osebne novice Diplomirala je na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča gdč. Danica Žun iz Lovrane. Diplomantka je hči carinskega nadzornika v p. g. Lovra 2una. Iskreno čestitamol Novi jrrobovi -f- Franc Nemec. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči bivši trgovec in posestnik v Nabrežini g. Franc Nemec Blagega rajnega bodo pokopali v torek ob 14 k kapele sv. Frančižka no Žalah. + Milan JVIravljck. V nedeljo je zaspal v Bogu notraski pripravnik g. Milan Mravijak. Kajnega bodo pokopali v sredo ob 17 iz kapele iv. Andreja na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. + Franc Lnvrič. Odšel je ▼ večnost inšpektor državnih železnic v pokoju g. Franc Lavrič Na zadnji poti ga bodo pospremili v sredo ob 16 iz kapele sv. Jakoba na Žalah. + Rudoll Defak. Po hudi bolezni |« r Bogu zaspal g. Kudolf Dejak, livar v Ljubljani. Pokopali ga bodo v sredo ob 14 iz kapele sv. Janeza na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. t Franc Ziller V soboto, dne 4. t. m.. Je ▼ Ljubljani Izdihnil svojo dužo g. Franc Ziller, star 75 let. Z njim lega v grob eden tintih Krekovih pionirjev, ki en jc pred petdesetimi let-i z vBom ideattzmotn pridružil mlademu kršč-anako-aooialnemu gibanju, katero je takrat sprožil mladi Evangelist Krek. Mladi Franc Ziller je bil vnet orga-niiz.itor in dober govornik, ki je z beeedo in dejanjem sodeloval v vseli Krekovih organizacijah. Hodil je po shodih kot govornik, delal je kot odliornik Prvega delavskega konsumnega društva, ki jo takrat nastajalo v kleteh Ovijnčeve hiše na Konigreenem trgu, delal v Stavbinfskcm društvu, ki je tisto leta začelo graditi male delavske hišice v Vodmatu, Stopanji vasi in v Rožni dolini. Vso to organizacije je zamislil, ustanovil in vodil dr. Krek sam. krepko pa so mu pomagali njegovi mladi tovariši, izmed katerih so zdaj že vsi v večnordi, zadnji med njimi, Franc Ziller, zdaj odhaja. Sicer živi »e nekaj starih Krekovih veteranov, toda Ziller jo bil zadnji izmed tistih, ki so kol govorniki, organizatorji m zadrugarji od vsega početka povsod prijeli, kjer je bilo treba. Kar moramo o rajnem Zillerju štel zvest vsekdar božji Cerkvi. Pogreb bo v torek, dne 7. t. m., ob 3 popoldne z Žal — iz kapelice sv. Krištofa. Naj počiva v Gospodu Njegovim žalujočim izrekamo svoje so žalje. Poizvedovanja Zgubljena jo bila v soboto zjutraj črn« hoa od Kartinovo do Joranovo ulice proti Opokarski cesti. Najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda t trnovskem župnišču nli pa sporoči naslov. Dnevne novice St. maša za i. Vlneeneljo Blejee je da-: nos (torek) ob 7.S0 prt frančiškanih. Namesto venca u» grob g. Josipa Sohlel-morja J« podaril g. Alojzij Kane 300 lir zu Zimsko pomoč, V počastitev spomina pok. g. Andro Alujeviča »o darovati usluiboncl Pokrajin, ske delavsko svoze 600 Ur za Zlinsko pomoč. Namesto običajne zahvale vacm. ki so spremili g. Josipa Scblolinorja ca zadnji poti, so poslali ivojcl za siromašne otroku 500 lir Zimski pomoči. Maša zadušnica ho v Trnovem t sredo ob G.30. Nova knjižica »Pozor — strup!