Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v u nravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOJSEDEEJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 29 96 — Rokopisi se nc vračajo llpruva: Kopitarjeva ulica štev. ti Poštni ček. račun. Ljuliljnnu 15.179. Telefon štev. 2549 Hvaležni Slovenci A. M. Slomšku Maribor slavi svojega narodnega buditelja Maribor, 25. septembra. Vsa Slovenija je danes tekmovala, kako bi se oddolžila spominu svojega največjega sina Antona Martina Slomška. V vseh župnijah, v vseh cerkvah in društvenih domovih naše domovine so se vršile spominske svečanosti. Najpomembnejša in najobsežnejša pa je bila gotovo svečanost v Mariboru, v mestu, ki je dolino Slomšku največ neposredne zahvale za svoj razcvit in svoj današnji narodni značaj. Mesto Maribor se'ie doslej Slomšku malo oddolžilo. Še spomenika nima, dasi bi ga zaslužil iz čisto mariborskih vidikov prej kakor vsi, katerim je postavilo naše mesto javen izraz svoje ljubezni in spoštovanja. Upajmo, da se bo po včerajšnjih in današnjih svečanostih, ki so združile vse sloje našega mesta v spontano manifestacijo ob spominu 70 letnice Slomškove smrti Maribor skušal častneje oddolžili spominu velikega sina slovenske zemlje, ki je bival toliko let v obzidju našega mesta. Slomškove slavnosti so se pričele sinoči s slavnostno prireditvijo v Narodnem gledališču. Gledališko proslavo je priredilo pevsko društvo »Maribor« ob sodelovanju Ljudskega odra in Katoliške omladine. Naravnost presenetljiv odziv je našla prireditev med mariborskimi Slovencu Gledališče je bilo nabito, dolge množice so morale oditi, ker ni bilo prostora. Navzočnost najodličnejših zastopnikov cerkve in državne oblasti ter predstavnikov mariborskega narodnega, kulturnega in gospadar-skega življenja v množici iz pripadnikov vseh slojev je podala prireditvi izredno slavnostno obiležje ter je bila obenem dokaz iskrenega skupnega čuv-stva, ki je zajelo ves Maribor v prizadevanju za čim slovesnejšo in dostojnejšo proslavo spomina. Navzoča sta bila prevzvišeni lavantinski nad-pastir dr. Andrej Karlin in pomožni škof dr. Ivan Tomažič, stolni kapitelj s stolnim dekanom dr. Vraberjem na čelu in kanoniki Janežič, Časi, stolni župnik msgr. Umek, ravnatelj bogoslovja dr. Cu-kala, ravnatelj semenišča dr. Mirt, prelat dr. Ko-vačič, mestni načelnik dr. Lipold, oba srezka glavarja dr. Ipavic in Makar, predstojnik policijskega komisarijata dr. Hacin, bivši župan dr. Juvan, minister Vesenjak, bivši poslanec Zebot, ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj študijske knjižnice Glaser, odvetniki dr, Muller, dr. Irgolič, predstavniki Narodne odbrane ter kulturnih društev, mnogoštevilna mariborska duhovščina, predstavniki trgovstva i. t. d. Spored prireditve je bil posrečeno in pestro sestavljen. Otvoril io je orkester Katoliške omladine pod taktirko kapelnika Germa, ki je zaigral tudi med pavzami. Na sporedu sta bili dalje recitaciji Sardenkovih: Slomšek, Uvod in Slomšek, Lepa smrt, ki sta jih izredno učinkovito podala člana Ljudsekga odra Eichmeister in Jovčič. Nekaj svojevrstnega so bile simbolične slike Slomškovih pesmi »Preljubo veselje«, »Predice«, »Ve-černica«; vse priznanje spretnemu režiserju, ki je doumel tako smiselno spojiti pesem z življenjem; pel je pevski zbor »Maribor« pod vodstvom pevo-vodje Gašpariča lepo, kakor vedno, igrali pa so člani Ljudskega odra. Največje priznanje pa je žel nastop deklic iz šole šolskih sester; bil je to pravcati mali balet, ki je deklamiral pesem »Večerna idila« ter jo spremljal s plesom tako ljubko, da je žel najživahnejše odobravanje. Višek večera pa je tvoril slavnostni spominski govor dr. Franca Vatovca. Govornik je v pesniških besedah v markantnih obrisih podal sliko Slomškove veličine za naše narodno in duhovno prebujenje. V zgoščeni obliki kratkega govora je razvijal obrise dobe, v kateri je Slomšek nastopil s svojim delom ter ji udaril svoj pečat: »Tri preizkušnje so bile odločilne za narodni obstanek in samostojnost Slovencev: propad paganstva in prihod blagovesti po Metodu, naval luteranstva, ki so ga odbili cerkveni voditelji in pa pljuski razburkanega vodovja 1. 1848.; slednja je bila najnevarnejša, narod je ogražalo ponemčevanje iz šole in celo iz cerkve. Slomškov nastop pomeni takrat prelom v našem narodnem življenju. V red slovenske družbe je vnesel nove smeri ter ustvaril nove življenjske oblike. Nove smeri je začrtal v pozitivnem smislu, izhajajoč iz vednostnih resnic božjih, katere je oblikoval v svoj program ter jih uveljavil na versko-cerkvenem, narodnostnem, prosvetnem in socijalnem polju. Ustvaril je temelj novim oblikam slovenskega življenja, ki se odražajo danes v organizaciji vsega našega javnega udej-stvovanja. Vse te naloge, naložene mu od zgoraj, ie mogel veliki škof izvršiti po veličini svojega značaja. Slovenci smo imeli veliko znamenitih mož in velikanov. Bilo je v njih veliko sposobnosti, zaslug, delavnosti, volje in srca. Toda nikdo ni prekašal Slomška po svetlosti in pomembni veličini njegovega svetega značaja. Zato se danes, ko se širom lavantinske vladikovine svečano proslavlja obletnica njegove smrti, dviga k nebu prošnja, da bi našega velikega duhovna in služabnika božjega kot svetnika častili in da bi se ubogi in zapuščeni rod slovenski v tegobi naših dni pod njegovo zavetje in varstvo zatekal.« Današnja nedelja pa je bila posvečena cerkveni proslavi in slovesnemu odkritju spominske plošče na starem mestnem pokopališču, kjer počiva Slomšek. Dopoldne se je vršila v stolnici pon-tifikalna sv. maša, katero je pel lavantinski nad-pastir dr. Andrej Karlin ob asistenci stolnega dekana dr. Vraberja, kanonikov Janežiča,, stolnega župnika msgr. Umeka in ravnatelja dr. Mirta. Svetemu opravilu so prisostvovali pomožni Škof dr. Tomažič, srez. glavar dr. Ipavic, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, srezki podnačelnik Potočnik, zastopnik mariborske mestne občine mag. svetnik Rodošek, dalje zastopstva vseh mariborskih krščanskih društev z zastavami. Slavnostno pridigo o velikem pokojniku je imel misijonar dr. fnaus, J. G. Odkritje spominske plošče, Po svetem opravilu je krenil mogočen sprevod a pomožnim škofom dr. Tomažičem, člani stolnega kapitlja in zastopniki obiasti na čelu po Gledališki in Trubarjevi ulici na staro mestno pokopališče, kjer počivajo v kapelici Slomškovi zemeliski ostnn- ki. Na grobu je bila pritrjena, skrita z zastorom. marmornata plošča, vzidana v spomin 70 letnice smrti velikega pokojnika. Ploščo je odkril pomožni škof dr. Tomažič. V krasnih, govorniško dovršenih besedah je opozarjal na simbolično poklonitev slovenske mladine, ki je bila na istem prostoru pred 11 dnevi, ko so prihiteli s skrajnih mej Slovenije naši fantje častit in poklanjat se velikemu ljubitelju mladine. Opozarjal je na veličino in pomen Slomška kot vzgojitelja, učitelja in borca. Tehtne in globoko pomenljive besede so nazorno predočile vsem, kako malo pozorni smo bili doslej na veliko poslanstvo, ki ga je vršil Slomšek v našem narodu. Vsak vzor za bodoče delo med narodom mora slediti smeri, ki jo je začrtal naš veliki svelec. Po odkritju plošče je pomožni škof dr. Tomažič izročil v varstvo stolnemu župniku. V prav krasnih besedah je sprejel monsg. Umek podeljeno mu častno nalogo. V govoru je simbolično primerjal belino marmorja, ki je pritrjena s štirimi zlatimi žeblji na steno in blesteči zlati napis z izrednim blestečini značajem velikega pokojnika. -- Po tem je igrala godba katoliške mladine, nakar so se množice razšle. SV EČ A NA PR0CE81.1A Slomškove slovesnosti so se danes zaključile na krasen način z rimsko procesijo. V stolnici je bila zaključna misijonska pobožnosl, nakar se je pred cerkvijo zbral mogočen sprevod, kakor ga je Maribor le rekdokdaj videl. Na čelu je korakal pomožni škof dr. Tomažič, člani stolnega kapitlja in duhovščina. Za njimi pa tisočere vrste vernikov z gorečimi svečami v rokah, ler z molitvijo in pesmijo na ustih. Množica je preplavila pokopališče, da jp zažarelo v temini v neštetih lučih, kakor na dan vseh svetnikov. Na Slomškovem grobn je imet pomožni škof dr. Tomažič litanijc in molitve. Pevska zbora od stolnice in Magdalene sta zapela pesmi, ki so jih povzele tudi množice. Zadnja pesem je bila 5Angel gospodov*, ki so jo peli vsi navzoči, tako da se je dvignila pesem v nepopisno mogočnem akordu proli nebu. Bil je vzvišen trenutek, ki je izvabil ljudem solze v oči in ostal vsem v nepozabnem spominu. Mariborsko občinslvo moramo opozoriti na Slomškovo razstavo, katero je priredila Študijska knjižnica v svojih prostorih. V čitalnici je razstavljen izbor Slomškovih rokopisov in pisem njegovih knjig, vrsta njegovih slik ter literatura o njem. Razstava bo odprta od ponedeljka, dne 20. septembra do 1. oktobra, vsak dan dopoldne