NOTICE ODLIKOĄAHJA LAVANTINSKE DUHCVSČINE. HoiazisJorijalnlm svaiaikom so imeno« vaal prceastiti gospoUls: Bogovič Ivan, profesor v JMariboru; Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Horvat Friderik, dekan pri Veliki Nedelji; Janžekovič Jožef, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Jurak Peter, opat v Celju; P. Valerijan Landergot, župnik pri Sv. Mariji v Mariboru; P. Linus Prah, kapuc. provincijal v Celju; Dr. Slavic Matija, vseučiliški profesor v Ljubljani; Szlepec? Ivan, častni kanonik in dekan v Murski Soboti; Vetemik iVnton, župnik v Žalcu. Btthtmiini svetnikcja so iiaenovanl prečasiiti gssporiia: Bosina Ivan, župnik pri Sv. Juriju v Slov. goricah; Bratkovič Franc, župnik v Negovi; Cilenšek Alojzij, župnik v Poljčanah; Csarics Jožef, župnik pri pri Sv. Juriju v Prekmurju; Goričan Janez, župnik v Špitaličn; Grobelšek Janez, župnik r^a Gomilskcm; Hiersche Franc, vpokojeni župnik na Polzeli; Hojnik Ivan, župiiiik v Koprivni; Hurt Franc, župnik na Muti; Dr. Jehart Anton, bogoslovni profesor v Mariboru; Dr. Jeraj Jožef, bogoslovni pro* fesor v Mariboru; Kociper Anton, župnik na Ponikvi; Koncan Fortunat, župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu; Krančič Jožef, dekamjski upravitelj na Ljubnem; Lajnšič Anton, župnik pri Sv. Martinu pri Vuibergu; Loni Franc, dekan v Šmarju pi-i Jelšah; Lončarii Jožof, župnik pri Sv. Jederti nad Laš* kim; Messner Janez, dekanijski upravitelj v Marenbergu; Močnik Franc župnik pri Sv. Štefanu pri Žusmu; Po* platnik Josip, župnik na Polenšaku; P. Pavel Potočnik, katehet v Maribom; Potokar Gregor, župnik pri Sv. Martl* nu pri Šaleku; Požar Alfonz, župnih na Rečici v Savinjski dolini; Preskai Karol, dekanijsk.i upravitclj v Smartnem ob Paki; Rauter Jakob, župnih na Pilštanju; P. Klarus Rottman, spovednik v Mariboru; Rožman Jakob, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Sagaj Alojzij, dekan v Hočah; Serajnik Ivan, župnik v Kotljah; Sinko Franc, župnik pri Sv. Martinu na Pohorju; Šegula Franc, župnik v Makolah; Štuhec Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Tovornik Franc, arhidijakon v Konjicah; Treiber Franc, župnik pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu; Vaclavik Robert, župnik v Gotovljah; Zakošek Janez, župnik pri Sv. .Venčeslu pri Slovenski Bistrici; ZemIjič Matija, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu; Dr. Žagar Ivan, prošt v Ptuju; Žagar Pavel, kanonik v Novicerkvi; Zičkar Marko, župnik v Ločah; Živortnik Pavel, profesor v Mariboru. * Občni zbor Vzajemnosti Lavantinske Skofije se vrši y torek, dne 12. avgusta tega leta v Mariboru v avli bogoslovja (I. nadstropje) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo ter nadzorstvenih članov. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Razgovor o regulaciji duhovniških plač. 5. Slučajnosti. Žrtvi Muro. V nedeljo, dne 20. julija je utonil v Muri pri kopanju 13 letni Jožef Immereich. — Pri regulaciji Mure v Podgradu pri Gornji Radgoni je bil že dalje časa zaposlen 52 letni poBestnik Anton Rožman. V sredo, dne 23. julija je nalagal v družbi delavcev gramoz na nasipini sredi reke v čoln ter ga prevažal na obrežje. Pri delu je Bpodrsnil, padel v vodo in utonil. Dva pcžara vsled udara strele. V Št. Vidu nad Valdekom je pogorel vsled udara strele lesen mlin, last posestnika Val. Oberšeka. Ogenj so opazili še le drugo jutro, ker je mlin čisto na samem. — V petek, dne 18. junija je udarila strela krog 9. ure zvečer v kopo pšenice, oddaljeno kakih 20 m od hiše posestnika Ivana Mithansa v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Zgorelo je pet kop, ostale je rešilo šmartinsko gasilno društvo. Utiar strele. Dne 22. julija popoldne |e udarila strela v hlev pOsestnika Jogefa Kvas "v Trnovljah pri Celju. Od hleva se je razširil požar na bližnji koeolec. Obe poslopji sta bili upepeljeni, oteli so le živino. Strašon potres v Južnl Italiji. Dne 23. julija tega