« izide jutri. Vsebujo aktualno razpravo o ilabotn dtt. tu in njega posledicah. Cena ena lira. Učit* st strojepisja - Praktično »usnje korlstao »»akomur ledij In * bodoč« v zasebnem ali Jsvuem poklica Noti ino-, dvo-In trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo dne 7. in 8. marca. Modorna strojepisnim, desotprstna učna metoda. Vpisovanjo dnovn». Učninn zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvočer po žoljl obiskovalceT. Informacijo, prospekti: Trgovsko učllltče »Chrlstofov učni zarod«. Domobranska 15. Glasbena akademija priredi v pet*k. 10. marca, ob 17.30 javno produkcijo v Toliki filbnrmonični dvorani. Nastopili bodo učenci rektorja Betntta la prof. Dariana, A. in J. Ravnika. Slaisa, Ant. Trosta. V. Wisting-hausnova In Z. Zamikov«. Sporedi po * iu 3 tire bodo naprodaj v Matični knjigarni. Bcgunoll Vsak torek ob 18.15 ima begunski duhovnik g. svetnik Ivan Zupančič v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih postne govore. Prihajajte rudi in v velikem Stovllu k tom globoko zasnovanim In sedanjim razmeram prilagodenltn govorom priznanega ljudskega govornika, ki v njih polaga praT posebno veliko voinoet na vaš sedanji težki položaj. Ratnaleljstvo Vzajemne zaTiroTalntee v Ljubljani je podarilo namesto venca na grob g. Otona Kettoja 1000 lir za Zimsko pomo.\ PozIt titlnlm posestnikom. Mestno po-glavarstTo opozarja ve« hiSne poseslnlke lil lastnike zemljllč ob cestah, da o pravem času osnažljo hodnike »nega ln odmočojo 6neg Ii kadunj ob cesti. Snežnemu Trememi ho sledila odjuga, ki bo poTzročila hndo hrorgo, če no bo odmetan »neg s hodnikov In osnafene obcestno knjunje. Uprava policije bo strogo nadzorovala izvajsnjo določil mestnega cestnega reda. INSTRCKCIJK II «OLOIt! NOVI TRO S. God vseh Jožic in Jožefov se bliža. Rabili boste zanje darila. Ne skrbite zanje. Počakajte še teden dni, pa boste zvedeli za taka, ki so najprimernejša. Posestnike gozdoT opozarjamo, da so dol?.. nI pogozditl goličave tekom 1 let po pu-soku tor da nI dopustno posekane parcelo porabiti za drugo kulture (poljodelske) bro/. oblastvenega dovoljenja. Z« premeno kulturo na gozdni posesti je potrebno vložiti proSnjo pri mestnem poglnvarstvu. Da s« omogoči gozdnim posetnikom zasaditev po. sekanlh gozdnih parcel, dobe po odredbi Šefa pokrajinske aprave posestniki gozdov sadiko brezplačno. Za vzorno opravljeno pe-gozditve so določene nngrade. Vabimo gozil-no posestnike, da takoj zaprosijo za gozdno sadike ter pri tem navedejo Trsto gozdni Ii sadik, Število in poTrlino parcele, kntero nameravajo pogozditl. Interesenti naj ne javijo » najkrajšem času v Mestni vrtnariji, Cesta ra ItoJnlk 3. mod S—11. Pisalne stroje boljl« mamke dobro ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah EVEHEST. Prešernov« «4. PredaTsnJe o plastični anatomiji čl«Te. Skeg« teles« v privatni OorSetovl risarski 'oli se bo pričelo 8. t m. ob 18. T« pomožni predmet Jo namenjen prcdTiem ndeleJ.oneem obeh tečsJeT A In B sknpaj. v pomoli In bodrilo. PredaTnl bo znani itrokovnjak akademski slikar g. prof. Mirko Snblo. Danes ob 17 ho t mali fllbarmonlčnl dvo. rani III. javna produkcij« goJeneeT l«lo Glasbene Matice, na kateri bodo nastopili Izključno le gojenci profesoric« Zorko Bru-dačove in Izvajali dela slovenskih klavirskih skladateljev. Po Trstnem redu, kakor nastopajo, bodo igrati gojenci ln gojenko: Potelin Andreja, Oognln Alenčiea, Karnov. Sok Tita, PrlvSek Joško, Štrukelj Tnn.ia, Sedlbauer Vladka, Rolih Nada, 8vetina Alenko. Potočnik Metka tn Zor«, Nenberger Lidijo, Jamnlk Olga, Knnst Irena .Matetlč Eva, KarnoT.