od 9—12 ler popoldne od 3—5. Vstop je prost. Ljubljana se je pokazala Ljubljana, 25. septembra. Kadarkoli gre za potrditev katoliške misli, je Ljubljana vedno prva. Danes, ko je vsa Slovenija proslavila 70 letnico smrti enega svojih največjih sinov, Antona Martina Slomška, pa je to spominsko obletnico, ki je padla prav v čase, ko bi nam bila osebnost, kakor je bil Slomšek, neobhodno potrebna, Ljubljana proslavila z največjim sijajem. Proslavo, ki se je vršila nocoj ob 8 v veliki unionski dvorani, so organizirali oo. frančiškani. Dvorana je bila polna, zasedeni so bili vsi sedeži, polna vsa stojišča in polna vsa galerija. Med odličniki. ki so se proslave udeležili, omenjamo: zastopnika knezoškofa glavnega vikarja g. Nadraha, stiškega prosta dr. Ka-stelica, rektorja univerze dr. Slaviča, frančiškanskega provincijala p. dr. Gvida Ranta, pisatelja F. S. Finžgarja ter vse druge pomembne osebnosti iz našega katoliškega javnega življenja. Proslava se je pričela z ljubkim nastopom malih križarjev, ki jih je vodil p. Krizostom. Križarji, j oblečeni deloma v narodne, doloma v svoje redovne j oblekice, so ljubko z.apeli ob spremstvu malega | harmonikarja Slomškove pesmice »Svetlo solnce se je skrilo., »Najboljše vincpv in vojaško popotnico. Želi so ogromen aplavz. Mlad križar je lepo in občuteno deklnmiral p. Krizostoma posvetilo: »Tvoja smrt je čudovita pesem-. Deklamacija je ganila vse. Čudovito lep prizor je bil na odru, ko so nastopile sestrice sv. Klare. Bile so oblpčene v narodne, v preproste kmetske in v svoje bele oblekice. Zapele so s svojimi nežnimi glaski Slomškovo pesem »Preljubo veselje, oj kje si doma«, nakar je v narodno nošo oblečena deklica deklamirala Slomškovo nabožno in obenem vzgojno pesem »Zvonček vesti . Lep in alegoričen prizor je bil tudi, ko so deklice zapele predici, ki je nastopila s statvo, Slomškovo pesem »Predice«. Male, pa navdušene pevke je pri klavirju spremljal in vodil p. France Ačko. Dvoruana se je zatemnilft, na platnu so zable-slele skioptične 6like in pred velikim Slomškovim portretom sta dva tekalca od fantovske štafete deklamirala Pogačnikovi posvetili in sicer: »Oni od Jesenic« in >Oni od št. llja«. Žela ste globok aplavz in vsi prisotni so občutili veliko pomembnost globokih misli, obseženih v teh poetičnih posvetilih. G. Etbin Boje je nato ob spremstvu skioptič-nih slik, ic i so posrečeno ilustrirale njegovo predavanje, zanosilo predaval o Slomšku kot narodnemu budilelju in vzgojitelju. Ljubljana je s to lepo prireditvijo na primeren način pokazala, kako zna tudi ona ceniti pomen našega evetca Slomška in kako tudi ona živi v duhu, ki ga je prav Slomšek zbudil. Obširnejše poročilo o nocojšnji proslavi pa sledi v redni izdaji »Slovenca«. Proslava v Belgradu Belgrad, 25. sept. I. RanaSnji dan so posvetili tudi belgrajski Slovenci spominu 70lPtnice smrti vladike Antona Martina SlomSka. Ze na vsp zgodaj ob pol G zjutraj je bila v Krunski ulici sveta maša s skupnim sv. obhajilom in ljudskim petjem. Gosp. kaplan lilaga je predstavil našega velikega borca v svoji pridigi kot vzor moža v današnjih težkih dneh. Pa tudi pri sv. opravilu ob 10 je govoril o zgodovinski zaslugi Slomška za slovenski narod g. kanonik dr. Juretič. Popoldne ob pol 5 so belgrajski Slovenci znova prihiteli v dvorano za cerkvijo ter prisostvovali akademiji, ki jo jp skrbno pripravil katehat Ulaga. Na sporedu so bile samo pevske točke in »Otroci v nedeljski šoli«, dramalska sličica, ki je prikazovala Slomška kot velikega prijatelja otrok in vzgojitelja. Kvartet cerkvenega pevskega zbora je zapel pod vodstvom agilnega organista g. Mejača nekoliko ponarodelih Slomškovih pesmi. G. Ulaga je nato zbrani množici v lepem govoru ponovno prikazal svetel lik našega velikana, ki nas je učil ljubiti našo slovpnsko besedo. Nadvse ljubko je bilo rajanje deklic pred Slomškovo sliko, ki je navzočim govorilo o brezmejni ljubezni za borca svetnika, ki je kazal narodu pot v lepšo in srečnejšo bodočnost. LpLpo uspelo akademijo je zaključila živa slika, nakar je zbrana množica, ki je do zadnjega kotička napolnila prostorno dvorano, stoje zapela »Angelovo češčenje«. To akademiji so bile v cerkvi litanije. Na tako dovršeno ljudsko petje, ka-korsmo ga čuli pri teh litanijah, bi nas lahko zavidala marsikatera slovpnska fara. Pri akademiji je bil navzoč med drugimi odličnimi gosli monsg. Paccini, tajnik apostolske nunci-jature. Herriot kategorično obsodit Schteicherjevo politiko Vojna • kolektiven zločin - Francija bo branila mirovne pogodbe javili Nemčiji, da je nemška zopotna oborožitev začetek vračanja v stare napako in nesmiselnosti. Gre namreč za zopet.no oborožitev Nemčijo. Dokazov za to je več ko dosti. Neka vojaška osebnost — mislil je na nemškega vojnega ministra — ki nam stalno očita stremljenje po hegemoniji, razkriva namene, ki so v nemški diplomatski noti navedeni v zelo rezervirani obliki, navaja natančno ojačenja oborožitvenega materijala in značaj mitičnih čet, katerih ustanovitev zahteva. Zasilna naredba državne vlode z dne 13. septembra tudi že organizira vežbanje mladine na način, da bo sposobna za rabo orožja. Najžalostneje j« glodati, kako so mlado generacijo, ki bi se moralo učiti od bridkih izkušenj svojih očetov, vežbajo v vajah in navajajo k dejanjem, ki so popolnoma proti moralni razorožitvi in miru. Kako jo mogoče otroke učiti umetnosti ubijanja, če so hoče resno razpravljati o teikem problema miru! Kako jo mogočo biti tako zavraten, da se govori o materijalni razorožitvi, obenem pa ničesar no stori, da bi prišlo do moralno razorožitve! Kako je potem mogoče, direktno ali indirektno, javno ali tajno najlepšo življenjsko silo trenirati za žalostni smrtni posel! Kako je mogočo hujskati ljudsko voljo, ko je ob današnjem razvoju industrije vsak trenutek lahko mogočo najti potrebna sredstva za uničevanje človeškega življenja! Francija, ki ,<»o jo tolikokrat obrekovali, lahko kliče ves svet za pričo, da je ostala prosta te nevarne nalezljive bolezni in da je svojo narodno vzgojo namerila čisto v druge smeri. Toda še drugi vznemirljivi momenti so, ki nas prepričujejo, da hrepeni Nemčija po moderni vojski, namenjeni ne samo obrambi, nego tudi agresivnim smotrom: to je predvsem istočasnost nemških zahtev in lansiranja člankov o čisto vojaško-tehničnih vprašanjih, ki jih prinašajo listi onstran Rena. Herriot je dalje navedel, da so zavezniki odkrito obljubili, da znižajo svoje oboroževalne izdatke in vnovič potrdil, da hoče- Francija lojalno izpolnjevali svoje obveznosti iz pakta Zveze narodov o razorožitvi. Pri tej priliki je naštel vojaške re- Paris, 25. sept. Ig. V Gramati, majhnem kraju v departementu Lot blizu Gourdona, kjer je imel Briand pred dvema letoma velik govor za mir, je imel danes ministrski predsednik Herriot svoj napovedani veliki politični govor. Tudi Herriotov temeljni predmet govora je bil mir. Najvažnejši del njegovih izvajanj, ki je bil naravnost senzacionalen, je obravnaval razmerje med Francijo in Nemčijo in nemške vojaške zahteve. Kljub temu, da se je Herriot v svojem govoru zelo zadrževal in govoril zmerno, jo z najostrejšlmi besedami napal nemške zahtevo po enakopravnosti, predvsem pa jc napadal osobo in izjavo nemškega vojnega ministra Schlci-cherja. Dasi je rekel, da se noče poslužiti francoskih tajnih dokumentov o nemškem oboroževanju, je Herriot vendar trdil, da je Nemčija ponovno kršila določbe vojaškega statuta verzajsko mirovne pogodbe. Herriot je v uvodu najprej omenjal notranjo politiko in ugotovil lep uspeh rentnega konvertiranja v Franciji, potem pa govoril o konferenci v Stresi, kjer so narodi, dasi so na drugih poljih ne-edini. pozabili svoje spore in nasprotujoče si interese in se zedinili v skupni volji, dati Evrop nov normalni in trajni statut. — Potem pa je nadaljeval: V zunanji politiki obrača francoska vlada svojo največjo skrb na mir. Za nas, kakor za Briandn. čigar imo moramo imenovati z dolžnim občudovanjem. je vojna kolektiven zločin. Čudimo se, da se morala in justica. ki po pravici strogo nastopata proti umorom, kažeta tako malomarni in celo po-zabljivi za politične voditelje, ki so krivi masakrov med narodi. Tu je naš program popolnoma jasen, kar sem ]wkazal v našem odgovoru na nemško noto. ki so ga v Nemčiji sprejeli s toliko strastjo kljub lomu, da je zmeren, o čemer se lahko prepriča vsak človek, ki je dobre volje. Mi sledimo politiki Zvezo narodov, politiki, prod katero so enaki vsi narodi, mali in veliki, politiki, ki mora nehati s praktikami tajne diplomacije, iz katero sn izšle tako šlevilne vojne, politiki, ki pred očmi vsega sveta jasno kažo svoje motive. Z vesoljem mroOivlinnio dn nism-n »ami med onimi, ki so i*- Ostanite ženske! Krščanstvo jo osvobodilo ženo jarma sužnosti in jo dvignilo v zakonu na enakovredno stopnjo