26
O menjavi semena.
Nekdaj ni bilo lehko kmetovalca pripraviti, da bi menjal seme, vsaj večkrat ne. Sedaj prodira tudi, o tem drugo in boljše mnenje. Da se je tako obrnilo, vzrokov je več. Najprej poudarjamo, da ljudje sedaj poznajo mnogo več dežel in krajev, koder je res bolšega semeua za kakšno določeno sorto dobiti. Vožnja je dandanes mnogo hitrejša in cenejša nego nekdaj. Tudi je veliko več semenskih trgovišč, vrhu tega pa še društva pospešujejo dobivanje zanesljivo dobrega novega semena.
Po tem takem je tudi kmetovalcu dandanes laže svoje slabo seme zamenjati z boljšim.
Vendar mora kmetovalec na več reči dobro paziti in jih preudariti, predno naroči novega semena. Najprej treba, da dobro preudari, čemu želi novega semena? No in baš o tem se najčešče zagrešajo. Najboljše seme ne pomaga nič, ako je njiva slabo vzorana in slabo pognojena, sploh zanemarjena.
Če pa so njive prav obdelane, daje tudi domače seme dovoljnih pridelkov.
Trgovci s semeni zaženejo glas po svetu in hvalijo sedaj to, sedaj drugo seme.
In takšno hvalisanje zmoti kmeta, da si naroči novega semena, pa se navadno ukani. Zatorej treba, da kmetovalec najprej dobro premisli, zakaj ali čemu hoče novega semena?
Nekateri želijo sadežev, ki rano dozorevajo. To je zelo važno, kadar odbiramo novo seme, zlasti po bolj severnih krajih. Tod namreč kmalu mine potrebna veča toplota, in vsi sadeži ne morejo dozoreti. To velja o koruzi, bobu, latovnem prosu, tobaku itd. Pa tudi po krajih, koder imajo dolgo in sušno poletje, želijo si brzo zorečih sadežev, da bi se manj uim hali. Kje je takšnih sadežev semena dobiti, to učijo izkušnje. Omenjamo le, da jih nahajamo po severnih, pa tudi bolj južnih pasih.
Drugi želijo sadežev, kateri bi trdni bili zoper razne škodljive vplive, zlasti zoper zimski mraz, poletnjo sušo, zoper poleganje in mnogovrstne mrčese. Posebno važni so kmetovalcu sadeži, katerim zimski mraz precej ne škoduje. Vzhodni kraji Evrope so v tej reči na slabšem, nego južni in zapadni. Le ti imajo veliko več krajev od koder bi mogli dobivati dobrega semena, nego oni.   Rastline   privajajo   se   le   polagoma   novemu
27
podnebju. Od nas Da jug ali zapad presajene rast-line prospevajo ondi dobro, one i nam presajene pa ne rode precej; navadno jih naša huda zima poškoduje. Bilo bi torej zelo napačno, ako bi si kdo novega semena za zimioe naročil iz južnih ali zapainih krajev Evrope, koder so zime veliko manj hladne nego pri nas.
Važno je tudi seme takih rastlin, ki ne poležejo kmalu, ali jim snet. suša itd. ne škoduje. Pravilo je: rano zorečim rastlinam, katere zgodaj pospravljamo z njiv, škodujejo še najmanj suša, mrčesi in zajedavke. Močno steblovje in primerno obdelovanje pomaga, da setve ne poležejo.
Novega semena si kaže omisliti, kadar želimo lepših, izvrstnejših pridelkov, daljšega in finejšega ste-, blovja, sladkih gomoljev. Takšnega semena, zlasti za trgovinske rastline, dobiti je sedaj lahko. Dostikrat pa so vendar kmetovalci prisiljeni iz inozemstva naročiti si novih semen. Temu je krivo, ker jih domači semenski trgovci nimajo. To pa prihaja od tod, ker so naši dobri domači pridelki premalo znani. Zatorej še zmerom preveč slabega semena naročamo iz inozemstva, če ravno imamo doma boljšega.
Naposled bodi še omenjeno: kmetovalec naj vselej poskusi z malim, predno naroči veliko semena. To velja zlasti zastran novih, še nepoznanih sort, pa tudi če ni gotovo, bode li novo seme v novem podnebji prospevalo ali ne. Kadar se je pa kmetovalec z malimi poskus-njami prepričal, da je dotično seme dobro, naroči si ga lahko več.