šek Darja. Skerjano Bentrlce. Lchpn. mer Sonln. Turel Mirjana, Štelo Saša, Mi-klavčič Mirjam in Fakin Mara. Vabimo star-Se, da posetijo produkcijo, zn katero so dobi prodrohen spored tekom dn«ta v kni*. garni Glasben« Matico. Začetek točno oh 17. Proslava sfofelnlcs Jurčičevega rojstva v Drami Jurčič ni največji v dramatskem ustvarjanju, vendar je tako izrazit glasnik naroda in tako pristen risar ljudi da ga že od nekdaj radi beremo in gledamo z užitkom njegove povesti na odru. Dramatizacije Jurčičevih zgodb so posebno tedaj, ko nam je tako zelo manjkalo odrskih izvirnih del, izpolnile veliko vrzel pri nas. Zato je povsem naravno da le zato ne more gledališče mimo Jurčičevega jubileja. Sobotni proslavi je dal poudarek predvsem govor dramoturga gosp, J. Modra, ki smo ga priobčili v nedeljo. Nato pa je bil vprizorjen »Deseti brat« v Go-Iijevi dramatizaciji. Priredba, ki se tesno naslanja na pisateljevo besedilo, je posebno primerna prav zn tako priliko Vprizoritev (režija prof Šesta) je bila vsa nekam slavnostna, od igralcev so posebno lepo rešili svoje vloge: g Milan Skrbiršek kot Deseti brat, g Cesar kot Krjavelj in ga. Levarjeva kot Menica. V kolikor ni mogoče vsem igralcem ustva- riti kmečkega vzduJja in kmečkih podob, opravi to pot posebno pisateljeva beseda in njegova misel. Ta je tako pristno dolenjska in tako toplo domača, da mora najti stik s slovenskim človekom. Res, Jurčič je pesnik naše trpeče dolenjske zemlje, njen glasnik in njen najver-nejši sin On je izraz in hotenje naroda, ki že tisočletja živi v vaseh, posejanih med griči, naroda, ki z vso dušo ljubi svoj krov in srečen t znojem napaja svojo zemljo. Narod svojih zvestih sinov ne pozablja. V soboto jc bilo gledališče polno kot že zlepa nc In največ je bilo v dvorani Jurčičevih rojakov, mnogo domobrancev iz Jurčičevih vasi Zdaj so pregnani. njihovi domovi izropnnl ob topli besedi svojega pesnika so nekaj trenutkov pozabili na svojo bolest Vstalo jim jc upanje, da se bodo spet kmalu vruill duuiuv in ua uu spei lepo, kakor nekoč. J. P. Nc tati muli naš stomnski natnI 25 Neprestan hoj se bije na svetu med dobrim in zlom. Enkrat popusti, pa spet z vso silo zadivja. Armada dobrega bi -sicer bila mnogo močnejša, ko bi je vedno ne izpodbijala peta kolona, ki jo v vrste dobrega pošilja in v njej neguje armada zla Tudi borci dobrega nosijo v sebi pogubonosne strune. Ce si najboljši pa njih nihanja brez pomišljanja no ustaviš, ko začno brneti, lo sirenski glas zvedo v službo zlu, pa Če tudi obdržiš še tako ugledno mesto v armadi pravice. Castihlepnost, pohlep po denarju. Amor-jeve strelice, osebni in skupinski egoizem, to so vdorna pola v utrdbe dobrega in ni jih mogoče povsem zazidati. To je vzrok, da bo boj med lučjo in temo trajal do poslednjega dne. Tedaj pa bo dobro slavilo svoj triumf. Skozi vso zgodovino pa se vlefo krivulja. Knkrat je pravica in poštvnje na vrhu, red vlada. Pa ljudje kmalu pozabijo s kakšnimi žrtvami so so dokopali di> spoznanja, da krivic.i ns prinaša sreče. Spel pridejo na krivo pot. Kri tečo, trpljenje zavlada. Takrat ljudje v strašni noči, ki jih je zajela, spet uzro luč resni- ce, pravico in lepote. Čim večja jf loma zmot in zla in čim svetlejša je luč, tem prej najdejo množice pravo pot. Iz skušenj prejšnjih rodov pa sn nočejo učiti. Stojmo trdno v armadi dobrega, zatiraj-mo mod nami peto kolono temo, da bo prihodnja doba v naši domovini, doba ljubezni, ki ne išče svojega. Skupni zbori zastopnikov naših dožel. So prej kot o taborih, bi bilo treba govoriti o tem, kaj je storila uprava za varnost dežel. Ker je pretila nevarnost vsem notranjeavstrijskim deželam, so cesarji začeli sklicevati nn skunna zborovanja odbornike njihovih deželnih stanov. Na teh zborovanjih so določali davki za skupno obrambo dežel in sklepalo o preosnovi vojske. Ker je bila nevarnost vpadov neprestana, so najeli po skupnem zasedanju zastopnikov naših dožel leta 1475 v Mariboru za vsako do-želo posebnega vojskovodjo. Ti so imeli