z možem. Ako je žena možu, ali ženska moškemu sploh, enakovredna, ni šo s tem rečeno, du mu jo enaka. Zona ima v življenju enakovredno poslanstvo. ki pa no mor« biti isto, kakor je poslanstvo moškega. Materinstvo jo prva in njena najtežja na loga in tej funkciji primerno jo ustvarjeno tudi njeno telo. Njeno torišč© je v prvi vrsti družina. Mož jo ustvarjen za lopato in trdo borbo za kruh. Gibanju za emancipacijo ione no moremo na sprotovati, toda samo kolikor to gibanje »stane v mejah, ki jili ji' postavila narava, Bog, ki jo prikrojil žensko telo njenim posebnim nalogam. Naval ženstva na urade iu didaviiico, odkoder se umikajo moški, jc brezdvomno žo prodrl jezove njenega naravnega poslanstva in jo gotovo v škodo no samo družini, temveč tudi ženski sami. Ta pot ue pelje žene do emancipacije, do duhovne osvoboditve, temveč v suženjstvo, v »pnnp modernega birokrati«-iiia in mehaničnih delavnic. Žena je doslej z otroci tvorila sveto domačo ognjišče, kamor šo niso segli kremplji noviMlobnega maleriali/.mu, ki se izraža in oblikuje v kapitalističnem gospodarstvu, in kjer je od urada iu tovariip utrujen mož našel mir iu počitek. To ognjišče »o sedaj podira, ker jp začela žena hoditi po poti moža. Toda gospodarska kriza! Mož nima sudnsti plače, ila bi prehranil družino. Zelo pogosto je to res. Zato mora naša borba stremeti za tem — tako zahteva resolucija Krščanske delavsko sindikalno iuternacionalo da se očetu zagotovi »družinska plača«. V mnogih primerih pa sili ženske v urad golo hrepenenje po večjem zaslužku, ki naj pripomore do udobnejšega življenja. V urad in delavnico zvahlja žensko ludi kapitalist, kor jo lahko mauj plača kakor moškega. Brezposelnost moških se s tem samo poveča. Moški si no more ustvariti družino, kar jp v veliko škodo splošno morale in naroda samega, čedalje bolj sp množi število moških. ki so ponižani ua vlogo veenegu kavalirja. ki mu naše »girls« plačujejo. —ski. Venizelosova zmaga Atene, 25. sep. ž. Današnje volitve v Grčiji potekajo po dosedanjih poročilih mirno. Vlada je ukrenila obsežne policijske korake, da omogoči miren potek volitev. Venizelos računa, da ho dobil od 250 110 mandatov. Opozicija pa misli, da bo dobila preko 90. Vsekakor je gotovo, da royalisti nc bodo dobili j-^čine, vendar ne bodo ojačeni. Krvave občinske volitve v Sofiji Sofija, 25. sep. ž. Ob današnjih občinskih volitvah so se ulice Sofije nenadoma pretvorile v bojišče. V noči na needljo je prišlo v ulici Talar-laj do prave revolverske bitke, ki je trajala poldrugo uro. Pristaši narodnega bloka in opozicije so se spopadli radi nekega volilnega letaka. Več ljudi jc bilo težko ranjenih. Policija je z največjo težavo vzpostavila red. Opozicijonalci so se postavili za barikadami in se besno borili. Spopad med Hitlerjevci in socijalisti Dunaj, 25. septembra. AA. Hitlerjevci so pri« redili shod v Obervvaltersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Ko je bil shod končan, je prišlo med na-cijonalnimi socijalisti in njihovimi političnimi nasprotniki do spopadov in pretepov. Ranjenih je mnogo ljudi, med njimi več nevarno. Hitlerjeve' imajo 14 ranjencev. Drobne Belgrad, 25, sept. 1. Na slovesen način je bil danes blagoslovljen v Kronski ulici nov Vajeniški dom »Privrednika«. Svečanosti jc prisostvoval kraljev odposlanec, delegati posameznih ministrov in na stotine vajencev in obrtnikov, ki ji je ta važna institucija, ustanovljena od Srbov pre-čanov, preskrbela vsakdanji kruh. Za velike zasluge, ki si jih je stekel »Privrodnik« ravno na tem polju, ga je ob tej priliki odlikoval tudi kralj z visokim odlikovanjem. Ob blagoslovitvi doma je bil tudi kongres »Privrednikove« mladine. Vrnjačka Banja, 25. sept. 1. Danes ob 10 dopoldne se je otvoril kongres jugoslovanskih zdravnikov, ki mu predseduje prof. Zalokar. Glavna naloga kongresa ie pretres predloga za reformo sedanjega zakona o bolnicah. dukcije, ki jih je Francija izvršila og lela 1021. Naša doktrina je ista kakor jo je proglasil socialistični manifest leta 1917 v Stockholmu: gotovost, varnost in medsebojno jamstvo z.a mir. Treba je napravili ustavo miru. ki naj zagotavlja varnost vseh evropskih narodov in Nemčiji jamči popolno brezskrbnost in mir. Kakršen jp današnji položaj. Iiočp Francija postaviti svojo doktrino in svoje ravnanje na brezpogojno spoštovanje versajsko mirovne pogodbp in pnktn Zveze narodov. Francija nikogar ne izziva in nikogar ne kliče na boj. Nasproti krikom mržnje in sovraštva postavlja Francija dvoje: samozataje-vanje in blagonaklonjenost. Francija je mirna m vedra, čiste vesli in pripravljena k vsakemu lojalnemu sporazumu, ki bo spoštoval teritorijalno In politično neodvisnost vseh narodov; Francija ima samo pno voljo: vzgajati olroke, ki so ji ostali, k dolu v časti in miru. Centrum proti militarizmu Berlin, 25u septembra. AA. Na sestanku ccn-trumaške stranke je izjavil profesor Schreiber, da se vlada v. Papna v zunanji politiki preveč zanaša na vojaškega duha generala v. Schleichcria. Ni bilo prav, da se je tako hitro napravil križ čez anglosaško politiko dr. Bruninga. Nemčija, je zaključil govornik svoja izvajanja, mora paziti, da ne ostane v zunanji politiki popolnoma osamljena. Stran J >P in slu njih spremljevalcu glad in obup; matere z nebogljenimi otroci v naročju, ki milo apelirajo na naše dobro nrce; družine, ki Jim težka skrb gloja srce, spati ne da, kam bodo v najhujšem mrazu položili izmučene ude. Vsak dan jih srečamo. A komaj da jih še ošinemo z bežnim pogledom. »Nič novega ni,« pravimo — in gremo mimo---- Gostilnu sredi mesta. Noč. Kazalec na stenski uri se trudno jiomika proli številki 11. Pet ali šest gostov sedi za mizami; dva sta vesela in glasna, štirje zamišljeni grebejo predse. Počasi, skorajda neslišno se odpro duri. Skozi odprtino pokuka razkuštrana glava bosopetega ! fantiča. ?No, kaj pa ti?«: ga dobrohotno pobara nala-I kariea. Ohrabren po prijaznih besedah pomoli fantek še ostale dele svojega slabotnega telesca v notranjščino. Zaupno «o zazre natakarici v oči in jo s pomenljivo kretnjo po gostih zaprosi: »Ali smem?« »A talni« so natakarici mahoma zresni obraz. »Beračit si prišel? Ne, tega pa ne smeš! Goste moraš pustiti v miru,« Fantek žalostno povesi oči v tla in hoče oditi. •■Hej. fant,« ga tedaj pokliče prešerno razgiban gost od bližnje mize, »hej, fant, pojdi sem! Hočeš piti?« »Ne/ odkima dečko in odkritosrčno prizna: »Dinar bi rad.« »Pij, potem dobiš dinar!« se zareži gost In mu ponudi kozarec. »Ali res?« začno fantek barantati in ga neza-upno motri. »I kajpak! Kar izpij!« ga spodbuja možakar in pomežikne sosedu. Pomirjen vzame fantek kozarec. Moško premaga gnus nad nevšečno inu pijačo in nagne kozarec. Polovico vina zlije po srajci, polovico ga far, pije. Kakor da je ugriznil v limono, se kislo drzi... »Hoho. vidiš, saj gre!« se zagrohofa možakar in se mu slrašno imenitno zdi. »Ali dobim zdaj dinar?« ponižno pobara bera-ček in proseče iztegne roko. »Kaj še! Tole dobiš, pa ne dinar!« mu pomoli možakar figo pod nos in odpre škrbasta usta na stežaj. »Saj sem li dal piti, ne?« Fantek si gre z drobnimi prsti pod oči in v grlu ga nekaj grenkega duši. »Pojdi sem!.: ga pokličem k sebi. Nov svet upanja se odpre pred njim. Z drsa-jočinii koraki pristopica do mize. »Koliko si pa star?« ga pobaram. -šest let,* mi zaupno pove. Tako majhen,« ijiomilovalno zmajem z glavo, ko premerim njegovo pritlikavo posfavlco v hlačkah do kolen in v srajci s preluknjanimi komolci, »tako majhen in mlad, pa v tej pozni uri beračiš? Lej ga, ali se nič ne bojiš?« »Se,« ini prizna in me krotko motri. »Veste, pa moram.« »Moraš?« se čudim. »Kdo ti je pa ukazal?« »Mama.« »Kaj pa je tvoja mama?« »Nič!« se odreže. »Kako to, da nič?« mi ne gre v glavo. -s.Nekaj mora vendar biti. Kaj pa dela?« »Včasih pere in riba po hišah.« »In oče?« »Očka pa jo nekje v Srbiji.« »Pa nič ne pošilja denarja domov?« »Nič. Vse zapije .. «. - Kako pa ti to veš?« se zavzamem in napravim široke oči. »Saj se mama zmerom joka in pravi: Oh, kako som jaz nesrečna, ko imam takega pijanca!« »Kje pa stanujeta z mamo?« »V baraki. Veste, zdaj moram pa iti,« me spomni na mojo dolžnost in važno doda: »Na oglu mfe čaka mama.c »Na, tu imaš dinar in še enega povrhu,« mu rečem — in me je pred njim in pred vsem svetom sram. On pa ves srečen stisne novca v umazani ročici in ko inu še pri sosednji mizi nekaj malega naložijo, odcaplja tiho in plaho, kot je prišel. In z njim gre vsa iluzija njegovih mladih dni... »Takole vzgajamo potepuhe in kriminalne tipe! V jiajnežnejših otroških letih jih vzgajamo!' mrko reče obsodbo zamišljen gost pri sosednji mizi in udari s pestjo ob mizo: -»Prekleto življenje! Bi rad vedel, kdo je temu kriv?« Res: kdo je temu kriv?