NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
Od priročnika do kriminalke
Med knjigami, ki stc jih zadnje tedne opazili v izložbah knjigarn, zanje slišali po televiziji, radiu ali kaj prebrali v ča-sopisu, vas je gotovo katera zamikala, da bi jo podrobneje spoznali. Večino lahko poiščcte ludi na policah KNJl-ŽNICEi ŠIŠKA, tako v osrednji kot tu-di v krajevnih enoiah Šentvid, Medvo-de, Vc)dice in pionirskem oddelku Va-lentin Vodnik. Med knjigami za otroke velja omeniti, da je navsezadnje le izšla pri Ijubiteljih pustolovščin že težko pri-čakovana druga kniiga iz zbirke Pet prijateljev E. Blvton ,,Na skrivnostni sledi". Mladim bralcem so namenjeni [udi priročniki založbe Domus iz zbirke Okno v svei. Tu so že izšle ,,Živali vsega sveta", ,,Kako so živeli donozavri", ,,Vesolje" in druge. Prav lako se v Zgodbah starega sveta ponujajo Maji, Pompeji in Kreta.
Od uspešnic je pri leposlovnem bra-nju izšla peta, zaključna knjiga H. Ta-sta ,,Priseljenčeva hči" (prejšnje iz te družinske sage: Priseljenci, Druga ge-neracija, Aineričani, Volilo). Kar reden je dotok novih del Danielle Sleel, kri-minalk E. \Vallacea in dočakali smo ce-lo ponatis šiirih romanov Victorie Holt.
Ne smemo pozabili na uspešen pro-dor zbirke Za lahko noč Prešernovc družbe, ki izdaja bralna in v povprečju dovolj kvalitetna leposlovna dela — od Ijubezenskih zgodb do kriminalk. Spomnino se zadnjega letnika: W. Munn: ,,lzgubljena legija", M. Fritz-Kunc: ,,Neverjemi velru", V. Schiraldi: ..Mafijci z modrimi očmi", L. Bromfi-eld: ,,Drevo iz green Baya", M. M. Ka-yc: ,.Smrl v Berlinu", S. Howatch: ,,Temna obala".
Med domačimi deli je dovolj zanimi-va knjiga L. Kovačiča ,,Prah", ki obuja znane avtorjeve tcme, razpete med izpoved in pričevanje. I. Zorman v ,,Letih herojev" nadaljuje splel družin-skih in generacijskih dogajanj. Od ,,ve-černičarjev" so se z novimi deli predsta-vili: A. Zidar: ,,Pridi k tolmunu", 1. Čadež: ,,Kontrabaniarji" in 1. Sivec: ,,Godec pred peklom" (slednji razkriva zakulisje na lakoimenovani narodnoza-bavni sceni). M. Vogričeva v ,,Neptu-novem krslu" predstavlja gojence po-morske tole in njihove slranpoti.
Marko Sterle je že doslej vzbujal do-volj pozornosti, še več pa jo bo najbrž z novim romanom ,,Človek z zamudo".
Nekoliko zahtevnejše branje predstav-lja A. Rebule zgodovinski roman ,,Jutri čez Jordan"; škoda pa bi bilo spregle-dati nagrajeno delo D. Ugrešič nForsi-ranje romana reke".
Nekje vmes med literaturo in doku-mentom je ,,Dnevnik neke depresije" U. Goldmann-Posch, ki doživeto po-sreduje potek duševnega obolenja. Ese-ji B. Zupančiča ,,Bitje in hrepenenje" gotovo ne bodo ostali brez odmeva.
Med slvarno literaturo je opaznih r.e-kaj izdaj, ki navezujejo na novo, odre-šilno ekonomsko usmeritev podjetniš-'.va. Poleg zakona o podjetjih irnamo janka Araha ,,Pravno ureditev družb". ki omenjeni zakon pojasnjuje in nad-grajuje. Enako kot ta avtor se je samo-založbe poslužil Vid Pečjak za svojo najnovejšo knjigo ,,Poti do idej", v ka-teri predstavlja na primerih tehnike us-ivarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje.
Nekaj manj je obsežnejših ,,vnnih" del, vendar so knjižice z njimi kar do-bro založene. Opazili bomo V. Sancina ,,Sadje z našega vrta" in dve knjigi o gojenju sobnih rastlin: ,,Listnale rasili-ne" in ,,Oskrba in zdravje", če ne našte-vamo ponatisov.
Če vemo, da se je ..AJternativni me-dicini" sedaj pridružil še ..Vodnik na-ravne medicine" kol priročnik o zdra-vju, boleznih in zdravljenju po alterna-livnih meiodah, redno pa se pojavljajo mdi zvezki Družinske psihološke knji-žnice, poiem vendarle lahko upamo, da nam bo vsaj na ta način uspelo pocenili naše zdravslveno varstvo.
Prav k področju zdravljenja bi mo-rali priključiti knjigo H. Požarnika ,,SOS za naravo in človeka", ki lcmelji-to obravnava človekov prispevek k za-strupljanju samega sebe in okolice, po-nuja pa tudi povsem oprijemljive dru-gačne načine — li niso nikoli pišme-uhovski ali pa slepo zagledani v vsemo-gočni napredek.
Strokovno. pa vendar tudi širše zani-mivo je delo avtorjev Markova in So-boula „1789 — velika revolucija Fran-cozov". Med najbolj iskaiiimi je še kar naprej memoarska literatura: omenimo rekord ,,Dnevnik in spomine" S. Kavči-ča, A. Nenadoviča ,,Pogovori s Kočo" in F. Šelinca ,,Vzpon in sestop".
A. Buttolo