vsak po štiri pribočnike in zase |>o 24. za pribočnika pa po deset konjenikov. Ta najemniška vojska je morala stalno bili v pripravljenosti, takoj odbiti turški . vpad. Pri napadu leta 1475 je ta nova skupna vojska naših dežel stopila Turkom nasproti pri Bizelju blizu Sotle, štela jo 450 mož. ki so jih Turki deloma posekali, deloma odvedli v sužnost. Tako ta proosnova vojske ni nič koristila, pač pa ,io zahtevala od dežel visoke izdatke, ki jih doslej za vojsko ni bilo treba tro-šiti. Ni čudno, da so novi davki pri kmetih vzbujali hudo nevoljo in celo upornost. Živijonje tedaj jo bilo že tako skrajno skromno in trdo. Vsak vinar, ki je šel od hiše, je omajal gospodarsko ravnovesje in povrh tega so Turki ravno tako pustošili po deželi in uničevali predvsem kmetu skromno imetje. Naše dežele so bi!e tedaj del rimsko-nemškepa cesarstva Nemški cesarji so bili voljeni iz habsburško dinastije, ki je dedno vladala tudi pri nas. Cesarji so skušali dobiti na državnih zborih pomoč za hrambo naših dežel pred Turki. Tudi finančna sredstva, ki so jih dovolili cesarju za obrambo naših dežel, so bila zelo pičla. Cesar Maksimilijan, ki je zavladal po Friderikovi smrti, je postavil za obrambo proti Turkom v štajerski, kranjski in koroški deželi okoli 1200 suličarjev. Oborožen; so bili z oklepom, mečem, dvema pištoloma in do 6 metrov dolgo sulico. Vendar so bili to najemniki, ki jim usoda dežel ni bila inar. Ce jim kdaj plača ni bila pravočasno izplačana, so si jo vzeli kar pri kmetih v okolici svojih postojank. Ko pa so Turki leta 1494 vpadli na Slovensko, jih ni bilo nikjer najli. Zgodovinski paberki 6. snšca. ! 475. lota so ie rodil slavni renesančni slikar, kipar in arhitekt Michelaagelo Boonarotti. 1821. leta jo ruski general fanariot Aleksander Ypsiianti, vodja hcUrije, društva, ki si jc postavilo za cilj osvoboditev Grkov izpod turškega jarma in ustanovitev velike grške države, ki naj bi obsegala ves Balkanski polotok s Carigradom kot glavnim mestom, udaril v Moldavijo ter pozval Grke in Romune It vstaji. Romuni sc mu niso pridružili iz sovraštva do Grkov, ki so kot višja duhovščina ali pa tudi kot gospodarji Vla-ikc in Moldavije izrabljali svoje krščanske sotrpine in lih včasih celo huje izže-mali kot sami Turki. Tudi car, na čigar pomoč se je general zanašal, je iz Ljubljane, kjer se jc udeleževal kongresa, pod Metternichovim vplivom odklonil vsako lodporo. Turki so prostovoljce razpršili, Ypsilanti sam pa je zbežal na avstrijsko ozemlje, kjer so ga ujeli in zaprli. Več sspeha so imeli uporni Grki v lastni domovini. 1S36. leta sc je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah Josip Stritar. Gimnazijo ic obiskoval v Ljubljani, študiral na Dunaju klasično lilologijo in živel nato najprej kot domači učitelj, v letih 1875-1901 sa kot gimnazijski profesor na Dunaju. Umri je 1923. leta v Rogaški Slatini, kjer mu jc dve leti pred smrtjo domovina poklonila hišo. S pesmimi sc je Stritar ogla- sil šc v gimnaziji, nato pa molčal do svojega tridesetega leta, ko se je kot zrel mož predstavil v Klasju s sijajnim uvodom v Prešernove poezije. 1867 in 1S68. leta je pisal v Slovenski glasnik svoja znamenita Kritična pisma, sodeloval 1868 leta pri Mladiki iu izdal naslednjega leta zbirko pesmi pod naslovom Pesmi Borisa Mirana. 1870. let aje izdajal prvi letnik Zvona in ga nadaljeval v letih 1876-1880. Vse svoje važnejše spise je priobčil v Zvonu. 