--- Mariborska kronika V kriminalnem življenju Maribora ni bilo senzacij: 9 arelacij in 22 prijav je bil rezultat prizadevanj čuvarjev javnega miru in reda. Udejstvovali so se tekom noči zlasti dolgoprslniki, ki so oškodovali več oseb. Delavcu Valiču Antonu je bilo že tekom včerajšnjega popoldneva ukradena iz suknjiča, katerega je pri delu obesil poleg sebe, nekaj gotovine z listnico vred. — Franjotu Mohorku pa je spretni žepar izmaknil iz žepa v gnječl v bufetu dva »metulja« tako fino, da ni niti začutil tujih prstov v svojem žepu. — Precej drago je plačala veselje do plesa tudi Mimica Krojs, kateri je neznanec med tem časom, ko se je zabavala v plesu, odnesel z mize ročno torbico in denar, ki je bil v njej. — Nezgodna kronika beleži lažji karambol, poleg tefea pa nekaj težjih slučajev zastrupljenja. S strupenimi gobami sta se zastrupila 28 letni delavec, Ozimic in 22 letna Ana Lešnik. Oba sta bila prepeljani! v bolnišnico ler je njuno stanje zelo resno. Z alkoholom pa se je zastrupil Ivan Fellč s Tezna. Tudi nleea so spravili v bolnišnico. Primorje : Čahovec 4 : i Mobilizacija istrskih fašistov Napad in obramba Poreča Po mobilizaciji fašistov iz tržaške okolice, ki se je zaključila s pohodom v Sežano, so v četrtek istrski Ušisli mobilizirali tako zvane mlade fašista iz poreške okolice. V organizaciji mladih fašistov se zbira fašistična mladina, ki še ni bila sprejeta v stranko in milico, in sicer od 16. leta naprej. V Poreču s« jo zbralo 1200 mladih faiistov od obali in globoko iz Istre. Nekateri so prispeli po morju, drugi na avtomobilih, motocilflih in kolesih z dežele. Višje poveljstvo v Pulj je dalo nalog, da se morajo Izvršiti prave vojaške vaje, in sicer v obliki napada z morja in obramhe. Fašisti so se razdelili v »rdeče«, ki so mesto napadli, in »modre«, ki so ga branili. Čete so vodili milični častniki. V času, ko je trajala bitka, je prispel v Poreč pu|jski prefekt Italo Foschi, pokrajinski fašistični tajnik Relli in policijski upravnik Carusl. Bitka je trajala tri ure. Znamenje za pričetek je dala eksplozija več petard. Po bitki se je vršil obhod po mestu in čete so defilirale pred pre-'ektom in fašističnim tajnikom. Nato je bilo med Slamnik -prevraten element Prve dni septembra so se na Goriškem vršili nabori. Mladiči so povsod za to priliko dobre volje. Enako je bilo tudi na Goriškem nekdaj, a letos j« bilo vs« drugače, še v gostilno niso mogli, ker je suša v iepuj peti niso smeli, ker je slovensko petje prepovedano. Fantje res niso vedeli, kaj bi počeli. Hodili so po Gorici in si ogledovali trgovine. Tako je tudi neka laka skupina is Gradišča nad Renčami prišla do nek« trgovin« S slamniki v Raštelu. Stopili so v trgovino in vsak fantič si je izbral svoj slamnik, malo za res, malo M šalo. Barantanj« se je zato zavleklo. Medtem s« je pojavila v trgovini policija. Detektivi so namreč zapazili, da imajo slamnik! modre trakove. Policija je brž obkolila slovenske fante in (ih odvedla na kvesiuro. Tu so jih polteno ozmer-•H, češ, kako si upajo kupiti slamnike, ki imajo trakove z jugoslovansko zastavo. Obenem so jih vse temtljito preiskali. Pri njih niso našli ničesar. Nato so (ih izpustili, le slamnike z nevarno barvo so obdriaii na kvesturi. Tako bi bili slamniki kmalu spravili v nevarnost državo. Naročen atentat Dne 5. septembra ponoči je v Gorici nekdo položil pred stanovanje fašističnega pokrajinskega tajnika Avenantija bombo. Njegovo stanovanje se nahaja v ulici Leopardi nasproti nove cerkve Srca Jezusovega, ki pa ni bila dograjena. Bomba je bila postavljena pred zid cerkve. Vsa Gorica ve, da si je naroČil »atentat. Avenaivli sam, da bi na takšen način v Rimu opravičil politični teror, ki ga je vpeljal s pomočjo policije in milice na Goriškem pred dvema letoma. Boji se namreč, da bi se njegova pozicija v Rimu omajala. Idrijske novice Most žoi Idrijco pri pokopališču sv. Križa je kdnčSn. Dne 28. t. m. ga bodo blagoslovili in izročili 'prometu. Most je izdelan iz železobetona in bo izravnat velik in neroden ovinek pred hotelom »DidiCt. Skoraj gotovo sturegn mostu ne bodo opustili, pač pa jiopravili, ker pride v požlev za rudniško cestno železnico in tvori krajšo pot za pešce. Žclozobetonski most bodo napravili čez Nikavo pri Kosu. Ta most je bil do sedaj lesen in po povodnji leta 1926 zelo zrahljan. Novo samostansko poslopje na 3 Žlngovčevenu griču bo prve dni prihodnjega meseca pod streho. Temelji za novo stavbo so dali dosti opravka, šli so ponekod 15—20 m globoko. Ves grič je en sam velik usad, odtrgan v davni dobi iz »Kobalove planinec. Pot oh »Rakah« širijo in gladijo. Ta pot je dolga tričetrt ure in služi Idrijcanoni za najlepši izprehod. Rudnik se je brigal do sedaj samo za »Rakec, ker so njegovi obrali odvisni od njih, poli pa mu ni bilo mar, zato je bila zelo razdrta. Sedaj jo bodo uredili. Nekaj tednov se že čujejo govorice o izpre-membi pri rudniku. Nekateri pravijo o zopetni redukciji delavstva, drugi govore o popolnem zaprtiji rudnika, tretji pa o redukciji delavnikov. Mogoče je, da se zgodi najhujše, toda posledice bi bile tudi za državo kot lastnico hude in ne le za delavce, zato bodo uvidevni in strpni gospodje dosegli, da bo nesreča čim manjša, če pride resnična potreba po izpremembali. fašiste razdeljeno vojaško kosilo. Tudi oblastniki so obedovali ž njimi. Včeraj je prispeito v Gorico 5200 bivših bojevnikov i* pokrajine Emilija. Pripeljalo jih je pet posebnih vlakov, Ogledali so si vojna pozori-šča na Kslvariii, Oslavju in Stari gori. Okoli 11 so s« bojevniki zbrali na Battlstijevem trgu, odkoder se je razvil pohod proti vojnemu pokopališču, ki so se ga udeležili predstavniki deželnih in mestnih oblastev, dalje razne patrijotične organizacij«, med temi »dalmatinski krožek«. V obmejnih krajih se neprestano vršijo takšne »vojaške vaje« fašistične mladine, neprestano prihajajo v obmejno deželo na zlet bivSi bojevniki, tako da dobiva ljudstvo vtis, da se vse to vrši po določenem načrtu. Na eni strani hočejo s takimi prireditvami strašiti domače prebivalstvo, na drugi strani pa seznaniti Italijane s temi deželami. Posebno vojaške vaje fašistične mladine imajo svoj namen, ln sicer vojaško izvežbati in utrditi fašiste, da bodo pripravljeni za visk slučaj. Smrtna nesreča. V sredo je našel smrt v idrijskem rudniku 55 etni Franc Kraj. Med, delom ga je zasulo, Vinska letina na Vipavskem Iz srednjevlpnvske doline poročajo, da bo vinska letina radi suše razmerama slaba. V delu lovico dobre letine. V pasu okoli Vogrskega b« letina še slabša. Mnogo škode so grozdju prizadeli tudi črvi, ki so načeli jagode žo v začetku poletja, tako da zdaj grozdje gnije, čo-prav je v deželi razsajala suša. Koruza se je v močni zemlji dobro obnesla, drugod jo jo zopet spomladi pokvaril dež. Tako se pridelek razlikuje od njive do njive. — Krme so pridelali zu srednjo letino. Tragična smrt na cesti V nedeljo je peljal tržaški kramar Vincanc Wass, star 55 let, iz Barkovelj proti Trstu blago na vozičku. Dohitel ga je avtomobil, ki ga je vodil šofer Ouinto Chiavetto. V istem času je prihajal nasproti tovorni avtomobil. Ko je trgovec začul avtomobil od zadaj, se je umaknil na sredo ceste mesto na desno stran, Šofer ni računal na to in je hotel voznika prehiteti od leve strani, kakor je to predpisano. Nesreča je hotela, da je zadel voziček, katerega oje se je zadrlo nesrečnemu vozniku v trebuh. Telefonirali so po rešilni avtomobil, toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je ranjenec pr«j izdihnil. Francozi se zanimajo za nas »Le Tenips , gotovo najuglednejši francoski politični dnevnik, je v svoji številki od 29. sept. ponatisnil vest o italijanskem utrjevanju na jugoslovanski meji, v prvi vrati na Javorniku. V Trsta 5000 ljudi manj Tržaški »Piccolo« zopet toži o nazadovanju rojstev v Trstu. V juliju se je rodilo povprečno 8.5 otrok na dan, medtem, ko se je v avgustu to število dvignilo na 11, zato je »Piccolo« upal, da bo število rojstev pričelo zopet naraščati. Toda v prvi polovici septembra se je rodilo komaj 7 8 otrok na dan. Ob prvem polletju se je rodilo 1178 olrok, medtem ko je umrlo 2070 ljudi, to se pravi 892 več. Priselilo se je v Trst 810 ljudi, tako, da znaša prirastek tržaškega prebivalstva komaj 82. V istem času se je število Benetk povišalo za 2163, prav tako so narasla druga mesta, kakor Rim za 14.014, Milan za 9676, Napolj za 3869, Genova za 5286 in Palermo za 2221. Povprečno se v Italiji na 1000 ljudi rodi 24.16 otrok, v Trstu samem 14.48, v Benetkah 19,77, v Milanu -15.96, v Rimu 21.96, v Turinu 13.80. »Piccolo« na koncu ugotavlja, da je prebivalstvo Trsta doseglo že 250 tisoč duš, do 1. aprila 1932 pa je padlo na 245.670! Drobne vesti Za brezposelne je tržaški župan določil 100 tisoč lir podpore. Nova knjiga o Dalmaciji. Tržačan Ubaldo Scarpelli je izdal novo knjigo o dalmatinskih pisateljih, seveda samo italijanskih. Knjiga ima