Stepan Kranjčevič: Hrvatsko kmečko gibanje (Dalje.) Dr. Ante Radič pozna prav tako samo dve politiki: gosposko in ljudsko. Stara gosposka je velikaško-duhovska, nova pa burzoazna. Obe sta za narod enako škodljivi, obe enako vladata nad narodom v interesu peščice ljudi, katera njegovo velikansko večino, kmetstvo in delavstvo, delovno ljudstvo drži v pokornosti in ga izrablja. »Kar se tiče sile, katere se gospodarji in državni poglavarji poslužujejo v državni upravi, se mora priznati, da je nova gosposka politika y tem še hujša od stare ... In tako lahko trdimo, da se v bistvu nova gosposka politika od stare ne razlikuje: ena kot druga daje na koncu koncev oblast samo gospodi in da se oblast vzdrži, se poslužuje ena kot druga sile, kakor si tudi ena kot druga prisvaja neomejeno pravico gospodarjenja z narodnim imetjem in oviranja in zabranjevanja nji nepovoljnih dejanj in celo mlsli. Temelj imata obedve isti: misel, da je gospoda zato, da vlada narodu.« A »ljudska politika takega mišljenja (da je gospoda med Ijudstvom zato, da mu je gospodar, pa četudi samo varuh) ne prizna; ljudska politika zahteva, da se gospoda odreče že sami misli, da ima neko pravico vladati nad ljudstvom tudi zoper njegovo voljo. Ali še drugače: Ljudska politika ne prizna •gospode' niti kakršnih koli .gosposkih' pravic.« Četudi je kmečko gibanje po svojih mislih revolucionarno. ker so njegove ekonom^ke zahteve precej radikalne, je vendar v defevnih metodah in načinu izvedbe umerjeno. Ker izhaja iz kmctstva, ki je zaradi svoje Tazkropljenosti in miroljubnosti lc malo vevolucionaren element, ki s svojimi puntj v Preteklosti ni nikdar uspel in je že izgubil osvojeno oblast (v Bolgariji), ostaja kmetska stranka žc od prvih začetkov na stališču stroge zakonitosti. Priznava vse obstoječe zakone, vendar pa zahteva, da se prcko parlamenta spreminjajo kakor to zhtevajo potrebe in zahteve kmetov. Kmetska stranka želi, da pride po isti poti do popolne državne preureditve, do take ureditve hrvateke domovine, v kateri bo politično-policajsko upravo zamenjala gospodarska (ekonomska), prosvetna in zdravstvena uprava. Temelj organizirane družbe v kmečki domovini naj bo svoboden kmečki dom, svobodna kmečka družina. Z zakonom ,se omogoča ponovno ustanavljanje novih hišnih zadrug, pa tudi zadružnih (kooperativnih) gospodarstev. Več edinic sestavlja gospodarsko občino, ki je popolnoma avtonomna in se urejuje po načelih splošnega in posebej kmečkcga naprednega zadrugarstva. S svobodnim združevanjcm gospodarskih (ekonomskih) občin nastajajo županije, ki so širše področje in obenem višja stopnja gospodarske, prosvetne in zdravstvene organizacije. Neposredni državni delavnosti preostajajo posli narodnih financ in narodne brambe ter sodstvo; zatem šolstvo in od zdravstva, gospodarstva in prosvete vsi posli, ki se tičejo vse države. Tako gospodarska občina kot županija imata avtonomijo in selfgovernement v pravem pomenu besede, kar pomeni, da moreta gospodarska občina in županija v okviru zakona izdelati svoje pravilnike z zakonsko veljavo in da vladata sami sebe. V avtonomnih mestnih občinah odločujejo delavstvo, obrtništvo in pridobitno meščanstvo na osnovi splošne, tajne in enake voHlne pravice brez razlike spola. Uradništvo — kar je razumljivo — je izključeno od vpliva na gospodarsko upravo mestne občine. (Dalje prihodnjič.)