1872. leta je izdal dva zvezka Dunajskih sonetov. Nekaj čafa je sodeloval tudi pri Ljubljanskem Zvonu. Ko je v 80. tih letih zmagala realistična literarna smer, se je Stritar, ki je bil v letih 1870 do 1880 osrednja postava našega slovstva in njegova najvišja avtoriteta, posvetil mladinskemu slovstvu in objavil pri Mohorjevi družbi zbirke: Pod lipo, Jagode, Zimski večeri, Lešniki. Zadnja zbirka njegovih pesmi nosi značilen naslov Strunam slovo. Stritar je pesnik, pisatelj, kritik in slovstveni vzgojitelj. Poznal jo vse zahodnoevropske jezike in književnost, lc navzel idej pri Ilugoju, Goetheju, Rous-seauju in filozofu Schopenhaucrju; po obliki je vpiivala nanj tudi šola monakov-skih pesnikov Po literarni izobrazbi jc daleč prekašal svoje sodobnike in hotel dati Slovencem literaturo po vzoru velikih evropskih slovstev. Kot estet in izrazit literarni pedagog je vžgal mlade slovenske pesnike in pisatelje z živo in pisano besedo ter ustvaril spoštovanje do književnega dela. Ustvaril je Slovencem, ki so dotlej poznali lc Levstikovo filolo- Ktuu. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom Vili/2 St. 166/3 je Pokrajinska uprava v Ljubljani dne 3, 111. t. 1. Joločila za tržno blago v Ljubljani naj-.išjo cene, ki veljajo od ponedeljka, dne >. marca IDI! zjutraj do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno c Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave 2 L; kislo zelje 4.50 L; kisla repa 4.20 L, ohrovt 3 L; kclerabice i L; repa 1.60 L; krmilna pesa 1 L; rdeča pesa brez listov 4 L; črna red kov 3 L; .deča in bela redkvica 5 L; rumena koleraba 2 L: radič 10 L; gojeni radič 18 L; olrebljeni motovileč 18 L; regrat 6 L; špi-nača 10 L; Šopek zelenjave za juho 0.50 L; rumeno korenje 3 L; rdeče korenje brez zelenja 6 L; peiter&ilj 6 L; zelena 8 L; por "> L; osnaženi hren -1 L; čebula 4 L; čebul-c-sk 12 L; šalola 0L; česen 8 L; jajca 4 L komad. Kjer ni posebej navede« liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da we to najvišje cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri pokrajinska uprava. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v tal \p.m stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene ali tudi vse nižje cene morajo biiti vidno označene na vnem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogočarjevem trgu, marveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, so mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za t it-i o blago s posebno odločim šefa pokrajinsko uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti Listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta ceniik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cen-tosimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bedo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1042 št. 8 in z dno 25. novembra 1942 št. 21-5 ter po naredbi z dne 12. marca 1911 M. e. St. 858. ško kritiko, estetsko kritiko, porazil literarnega malika Slaroslovencev Kose-sltega in postavil Prešerna na pravo mesto. Bil je sijajen stilist in je obdarjen s finim jezikovnim čutom, pisal lep in melidiozen jezik. MALI OGLAS VSAKA ŽENA bi morala kuniti Zla to knjigo dekleta in J-ene. Poučita vsebina. Najnovejše. Ldin.su c-na. PE H. ŠTEDILNIKE kurilne in plinske ter petrolejke za zakloni-t.en ugodno proda — »Metaliac. (iosposvet-»ka 16, telefon 32-88. 