pro-pagandistični značaj. Izprememba imen, Tržaški prefekt je podpisal celo vrsto dekretov, s katerimi je izpremenil slovanska rodbinska imena v italijanska. Nai navedemo samo nekaj primerov: Valentinčič |e postal Valentini, Piščanc Polil, Medved Orsini (orso pomeni medved), Luinik Lussini, Jurišavič Gior-gini itd. Ogenj je uničil v Skednju pri Tritu senik in hl«v, Uit g. Karla Fonde it. 1108. Skoda znaša 25.000 lir in je krita z zavarovanjem. Na postaji Leieče so tatovi ukradli iz tovornega vagona zu 100.000 lir tkanin. O storilcih ni sledu. V Vremah so aretirali dve osebi, a so jih nato takoj izpustili. Ljubljanska nedelja ta smo sredi jesonl. Ne pozna se to samo nn vremenu, kl se je tako naglo prememilo toino z nastopom koledarsko jeseni, |vozna so tudi v družabnem, javnem, zasebnem življenju. Kdor gu ima, si žo dopoldne in zvečer obleče plašč, ki jo bil prej pozabljen v kakšnem kolu ali omari, zabavišča so zvečer bolj obiskana, ljudje so mnog«) bolj drže mestu tudi ob nedeljah, še vedno hodijo sicer izletniki na deželo, loda veliki naval jn že minul. Jesen je še bolj stopnjevala zanimanje sa Dolenjsko, ki jo bilo letos res izredno živahno, bolj kakor katerokoli leto poprej. Danes je na primer dolenjski vlak odpeljal vse polno izletnikov nn Dolenjsko ,in sicer največ v Belo Krajino, kjer je sedaj živahna trgatev. Trgatev — ne za krnela vinogradnika in ne zu ljubljanskega izletnika nI lepšega dogodka. Tako smo letos doživeli, dn so Ljubljančani odkrili lepot« Dolenjske in se sedaj čudijo, zakaj niso tega že prej storili. Saj nazadnje se človok naveliča vsega iu tudi lepot Gorenjske ter si le zaželi nekaj prijetne izpre-membe. Prav gotovo bedo Ljubljaičuni nekoč šo odkrili pozabljene lepote in čuda Notranjske, ki naj zuto mirno čaka do tedaj in spi spanje zaklete Tr-njulčice. NOVA DHAMA. Nov dogodek je bila v našem kulturnem življenju snočnjn vpriiorilev ntne slovenske drame, Bar-tolovega Lopczu , ki hoče bili satira nn slovensko literarno življenje, Kakor Kreftov j Celjski grofje , tako je tudi »Lopez« doživel pri vprizorilvi po|>olii uspeh in je občinstvo navdušeno nplavdiralo ler klicalo avtorja no oder. Uspeh omenjenih dveh novitet priča, da se v našem leposlovju le nekaj giblje ter da se mladi leposlovci krepko uveljavljajo, če že tekmujejo s starejšimi literati v isti snovi, kakor je to storil Kreft in če celo pišejo satire nase, kakor je to storil Hartol. Včeraj so prepeljali s kolodvora novo lestev tipa Magirus v garažo poklicnih gasilcev v Mestnem domu. Lestev Jc vsa iz, jekla in je težka IHMK) kg. Njena konstrukcija je Izredno premišljenn in zelo praktična. Z novo leslvo bodo mogli gasilci splezati do višine 80 metrov, toliko jc namreč dol^u lentov v vsej razpet i ni, Samo motor lestve je močan 110 konjskih sil. Tračnice, iz katerih jo lestev sestavljen«, so v sredi votle, da je leslev lažja — pa tudi bolj odporna in bolj elastična. Gasilci se bodo mogli s to leslvo povzpeli v nekaj trenutkih na streho ljubljanske Kreditne banke, če bi ta gorela, od tam pa omejiti tudi evcutuclni požar nu vrhu nebotičnika, ki je seveda višji, kakor Je nova lestev dolga. Tako je z novo leslvo Ljubljana zavarovana zu primer kakršnekoli katastrofe v še lako visokih poslopjih. Z novo leslvo pu je tudi izpolnjen velik del tehničnega programa poklicnega gasilstva, ki se pri nas vedno bolj razvija. STRAŽNIKA JE Z NOŽEM. Surov napad se je pripetil i>onočt na Gllnenh. V gostilni »Amerika je okoli pol 1 začel razsajati 20-letni tapetnik Janez Prislan, ki je bil ljubosumen na natakarico. GostTlničarka je poklicala stražnika Ru-tarja, ki je imel tedaj na Glincnh službo. Stražnik je vinjenega mladeniča spravil mirno iz gostilne. Nekaj korakov je mladenič, šel s stražnikom, naenkrat pa se jo obrnil in navalil na stražnika z dežnikom in z nožem. Zamahnil je večkrat proti stražniku z nožem in ga purkrat osuvul. Stražnik je prijel mladeniča iu ga odvedel proti stražnici. Nasproti nm je prišel drug stražnik in obu sta prijela mladeniča ter gu vedla po cesti. Ko jima jo nasproti prišel slučajno tretji stražnik, se je Rutar naenkrat zgrudil Postalo mu je slabo in čutil ju bolečine v trebuhu. Oba druga stražnika sta odvedla mladeniča na stražnico, obenem pa se je za njima vlekel tudi Rutar. Na stražnici se je Rutar vlegel v posteljo in tedaj je šele opazil, da je ranjen. Kri mu ie telila iz trebuha, iz hrbta in iz reber ter še iz. drugih manjših ran po telesu. Prislan ga je namreč na cesti osuvnl z drobnim žepnim nožičem v telo. Hitro je bil poklican reševalni avto, ki je Rutarja prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so takoj operirali Rutarja. Bali so se namreč, da ni bilo ranjeno črevesje. K sreči so je nož črevesja samo dotaknil, ni ga pa ranil. Poškodbe so sicer hude in je le malo manjkalo, da niso bile tudi smrtne, vendar pa zdravniki upajo, da bo Rutar okreval, ako ne pride do komplikacij. Ivan Rutar je stražnik L reda, star je 30 let in stanuje na Glincali, Tržaška cestn 13. Dodeljen je stražnici na Viču. Prislan je bil danes zaslišan, kakor tudi drugo priče. Prislan se izgovarja s pijanostjo in z. razburjenjem. Ce izvzamemo tn dogodek, je bila drugače Ljubljana mirna. Pač pa je prišlo do spopuda danes do- Mav čez izaro Spustili 6mo se na sipino ob Baškem jezeru. Na vzbodu se je pooblačilo, nemirno podrhtevalo, oblakom se je mudilo — le Dobrač je bil miren in jasen. Vsedli smo se na breg in gledali nemško gospodo, ki se koplje v topli vodi, lovi žogo in grebe v pesek. Čista, lepa voda. Kaj bi dal, da bi smel noter kakor nekoč v morje! Ne veni, kako je lo, vedno primerjam to zemljo in kar je nu njej, z našimi kraji. Da bi smel domov, da bi videl naše sonce in naše morje, pn bi bil spet zdrav in vse drugače bi pelo življenje. Najeli smo si čoln, zaveslali, pa nas je sprejel veter. Kakor da sem doma, da sem se vrgel v zelene valove, ki jili poganja veter od Trsta — spreletela me je radost in sem bil ves mlad in razposajen. Veseli smo in pojemo. Veslamo po globoki vodi in med ločjem, med katerim umira večerni svit. Ljudje, ki se poslavljajo od brega in lesenih hišic, so postali in poslušajo. V Vrbi je svet. Vile in hoteli, harmonika, svilene pižame, avtomobili, tržaška govorica in na modernem križišču koroško znamenje pa še kamen: Bis hieher kamen die serbisehen Reiter. Nekoliko se je nagnil proti nemški strani, kakor da se je upognil pod zaletom srbskih konjikov. Sicer pa je ob jezeru velik svet, lepe hiše, gladka cesta, ob obali parnik. Šele ko vodiš v bregu polno, živo iu sočno zelenje in svetle breze, se spomniš, da je bilo življenje tod nekdaj drugačno in da so živeli nekoč ob obali naši ljudje — tako sveži in sočni kakor mlado drevje nad jezerom. Tu in v Celovcu imam močan vtis, dn sem v tujem svetu. Srečujem otroke, fante in celo starce v dokolenknh. Trdo stopajo kakor vojaki. V družbi je tudi sloka gospodična. Sivo obleko ima, zelene obšitke in črn klobuček. Tudi ona v uniformi... PO lesenih obrežnih hišicah so zarisani velikanski kljukasti križi, stene znamenj in cerkev so popisane ž njimi, ob jezerih plapolajo rdeče hi-tlerjanske zastave. Čutiš, ko da se bliža tesnobno ozračje kakor pred leti na Primorskem, Ljudje poslušajo in pazijo. Snoči so imeli oni shod, pa so poškodovali nekaj kapelic. Morda pa ne bo hudega. Domačini, ki gredo mimo župnika, dvignejo desno in smeje se pozdravijo: Heil Hitler! Čuden je ta svel in za nas so ti ljudje prehladni, pretihi, prevdani. Toliko stoletij se je plazila vanje tuja misel in jih ubijala čisto počasi, dokler jih ni bilo sram svoje govorice in so pričeli dvomili o bratih onstran Karavank, odkoder je iz srca prihajalo premalo žive in vroče krvi. Nemško morje jih je preplavilo in se zaganja vanje, ogromne lovke se stegujejo po dušah, ki se jim blodno predajajo v zavesti nemoči. Okoli vojvodskega prestola je pusta ravnina. Trava je popašena iu ožgaia, po dolgočasni cesti bežijo avtomobili proti št. Vidu in sonce trudno sveti v izglajeni asfalt. Na levi je Gospa Sveta ali Marija v Selu, na desni Urška ali Vrška gora, kakor razlaga živahni gosposvetski kanonik, češ, da sveti Urh tod nikdar kolovratil ni. Ob kanmu počiva berač ves zamišljen, kakor da sanja o naši slavni prošlosti iu vidi množice slovenskega ljudstva, ki so se včasih zbirale tu. Spomeniki prošlosli in kli-carji boljše bodočnosti! A imamo tudi žive spomenike, ki v mnogih dramijo pogum. »Pod to smreko na poti v Gospo Sveto so zaklali slovenskega častnika in v Slovenskem Šmihelu je grob Mija Mešiča 6 posvetilom o slovanski lipi in lam v Vovbrah so v koroških bojih znova zadivjali Obri, poklali in odgnali zavednim živino, pobijali po hišah, zapirali ljudi in tam jo padel Srečko Puncer s tovariši.