0 FOčNI OBZORNIK izšel za dijake v ceneni nakladi. Slovstvo, zgodovina, zemljepisni podatki. Saino 5 lir. Pravopisna pravila — J lire. Priročnik slo-Tensko — italijansko — nemSko — angleških razgovorov (8 lir). — Dobite ▼ knjigarnah. Mttl. PODGANE lo Ščurke zanesljivo pokončate « strupom, ki pa dobite v dro-geriji KANC, Židovska ulica i. m KINO »MATICA« "-41 Romantična ljubavna pustolovščina v gorah s biiKičunjmu, pet jem in glasbo »šola zn ljubezen« V glavnih vtojah: tenorist Johuunes Ilecr-slers, Viktor štaal, Imsc Ulrich, Predstave ob delavnikih: 15, 17 in 19 TEL KINO »SLOGA« vn III. teden! — Preko U.OOO gledalcev! Vedno večje zanimanje z« film. Zadnja velika nmetnina znamenitega filmskega igralca lleinricka Gcorge. »Usoda« fz tragičnega lovljenja bolgarskega kneza Melmka in njegovih otrok — sodelujejo: Cisela Ulilen. \Verner Hinz, Oskar 5>ima, Llinstian Kavssier. dnnajtka filharmonija. Režija: Ceza v. Bolrary. Predstave ob delavnikih: 15, 17 in 19 IEL KINO »UNION« "" Zabavna komedija neverjetnih ljubezenskih zapletljajev in lova za biserom ki se od igrava na mednarodni filatelistični razstavi »Jsnny in gospod v fraku« V glavnih vlogah: Glisti lluber, Johnnnc« ilcestcrs, Hitite llildcbrand, Paul Kemp itd. Predstave ob delavnikih ob 16 in 19.15 ■Wl mon Umrla nam jo naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča, gospa Zupan Ivana roj. Slevec Foprreb blapo pokojoice br> v sredo, 8. t. ni. ob i) dop. a sveto raaSo ua Iiakeku. Kakck. Ljubljana, Huma, dno (i. marca 1944. Pavel, mol; Erncst, Edvard, Benedikt, Izidor. Pavel, flnovi; Ela, Vera por. Itlpcrt, Tončka, hčoio in ostalo sorodstvo Edino papeži so pravilno cenili nevarnost Turkov za evropsko krščansko kulturo. Turški boji so bili verski boji Mohamedove častilco je gnalo v boj predvsem sovraštvo do krščanstva. Prečanski Srbi, Hrvatje in Slovenci pa so si napisali na svoj ščit »Za krst častni i slobodu zlatnu — za križ in zlato svobodo!«. Papeži so neprestano klicali Evropo na križarsko vojsko zoper Turka. Tako so leta 1456. rešili oblegani Beograd pred Turki, križarji pod ogrskim velikašem Ivanom Ilunjadijein in frančiškanom Janezom Kapistranom. Leta 1464. je hotel papež Pij II. sam z vojsko odpluti preko Jadranskega morja na pomoč albanskemu junaku Juriju Kastrioti-Skenderbergu. A načrt mu je prekrižala smrt. Na zborih nemških državnih stanov so bili papeževi odposlanci, tisli, ki so najbolj goreče zagovarjali cesarjeve zahtevo po pomoči hrvatskim in slovenskim deželam. V cerkvenih krogih so imele svoj vir tudi misli na križarsko vojsko, ki naj bi poinedla islam iz Evrope. Pa Evropa je bila tedaj versko že preveč mlačna, niti slovesni verski obhodi in pridige niti ob-ljuba odpustkov in oproščeni od cerkvenih kazni niso dvignile knezov na skupno vojno podjetje proti nevernikom. Tudi na posamezne dele naše zemlje so papeži z ljubeznijo mislili. Tako jo leta 1409 Pavel II. naklonil še posebne odpustke in milosti tistim, ki bi branili pred Turki Metliko in Slovensko Krajino. »Turški glasi« in kresovi. Uspešno obrambo pred Turki je zlasti otoževala nenadnoot njihovih vpadov. Njihovo čete so bilo sestavljene iz lahkih jezdecev, ki so so kakor blisk prikazali v deželi in iznenada planili na prestrašeno prebivalstvo. Šo preden se je obramba zbrala, so žo zapustili deželo. Benečani so prvi uredili dobro obveščevalno 6lužbo. Njihovi vohuni so iz Bosno sporočali v Furlanijo premiko turških čet, — Prva skrb deželnih stanov je ludi bila ureditev obveščevalne službe. Na turških mejah so postavili opazovalne straže, ki so po brzih slih sporočale kretanje turških oddelkov svojim deželam. Kmalu so prevzeli to nalogo Hrvatje. I'< šiljali so na Kranjsko »turške glase«, poročila o gibanju turških čet. Te vesti so potem brzi sli razuašali po Kranjskem. Poveljniki trdnjav in mest so potrjevali prejem s svojim podpisom. Že za 1. 