« Tako mi pripovedujejo. Polno še novih in živih spominov je, vso zatiranje in upanje, rodoljubne besede iii stara slovenska malomarnost, pijano veseljačenje in nepripravljenost, neumno zaupanje v pravičnost visokih gospodov in velikih narodov in nujen poraz. Zakaj bi se ustavljali ob starem kamenju, če še nove bridkosti ne moremo in nočemo objeti! Ko greš po teh krajih proti Slovenskemu kraljestvu v Krški dolini in proti Svinski planini, naletiš še na ljudi, ki se še čutijo Slovence in tožijo. Da bi bili takrat vse, kar nam pritiče, kratkomnlo zasedli in obdržali, vse bi bilo naše. Drugod zopet čuješ: Tisto dni so bili nemčurji tako ponižni, vsi so znali slovensko in so pozdravljali »Dober dan!« Zdaj pa hodimo pred ljudstvom, ki ni več naše in ponekod tudi ne več tako prijazno. Hitimo, da bi vsaj do noči našli prenočišče. Poljo je kakor v valovih in po pobočjih lepo rumena strnišča, bela ajda in vrliu liriki cerkev. Sonca že ni več, oglasi se voda, ki boječe teče globoko v jarku, noč prihaja, življenje umira. Smrt, kakor bi hodili med grobovi! Pred cerkvijo počivajo revni kmetje, Slovenci, ki težko razumejo. Ne zganejo so več, jki-slušajo nas brez zanimanja. Naj vprašamo v oni veliki hiši, tam imajo veliko sena, nam dejo. Tam nas ne razumejo. Brhko deklo se v pomenku smeje in stopi k stari materi pri ognjišču: »Mama, ključ!« Mar je naš jezik samo še za stare? Stopimo v drugo slovensko hišo. Velika družina je zbrana okoli mize, krompir lupijo z roko in ga jedo. Zdi se mi, da govorijo po naše. Gospodar govori počasi, s težavo išče besed in ga je sram, ker je okoren. Suhljat fantič in dekletce z razumnimi očmi klepečeta nemški o šolskih rečeh. Ob gospodarju jo lant z žametnim jopičem in zalitimi lici. Služil je onstran meje, pa mu je še nekaj ostalo in zna šo listo »Č8j so moje rožice«. Gosi>odar pravi, da jim v gostilni no pustijo peti, da prido takoj učiteij ali kdo. A stari pozabijo in še zmerom kdaj zapojejo. Župnik nI Korošec, tudi kmetov jo nekaj iz Nemčije. »Če kdo umrje, takoj pokupijo slovensko zemljo. Hočejo nas iztrebili, ker se bojijo, da ne bi oni spet prišli sem.« Da hodim po pokopališču? Vendar niso to samo grobovi! Stopiš v cerkev, šolska sv. maša je, učitelj nadzira olroke. In ti molijo po slovensko. Čudna je ta dežela, toliko ljudstev je že pomrlo, po strminah jo propadlo že toliko gradov in v graščinah ne uspevajo. Po cerkvah so ontali nemški grbi in nekod so šo slovenski napisi, drugod le naša imena na grobiščih. In čuden je ta liomškutarski svet. Na poti proti Djekšam se veselim lepih brežin, tihih in zlatili strnišč in lepo uvrščenega snopja in naše besede, molitve in fantovskega petja pod vasjo; pa nas na-hruli zavaljeni orožnik, ker so drznemo na pošti govoriti »kranjski in nas vleče za seboj, da bi nas slrahovnl. In ko se jioslnvljamo od zlatega polja, zvemo, da jo lo »naš človek in da nemško niti dobro ne zna. Nemčurji v Vovbrah imajo zbor, ki lepo poje nemške pesmi in tudi eno edino našo: Domovina, mili kraj; prav li pevci zelo radi navijajo ljubljanski radio... Tam doli pod Dravo je bolj veselo in mladi so bolj pogumni.., L poldn« na Rudniku. Tam je v neki gostilni nekdo napadel in ranil z nožem 22.1etnoga čevljarskega pomočnika Franu Jagra z Rudnika. Jngor jo bil ranjen v desno roko in jo moral v bolnišnico. Nn Golovcu so je popnUhiH ponesrečil triletni dijak I. drž. gimnazijo Ante Čipikn iz Salez.ijanskega zavoda. Tekel jc |>o hribu, sc »podtaknil ob korenino tnr si pri padcu zlomil levo roko. Reševalni avto ga je jiropeljul v bolnišnico. Ustanovitev organizacije pletilcev v Sloveniji Ljubljnuu. 25. septembra. Pripravljalni odbor zu ustanovitev zadruge pletilcev v Sloveniji jc sklical ustanovni občni zbor z.a v nedeljo 25. I. m. v Trgovski doni. Uvodoma jn predsednik pripravljalnega odbora g. I'ran z I II. pozdravil zastopniku zbornico xa TO! dr. Kocela in mestnega nučnlstva g. Svetel«. Pletilcev je v Sloveniji že nad H0O. Poudaril je potrebo organizacije v svrlio zastopanja pri raznih oblastih. Poleg omenjenih 300 pletilcev jih je najmanj toliko brez. oblaslnegu dovoljenja. Konkurenčni boj Ju neznosen. Znto je potrebna ustanovitev »Obrtne zadruge pletilcev za dravsko banovino . Nadalje je podal poročilo pripravljalnega odbora tajnik Društva in-dustrljcav iu vek-trgovcov g. J. Popovič. Navedel j« razmere, ki so dovedle do ustanovitve prve organizacije pletilcev jeseni leta 11)30, Lani je delo napredovalo iu je pripravljalni odbor r.brul zadostno število izjav o ustanovitvi lastne strokovne organizacijo, katero je bansku uprava odnbrilu in ravno-tako tudi Zbornica z.a TOI. Gg. iz pripravljalnega odboru je bila izrečena zahvala. Tudi o prilagoditvi pravil obrtne zadruge predpisom obrtnega zakona je poročul tajnik g. ,1. Popovič, Na podlitgi njegovega poročila so bile soglasno odobrene potrebne izpreniembe. Organizacija se imenuje »Združenje pletilcev za dravsko banovino*. Skupščina je soglasno določila zadružne prispevke (inkorporncijska pristojbina 1000 Din, enkratna vpisnina za stare člane 100 Din, letna članarina 60 Din. Ravnotako jc soglasno odobrila proračun za leto 1932. Nato je bila izvoljena naslednja utirava: predsednik Henrik Franzl (Ljubljana), podpredsednik Franc Kos (Ljubljana); člani: Metka bazar, Martin Mnhkotii, dr. Iludovernik, Slane Vidmar, Ivan Ahlin (vsi Ljubljnuu); Anion Adamič. Jernej Ktišlnu (oba Kranj), Franc Lajovic (Litija), Alojz Vogelniki, Janko Novak in Alojz Lnngus (vsi Radovljica). V nadzorstvo so prišli: Slavko Hušleršlč in Andrej Jeglič (oba Lesce) ler Frane Kruiovec (Stična), — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na teSče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi sc uporablja »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Leto tihega dela za svetovni mir Ljubljana, 25. septembra, Za zadnjo nedeljo je vrhovna slovensku instanca, župna uprava Dravske župe skavtov in plnnink, sklicala rodno letno sku|)ščino. Vso edinice so poslale svoje, zastopnike, močnejši oddelki so hili iz Kranja, Kočevja, Kamnika in zlasti iz Maribora. Un ionska dvorana Jo bila napolnjena do zadnjega kotička, ko je že dolgoletni starešina, ravnatelj meščanske šole g. Pavel Kimaver, priljubljeni Sivi volk, po skavtski himni otvoril deseto redno skupščino. V uvodnih besedah jo starešina orisal težak položaj slovenske župe, ki z današnjim dnem stopi v svojo enajsto poslovno leto. Pred desetimi leti so v Ljubljani idealni mladinoljubi ustanovili prvo skavtsko edinico v Sloveniji, ki je kmalu poslala matica vsega slovenskega skavlizmn in si znala pridobiti vodilno mesto v Zvezi. Žalibog je od takratnih članov edino eden ostal zvest skavtski ideji, •ki tudi danes zavzema vodilno vlogo v župl — to jn sedanji načelnik g. ing. Ivan Pengov, Bistro oko. Največ razumevanja jo našla skavlskn ideja še v Mariboru, kjer vsi šolski zavodi po svoji moči podpirajo organizacijo. Ljubljana j« šo daleč, zadaj, najlepši dokaz prazni stoli v prvi vrsli, namenjeni gospodom, ki bi naj zastopali ljubljansko javnost... Stnrešininemu govoru jo sledilo poročilo žup-negn načelnika iti ostalih funkcionarjev. I z teli jo razvidno, da so župo letos zapustili šo oni redki podporniki, ki so ji dosedaj leto zn letom še ipo svoji moči jiomngnli. Ni čudno, če je žuiml blagajnik, g. prof. Vazzaz, bil prisiljen, dotakniti se železne rezerve, iker članarina sama kot edini vir dohodkov ni mogla kriti Itak le na najpotrebnejše reducirane izdatke. Iz lega razloga tudi vez med štirinajstimi samostojnimi odinicafni 111 župo ni bila taka, kot bi bilo želeti, ker pisana beseda jiač nikdar no more nndomeščati žive. Omeniti je treba še drugi zvozili 'tabor, ki ga je v splošno zadovoljstvo organizirala Savska župa v Maksimira. Taborilo je okrog tisoč skavtov. Dravska župa je poslala 150 delegatov pod vodstvom Mariborčana cand. phil. Frančeka Kosa. Tudi na tem taboru je Dravska župa odnesla prvo mesto. Sledila so poročila posameznih etlinic. Slišali smo mnogo novega. Ljubljanska dekleta so ustanovilo Akademski klub slannric, klubu Bobrov, ki je svojo glavno tlelo posvetil poglabljanju ideologije, se jo pridružil še Perunov klub, pod vodstvom g. učitelja Miroslava Zora, Črnega nirava. Kljub težkemu času so vse edinice priredile daljše tabore Sirom naše domovine. V Savinjski dolini, ob Holii-nju in ob Jadranu so šotori in lepo urejeni tabori dokazali živahnost Dravske župe. Prihodnji svetovni sestanek skavtov se bo vršil prihodnje lelo na Madjarskem in župe bi se tudi tam rado dobro odrezale. Skupščina je tudi sklenila, tla predlaga Zvezi, tla izvolijo g. ravnatelja Pavla Kunaverj« za mednarodnega komisarja Zveze skavtov. ' Popoldne se jo vršila še konferenca vodij, na kateri je župni načelnik razlagal administracijo. Nato so se skavti zopet razkropili po naši ljudi domovini, prežeti s trdnim zaupanjem v ziungo skuvi-s-ko i d oje. Zgled politične propagande Proslava literarnega jubileja Mahsima Gorkega Včeraj so na silno svečau način po vsej Rusiji slavili lOlelnico literarnega dela Maksinia Gorkega. Maksim Gorkij je edini od ruskih književnikov svetovnega slovesa, ki se je postavil na stran komunističnega režima in ki ga aktivno propagira. Znto ludi ta nenavadna proslava, ki je morala biti po ukazu sovjetske vlade vsedržavnegn značaja. Osrednje oblasti so razposlale na vse strani podrobna navodila, v katerih naročajo, da se mora jubilej Gorkega proslaviti čim svečaneje, in sicer ne samo s kulturnega, temveč tudi političnega vidika. Sovjeti so alarmirali vse svoje književne organizacije in komisarijat uarodue prosvete z vsem svojim ogromnim aparatom šol vseii stopenj, nadalje sovjetska državna gledališča, knjižnice, knjižna .podjetja in čisto strankarske komunistične organizacije, ki so priredile po vsej državi shode. Na teb so slavili delo (iorkega za proletarijat. Sovjetska književna zaloga je izdala veliko Naš radio v novi seziji Naš programski odbor je na svoji nedavni seji sklepal o smernicah programa v novi seziji. Predvsem hočemo omeniti izmenjavanje progmma vseh treh jugoslovanskih i>ostaj. ki bo ostalo enako knkor lani. Nova seaija se bo v našem radiu pričela s 1. oktobrom. Ker je najzanimivejši del smernic novega sporeda oni, ki obravnava tako imenovani prosvetni radio, mu hočemo posvetiti predvsem svojo pozornost. Prosvetni radio obsega šolski radio, katerega upravlja poseben odbor pri UJU. Nndalje obsega jezikovne tečaje, ki bodo letos sledeči: srbohrvaščina, trancoščinn, angleščina, ruščina, nemščina, laščina in esperanto. Tako imenovann ljudska univerza pa bo obsegala številne cikle predavanj: narodno gospodarstvo, vzgojeslovje, slovenska zgodovina in domoannnstvo, umstvena zgodovina, književnost, filozofija, pravna vprašanja, veroslovje. sociologija, tehnika, astronomija, biologija. Tem znanstvenim ciklom se bodo pridružili še praktični: strežba bolnikom, govorništvo. Ženski radio bo obsegal dekliško in gospodinjsko uro. Kot novost se bodo uvedli intervjuji z odličnejšimi osebami iz našega življenja in pn pogovori s jioslušalci. Kakor doslej se bodo redno prirejale vsako nedeljo ljudske igre. Glasbeni del bo obsegal zlasti redne večere domačih skladateljev. Podrobnosti prinaša na uvodnem mestu teduik >Rndio Ljubljana«. T. R. L. Smrt skesanega zločinca V čelrlek je giljotiun v Verseillesu odsekala glnvo Abelu Barrangeru, staremu 30 let, ki je februarja meseca umoril svojega prejšnjega gospodarja Barnaulta in skušal umoriti njegovo ženo. Ob petih so stopili v njegovo celico sodniki, dva zdravnika in branitelj. Zbudili so zločinca, ki je lahno spni. Vaša prošnjn za pomilostitev je bila zavrnjeni!,• mu je kratko sporočil sodnik. »Opogumite SPi _ To sem tudi pričnkovnl,« je odgovoril Barranger; kajti že 48 ur nimam nikake novice od zunaj in slutil sem, da me to čaka prav na današnji dan.« Nalo se je v naglici oblekel in dejal proli svojemu zagovorniku: -»Življenje je izčrpalo vso mojo modrost, toda bilo je tudi muogo dobrega v meni. Na nikogar nisem hud, niti na sodnike, ki so me obsodili.« monografijo o slavljenčevih delih, ki jo je napisal Kanajev. V zvezi z jubilejem so bila izdana zbrana dela Maksinia Gorkega v šestih knjignh. Leposlovni muzej je organiziral razstavo, ki prikazuje delavnost Gorkega na dramskem področju. Sovjetske sindikalne zveze so v zvezi s sovjetskimi literarnimi organizacijami osnovale posebne odbore za proslnvo Gorkega. Njemu v čast se prirejajo po tovarnah literarni večeri. V Leningradu se vrši od 15. do 25. septembra posebna »Dekndn Gorkega*; nn programu so večeri, konrerti in svečane seje v čast Gorkega. Filmsko podjetje »Sojuzkino? je izdelalo tilme, posnete po delih Gorkega »Mati«, >Knjn. itd. Poleg lega so priredili poseben filmski žurnnl o Gorkem. Prometni komisarijat je izdal jmscbne znamke s slavljenčevo sliko. Vse jubilejne dni bodo radijske postaje prenašale predavanja, koncerte in igre, ki se bedo vršili v zvezi s to proslavo. Tedaj se je obrnil proti sodnikom in dejal: »Hotel bi, da bi bila tn usmrtitev zadnja. Zalibog, pridejo za menoj še drugi zločinci.« Barranger je nato napisal dve pismi: eno svoji materi, drugo svoji ženi. Potem se je spovedal in prejel sv. obhajilo, nakar je spil dve cafii ruma. Svojega spovednika je objel rekoč: »Pravijo, da ni Boga. To je zmota, kajti v nekaj trenutkih ga bom videl.« Ob fi so se vrata ječe odprla in obsojenec se je pokazal na pragu. Ko je zaglegal giljotino, je ostal čisto miren. Minilo je le par trenutkov in giljotina mu je naglo pretrgala nit življenja. Narodno-socialistična vlada na Mektenburškem je odredila, da se mora tudi deželna policija (Schupo) oborožiti in prirejati prave vojaške vaje. Stika nam kaže policijo v sivi bojni opravi, ko se vadi v streljanju s strojnico. Za Heimvvehrom, ki šteje 100.000 mož, Hitlerjevo armado (400.000 mož), se še policija (100.000) mož pripravlja na vojno. Čemu potem Nemčija zahteva še enakopravnost v oboroževanju? Trboveljski premog, snlia drva, angleAki koks dobavlja na dom KURIVO d. z o. z. Dunajska cesta št. 33 Telefon 34-34 ttaio jeSprenj, ajdovo moko vedno (Teto oddaja u debela TeleliioTlaa A. VOLK. LJUBLJANA ttealjeTa caata U. Špecerllsho m hoionifalno blago umetna gnojila, cement Itd. Itd dobavlja Gospodarsha zveza v L|ubl|an) Edini slovenski zaood brez tujega kapitala |e Vzajemna zauarooainica o Llnbljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vss premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žilo in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseb kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah, Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igTačnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 KAR JE RES - JE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa L1TOCRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev Je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava ločna Telefon 2992 ris Bernard Franck: Podmornica Ko so izprožili torpedo, je Meyer zopet prišel na krov, da bi videl učinek svojega dela. Torpedo se je s silovitim pokom raztreščil v razdalji dvesto metrov... Ni mislil, da je bila ladja v taki bližini, zato je obračal periskop, da bi ugotovil, ali ne preti od kakšne strani nevarnost. lam. kjer je stala ladja, je razločil zgolj vrtinec, ki se je izpreminjal. Zdaj se je širil, zdaj ožil, kakor da se pod vodo porajajo v presledkih sunkoviti izbruhi. Morje je bito posejano z razbitinami: kosi lesa, prevrnjeni čolni, splavi, na katerih so se gnetli človeški roji... Ni bilo najmanjšega sledu o kakšni torpedovki... Meyer se je odločil, da dvigne podmornico iz vode. Podmornica se je prikazala na površju, iz stolpa pa so priplezali na krov s puškami oboroženi mornarji, ki so iskali unitormirance med ljudmi, ki so niTgoleli na splavih. Ako so odkrili katerega, so pomerili in ustrelili. To delo jim je bilo v zabavo, kakor bi se vadili na strelišču... Včasih so zadeli tudi kakšno žensko... ali otroka.. . njih telesa so izgubila ravnovesje in vsakikrat je reklo samo »ploske in izginili so pod vodo. Meyerja je ta prizor zabaval. Take reči je nad vse cenil. V liipu je zagledal skozi kukalo nekaj temnega, ki je kobacalo blizu neke razbitine, skušajoč jo doseči z nadčloveškimi napori. Človek v črni obleki. Nedaleč je plaval na vodnem površju (klobuk, ali vsaj nekaj klobuku podobnega. Ko sta se razbitina in brodolomec približala podmornici, je Mayer spoznal v njem duhovnika, plavajočega proti praznemu sodu, ki je bil oddaljen od njega jedva dva plavalna zaleta. Tu p al a m ju je valovje zbližalo in tedaj ee je duhovnik oprijel soda, ki pa se je takoj obrnil in se prevračal v vse smeri, tako da ga ni mogel zasesti. Sproščena razbitina se je nato zopet oddaljila, duhovnik pa je vnovič zapljuskal z rokami in jo dosegel, a zopet se mu je izmaknila. Ta igra je trajala že dobre četrt ure in Meyer jo je opazoval z največjim zanimanjem. Nesrečni duhovnik pa je vkljub skrajni utrujenosti zbral še enkrat moči in končno mu je uspelo, da je zlezel na sod in na njem obsedel. In tako je štrlel iz vode. medtem ko se ga je črna halja tesno oprijemala. V jasni svetlobi je nudil izvrstno taTČo Meyerjevid meča, iščoč zadeto mesto. Naslednji trije streli »o bili uspešnejši. Skozi luknje, ki so jih naredili, je voda polagoma uhajala v sod. Meyer je velel, naj še dvakrat ustrele, ker je hotel prisostvovati agoniji. Tedaj se je sod začel nagibati na stran, zavzemajoč položaj, ki je bil sila nevaren za brodolomca. Ko se je nesrečnež zavedel položaja, je z mrzlično naglico trgal obrobek halje, legel na sod, skušal zamašiti luknje in preprečili tako potopitev. Pri tem delu mu je voda segala do ramen. Toda revež je bil na koncu