1479. Čitamo, da jo Lovro Turjaški iz Hrvatsko sporočil kranjskemu vicedomu vest o pretečem turškem napadu. Vicedom je poslal poročilo v Tržič z opominom, naj se razširi po vsem Gorenjskem. Koroški namestnik je zvedel novico iz Celja in jo sporočil beljaškemu mestnemu sodniku, ta pa svojemu gospodu na Bavarsko. V dveh dneh je bila preteča nevarnost splošno znana. Po preteku 10 minut hišnim starešinam ni dovoljeno svobodno kretanje po ulicah. STEKLENICE vseh vrsf: vinske, li- kerr-Ke, medicinske -partemske ter fla>-ko-ne plača najbolje — »Melnlia«. r.osposvef-»la 16. Telefon 3J-SS. (k DOBER GNOJ goveji, zamenjam primerno r.n goveje seno. Poirve se: MoČDikova ulica IV POPRAVILA PUNČK in garderobo tzvršuje Rrirclj - Mestni trj; »tev. t M. Dotrpcl jo naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric iu last gospod RUDOLF DEJAK livar Pogreb bo v sredo, 8. marca 1944, ob 2 popoldne z Žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, 6. marca 1944. Globoko užaloščeni: Antonija, soproga Rudi, Marjan, Martina, otroci Strta v neiimerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno. vest, da mi jc včeraj, dne 5. marca 1944, umrl moj nenadomestljivi, srčno dobri — mojo vso — zlati mož, očka, sin, brat in svak, gospod Mravljak Milan notarski pripravnik Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v sredo, 8. marca 1944, iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, 11. marca 1944 ob 8 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja. Ljubljana, Zreče. Vuzenica, Križevci, Zagreb, Dunaj, dne 6. marca 1944. Neutolažljivi: Marica roj. So lan, soproga I> j n li č e k. sinček Amalija in Kari, starši Dragica, sestra in ostalo sorodstvo Umrl mi je moj ljubljeni soprog, gospod Franc Lavric inšpektor drž. iel. ▼ pok. Pogreb dragega pokojnika bo t sredo 8. L m. ob 4 poplodne z Zal, kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 6. marca 1944. 2alujofa soproga Leopoldina Božja previdnost je hotela. da nas je zapustil po tri mesečnem trpljenju hudo preizkušeni sin, brat, stric in svak preč. oospod DR. PETER ERŽEN PROFESOR VEROUKA NA KOfi žareti, postal je ves goreč, hotel je -.aijjrati isto sintonijo, kakršna mu je zve-isfa iz vse tiste pokraiine. Stari ženi a je dozdevalo, da posluša pravljico o ; TcliiU. Di;ak ie pozabil, da govori žeml, ki je ; umirala. Nič ni opazil, da $o ji poata-ale oči nemirne, da je bila lo omotična £OMAN NAPISAL JOllAN BOJER in se je ozirala po nečem, česar bi se mogla oprijeti. Nekaj je le bilo kar bi ga bila rada vprašala A mladi mož je bil na prižnici in je imel tisoče pred r.eboj, ki jih jc hotel odvesti v višjo, lepšo resničnost in kar ni mogel nehati. 2ena pa leži in oči so ji vlažne. Že dolgo ni bila v cerkvi, zdaj pa jc spet tam. A nenadoma se je vznemirila. Ali jo to pravilno, kar sliši' Ta paradiž je lep, a kako bi hodila po pozemskem raju, ko je že stara in bo zdaj kmalu umrla? Nenadoma ga pogleda in vpraša: »Ali mislite, da bo Bog odpustil taki stari gre?nici kol sem jaz?' Zdrznil se jc. Na tako vprašanje ni bil pripravljen Koj naj ji odgovori? Njene oči so iskale njegovih. Tako so bile zmeraj ncm.rne Ali ji nc bo odgovoril? • Ali mcn'te, da sem bila teka velika greinica?« vprega »Ali je prepozno, da bi se spreobrrila?« In tako sedi tu vpričo vere. k! jo je hotel vso prenoviti, Vpričo »voje stare prijateljice, junakinje v trpljenju, ki je s svojim garanjem preživljala kopico ljudi in je bila navzlic temu vedno ži-dan volje! Spričo 6mrti in pred Bogom prosi zdaj odpuščanja! Ali ji bo znal odgovoriti? »Saj ste vendar vse svoje življenje samo delali in 6e trudili,« pravi Lovrenc. Zdaj se je videl prvikrat kot pastor, kot služabnik božji. A starka ponovi vprašanje: »Recite mi — ali mislite, da mi rnore biti odpuščeno?« Grešnica je, božjega usmiljenja prosi. Lovrenc se smehlja v imenu božjem-Poboža jo po starem, raskavem licu. Razum" ga in mu začne naštevati vse pregrehe iz svojega življenja. Da je bil nekoč neki voznik, takrat ko je živela na Kampenu, od tega je nemara že potdeset let... in pa, najbrž je ona kriva, da so otroci taki postali. »O, li ljuba, dobra, stara matil« pravi oni in jo prime ea roko. »Zdaj pa mi kaj zapojte alt berite, če že res hočete postali pastor. Meno bo itak zdaj zdaj konec.« Še zmeraj upira vanj svoje rjave oči »Mislim, da je tamle na polici stara cerkvena pesmarica. Zraven je pa najbrž tudi molitvenik. Pa saj boste sami enali potrebne molitve, ko sto študirani a N'egova nova vera te trčila ob vero ki se vnnjo zatekajo ljudje, kadar umirajo. Ali njegov novi svet ni za to? Njen obraz postane nezaupljiv. »Pa menda vendar niste tiste vrste pastor, ki ne verujejo ne v Boga ne v satana? Saj vendar verujete, da je Jezus za nas grešnike umrl na Križu?« Lovrencu je hudo in bi najraje odšel »Sicer boru pa že sama opravila,« nadaljuje starka. »Hujše je s Hansom, mojim sinom, ki sedi v ječi. Potreben bi bil molitve In pa Marja, moja najmlajša, ki pusti, da se ji otroci potepajo po cesti, tako da se ne morejo naučiti nič dobrega in tudi ne božje besede Prosite Boga zanje, da bi se jih usmilili Saj sem sama tudi že molila, a bolje bo, če boste še vi, ki ste študirani. In potem je tu še Jezus, moj drugi najstarejši Nekega dne je bil pri meni, medtem ko sem jaz po mestu raznašala vreče, in mi je pouzmal nekaj kronic ki sem jih imela v predalniku- Bog mi bodi mi-lostljiv.« Lovrenc se nasmehne in se skloni k njej. »Ah, v tem življenju sem se še nekako prerinila, čeprav jo bilo večkra jako težko, in upam, da so bo tudi v drugem življenju našlo kaj zame.« Spet jo je pobožal po obrazu, tako da ga je morala pogledati in se nasmehniti. Preden odide, il natoč' 5e nekaj kapljic rina in ji obljubi, dr. se br pobrigal »unjo, ko bo ona čim prej v bolnišnici. Preperele stopnice pokajo pod njim. medtem ko stopa navzdol Hiša je stara in vsa revmatična, in spodaj na dvorišču kjer se taja sneg, eaudarja po plesnobi Ob hišnih vratih je sicer s črno kredo napisano na desko: »Onesnaženje dvorišča prepovedano.« A to nič ne zaleže, kot je videti. Stopi k zdravniku, ki mu obljubi, da bo dal starko prepeljati v bolnišnico Medtem ko roma v somračnem pomladanskem dnevu navkreber po griču v mesto, mu je jako čudno pri srcu- Tore) ie tak ta ujegov novt svet z njegovo novo vero? Ali je le številka na seznamu slavnostne prireditve? Kaj ima v rokah za bolnike in tiste, ki so v temi? Zgoraj na vrhu se usede na Wamcn ob cesti, si porine klobuk na tilnik in so zazre v žareče oblake večerne zarje Ne more in ne more pozabiti le uboge žene v prodstrešnici, ki ji je bilo vse le to, ali ji bo Bog odpustil in se je usmilil. Lahko si je skovati svojo vero, a ko te. zgrabi življenje, človek moj, ali mogoče še kaj hujšega, — kaj pa potem? Tudi Loviza se ie zbudila nekega dne in je začutila, da je potrebna staršev. Jesen ie in pobočja so rumena. Izstopi iz vlaka tam zgorai v dolini, vzame svoj rjavi kovčeg in začne hoditi. t'ui >Ljud»lia Uskaruat — Za Ljudsko tiskamo; Jože lirajtnarič — ilcrausgebei, lz'-jatelj; Luž. Jož« Sodja Schriltleitai, »tednikt Janku Ltaluer,