svojih moči. Polagoma se je sod jiogrezal in prepustil nazadnje nesrečneža vodnemu elementu. Videli so. kako se je še nekaj Časa upiral koncu, nato j>a se je izmučen predal vodi. Nekaj trenutkov pozneje je črni madež zopet prišel na jKivršje sredi med vrtincem in podmornico, nato je vse izginilo... Ostal je samo še črni duhovniški klobuk, s katerim so se valovi igrali. Trnu naprej, med valovi, so se razlegali kriki. Meyerjev podkapitan je prišel na krov in nekaj zašepetal jioveljnrku na uho. kažoč z očesom na neko točko na obzorju. Skozi kukalo je Meyer zagledal steber dima, pod katerim je naštel tri dimnike torpednega rušilca. Namršil je čelo. Pogreznili so se dvajset metrov globoko. Z Dieseljevimi motorji v pogonu in z zmerno brzino je Meyer sklenil kreniti proti severu, oddaljujoč se na ta način od nevarnega pasu. Ponoči pa se je nameraval dvigniti iz vode dn se preskrbeti i zrakom. Vendar se mu je čez nekaj minut zdelo potrebno jx>gledati skozi periskop, da bi ugotovil, kje je torpedni rušilec. Granate, ki jih nosijo vsi rusilci torpedovk. so najnevarnejše orožje za podmornice. Dado se z lahkoto naravnali, da se morejo razstreliti v poljubni globini, in njih dejstveni obseg je tako velik, da z gotovostjo zadenejo, zlasti če jim gredeljni vodni razor nudi jasno sled. Meyer je to vedel bolje kakor vsakdo, zakaj večkrat je ubežal podobnim napadom v sila kočljivih okoliščinah ... Toda hotel je imeti pred očmi torpednega rušilca. Pri manometru je stal Otto in bral številke, ki jih je kazala igla. Petnajst metrov!... Deset metrov!... Meyer je še enkrat ]>o gledal skozi periskop in takoj nato zaukazal: '•Zravnajte krmilnik!« Nato: »Pogrez, dvajset metrov. Podmornica se je pogreznila in Meyer je ustavil motorje. Skozi vodno gmoto in jeklene stene so zaslišali oddaljen, značilen šum... Ta šuim je bil podoben vrtenju vijaka neke ogledne ladje, počasi plujoče in iščoče morebitne sledove. Meyer in njegov drugi kapitan sta z napetimi ušesi skušala ugotoviti plovno smer rušilca. Toda ni jima uspelo, ker zdelo se je, kakor bi se bližal, nato zopet oddaljeval. To sta spoznala po zvonikih valovih, ki so jih izpreminjali raznoenierui podmorski tokovi. Ko je uro pozneje vsak šum prenehal, je Meyer poslal Olta poslušat v stolpič. Tam so tresljaji občutnejši. ker se steklo dotika vode. Otto je splezal gori in izginil skozi varnostno zaprtino, ki so jo odprli le ob takih prilikah. Ne- kaj trenutkov nato je moštvo zaslišalo krik, kateremu je 6ledil padec nekega trupla. V skoku se je Meyer pognal skozi odprtino... Zagledal je Otta s prekrižanimi rokami na stopnišču lestvice. Z izbuljenimi očmi je strmel skozi levo stransko okence. Iz njegovega pogleda si spoznal, da ga je popadla strašna groza. S pomočjo dveh mornarjev ga je Mayer s težavo dvignil in ga naslonil k steni. Otto jih je pogledal s pogledom bebca ... Nato je iztegnil prst proti stefklu: »Tam!... Tam!...< je zavpil. Pogledali so v tisto smer, toda niso videli drugega kakor vrenje zelenkaste vode, ki je bila ob stekla, nato pa šinila mimo v barvastih podolgovatih kristalih. Meyer je zmignil z rameni in z vso močjo stresel drugega kapitana. »Ali ste ob pamet, dragi Otto!« Te je zabodel vanj pogled. Njegovo ugaslo oko je zaplapolalo. Vnovič je iztegnil roko in vnovič zajecljal: »Ne! Tam... Videl sem ga!... Prišel je!... Gledal je!...« »Gledal je ... Kdo vendar? .. .< »Ah!... Tam... Tam!... Poglejte!... On je! On.. .c Meyer ga je sunkoma vrgel na tla in sam stopil na njegovo mesto, toda komaj je pogledal ven, se je zdrznil kakor tudi oba moža. ki ju je poklical na pomoč. Vsi trije so se oddaljili c«l stolpiča, kakor da jih preganja strašen privid ... In glej, od zunaj se je prikazal strah in obstal tik ob steklu. Ta strah je bil zgolj brezkrven, posinel obraz z izbuljenimi očmi in nabreklimi ustnami... Črni lasje so se v dolgih šopih spri-jemali senc. Iz napol odprtih ust je molel vijoličast jezik ... Truplo se je strahotno pozibavalo. Meyer, ki je bil pogumnejši, je hotel ugotoviti, kaj zadržuje mrliča. Približal se je za korak, nato še za drugi, nenadoma pa se je umaknil, tresoč se od groze. V prikazni je spoznal obraz duhovnika, ki ga je pred uro časa trpinčil... Vodni tok ga je pognal k stolpiču in zdaj je stal pokonci pred to oviro. Zdaj pa zdaj ga jo vrtinec dvignil, da se je prikazal njegov režeči se obraz. Meyer je obstal brez besede. Vraževerne misli so mu blodile po glavi. Navzočnost mrliča mu je dokazovala, kako majhno razdaljo je preplul v prvih desetih minutah... Ali pa ga je morski tok zanesel na kraj zločina! Najprej je odslovil Otta. nato še onadva mornarja, in ko je bil sam na lestvi, je premišljeval, kako bi se otresel mrtveca. Ni nni preoslajalo drugega nego zapluli proti toku. Samo na ta način se reši vsiljivca ... Meyer se je vrnil k periskopu, in ko je manometer kazal deset metrov globine, je dal ukaz, naj polagoma dvignejo podmornico. Ko se je periskop pokazal iz vode, ni ladijski poveljnik sprva opazil nič nenavadnega. Večer se je delal in rahla megla je zagrinjala morsko gladino. Tedaj je jioslal nekoga v stolpič, naj gre gledal, če je mrlič še tam. Ko se je mornar vrnil, je spoznal iz njegovega prepadenega obrača, da se ni nič izipremenilo... V tistem hipu je zagrmel strel in stresel ladijske stene. Meyer. ki je gledal skozi periskop. je razločil vodni trak, ki ga je napravila granata v približni razdalji sto metrov od desnega boka ladje. Naglo je velel pogrezniti podmornico. Minilo je nekaj neskončnih trenutkov, medtem ko je podmornica obstala v globini štirideset do petdeset čevljev... Vnovič je bilo slišati brnenje vijaka ... Mož, ki je stražil v stolpiču, je naznanil da je mrlič izginil. Meyer in Otto sta olajšano vzdihnila, istotako vsi ostali. Navzočnost mrliča jim je bila silno neprijetna. Vplivala je neugodno na njihovo hladnokrvnost in samoobvladanje, kar bi utegnilo imeti v teh trenutkih usodne posledice zanje. Kmalu potem je Meyer velel odpluti z nevarnega mesta. Dieseljevi motorji so zaropotali. Slišati je bilo grgranje vode ob ladijskih stenah. Tedaj pa se je vijak po nekolikih vrtljajih sunkovito ustavil. In to brez vidnega vzroka. Meyer in Otto sta s pomočjo častnikov saina preiskala lopate in vrtilno os. Vse bi moralo brezhibno delovati ... Dvajset sekund pozneje je vijak napravil četrt obrata in se popolnoma ustavil, kakor da se je os zavrla in so se lopate zapletle v kakšen predmet. Vnovič se je bližal šum ... Meyer ga je dobro slišal nad glavo in v tem hipu se je veselil, da se je vijak pokvaril: najmanjši ropot bi zadostoval, da bi ga opazili od zgoraj. Po slušalnih napravah sodeč, sta bili dve torpedovki. Dve uri sta krožili, nato je polagoma vse utihnilo. Meyer se je nameraval za poskušnjo zopet dvigniti, toda v globini desetih metrov se je šum vnovič pojavil... Tedaj je Meyer z rjovečim glasom izustil ves svoj niz kletvin. stopil k motorjem, skušajoč spraviti v pogon vrtilno os s pomočjo vzvodov... Brezuspešni so bili njegovi napori!... Vijak se je bržkone zagozdil v kakšen trd predmet, ali pa se je nekaj zapletlo okrog osi... Meyer je pogledal na uro. Bila je enajsta zvečer. Zrak je postajal težak. Poglavitno delo je bilo dvigniti podmornico v teku noči in nadomestiti kisiik, zakaj naslednjega dne je bilo pričakovati, da bo v tem pasu krožilo več ladij. Predvsem pa je bilo treba sprostiti vijak s pomočjo potapljača ... Vsekakor je bilo treba priti na površje. Ti ukrepi so posadko nekoliko opogumili. Periskop se je pokazal iz vode in izvežbano opazovalčevo oko ni zapazilo nič nenavadnega. Toda ta mir je bil kratek. Nenadoma je zažarel žaromet in preiskoval nočno temino... Meyer je jedva utegnil znižati železni drog, se pogrezniti in se izogniti trčenju. Šestdeset čevljev pod vodno gladino so ljudje preživljali temne, strašne ure. S težavo so vdihavali pokvarjeni zrak. Okrog polnoči jim je začelo šumeti v ušesih... Nato so jim sence bile, kakor dn jih oklepajo železne klešče. Ob zori sta v tistem pasu krožeči »Cocarde« in >Somillante< zapazili na kraju nesreče negibno podmornico; z razdalje trideset metrov sta jo silovito obstreljevala. In čudno, nobenega odgovora, dasi je bila podmornica na površju in so dobro razločevali njene hermetično zaprte stolpiče. Podmornica se je polagoma nagibala, med te.m ko je voda vdirala vanjo od vseli strani... In hkratu se je postavila po svoji dolgosli p o koncil z rilcem proti dnu. Iz vode sta štrlela krmilo in vijak. Vijaka pa se je držala brezoblična gmota, ki je niso mogli natančneje določiti. Ko so jih pozneje zasliševali, so nekateri trdili, da so videli kose krvavega mesa na lopalnih robovih. Drugi so zatrjevali, da so videli kos blaga, ki je bil ovit okoli osi. Blago je bilo črne ban."1 in takega izdelka, kakršnega rabijo za obleke duhovniki.