leta je obiskal grozen potres južne dele Italije krog Neapolja. Potres je nastal v noči takoj po eni uri in je trajal 45 sekund. Pravijo, da je bil to najmočnejši potres, kar jih pomnijo današnji ljudje. V Neapolju bo zbežali ljudje v silnem strahu iz hiš ln se zbirali na trgih in v parkih, kjer bo ostali vso noč. Ugasnila je električna luč, prekinjen je bil telefonski promet, kar je splošno zmešnjavo še povečalo. I^ujši je bil učinek v neapoljski okolici. Potresna nesreča je zahtevala 2500 mrtvih in zelo mnogo ranjenih. V več krajih so skoro vse hiše tako poškodovane, da v njih ni vcč varno bivati. Središče potresa je bil Monte Vulture med Foggio in Melfijem, ki je ugaael ognjenik in je povzročil že več hudih potresov. Od posameznih mest je naj- bolj prizadeto Melfi, kjer je bilo več nego 100 mrtvih in mnogo ranjenih. Do Neaplja ni ostal nepoškodovan nobeden kraj. — Število smrtnih in ranjenih žrtev narašča od dne do dne, ker jih izkopavajo izpod razvalin. Ranjencev je več tisoč in en milijon ljudi brez strehe. Ker vlada v Italiji grozna vročina, je nevarnost, da bodo izbruhnile kužne bolezni. Pri reševanju je zaposleno vojaštvo in tudi papež Je poslal denarno pomoč. Italjanski kralj je že bil na mestih grozne nesreče. Strašen vihar na Italjanskem. Dne 25. julija je razsajal silovit vihar nad ozemljem Monte Belluno na Montellu. Vihar je zahteval veliko človeških žrtev in napravil na hišah ter poljih strahovito škodo. Ozemlje, katerega je zadelo upostošenje viharja, gre od Venegazza preko Giaterra do Lusegane. Cela pokrajina je opustošena do tal. Vihar je izruval nebroj dreves. Ubitih je nad 30 ljudi, veliko pa ranjenih, popolnoma uničenih je nad 200 hiš. Vsa severna Italija je bila po tej nesreči nekaj časa brez električne luči. Mariborska »Samopomož« porcča: Dne 5. junija 1930 je umrl član tretjega oddelka Zadružne samopomoči v Mariboru g. Vogrin Janez, posestnik v Vintarovcih, župnija Sv. Urban pri Ptuju. Če tudi je bil rajni le štiri mesece član društva, je društvo izplačalo dediču lepo podporo. Naj v miru počiva! Avtobus Celje—Kozje—Podsreda bo od pondeljka, to je dne 28. tega meseca na željo interesentov odhajal iz Podsrede 10 minut prej ko doslej, to je ob 5.20, tako da bo prihajal tudi v Ceije 10 minut prej ko doslej in sicer ob 7.35; mimo vsake štacije bo torej prihajal 10 minut prej. Na ta način bo imel zvezo tudi z vlakom proti Savinjski dolini iz Celja. V žepnih voznih redih celjskega avtobusnega podjetja je to že vpoštevano,. v stenskih voznih redih pa naj lastniki taistih blagovolijo to popraviti. Pefindvajsetletnica pomorske bitke pri Čušimi. V glavnem mestu Japonske v Tokiju so slavili te dni na poseben način 25 letnico pomorske bitke pri Čušimi, kjer so porazili Japonci rusko brodovje, kateremu je poveljeval admiral Rezestvenski. Japonskim bojnim ladjam je bil poveljnik Togo, ki je bil navzoč tudi pri proslavi 25 letnice. Znamenitost pri tej proslavi so bile ladje, katere so bile posnetki nekdanjih japonskih bojnih ladij, ki so izvojevale zmago in katere so pelja- 11 v slovesnem sprevodu po tokijskih ulicah. Lov na šoje. Iz konjiškega okraja nam poroča naš dober dopisnik: Ena najhujših roparic na mladiče nežnih ptiCev pevcev in tudi na mlada piščeta je šoja. Kadar krmijo šoje mlad naraščaj, pretaknejo vsako gnezdece ptičev dobrotnikov in jlh oropajo mladine. Šojo bi bilo treba zatirati ter iztrebljati z isto vnemo kakor srake, vrane ali jastrebe. Pri nas v konjiškem okraju je Švajgerjev stric precej polovil to škodljivko. Ko so začele boditi šoje na rop za prehrano mladičev, nas je povabil stari Švajger šoli odrasle fante seboj v gozd. TuUaj je izbral na srcdini gabrovja in bukovja Uako <;!abejšo drevo, katerega ni bilo čkoda. Ok.lestil ga je in mu pustil le posamezne rogovile, katere je namazal s ptičjim ]}. mom. Pod drevesom je postavil ij smrekovih vej kolibo, v kateri je bilo prostora za Šest sedečih oseb. Ta predpriprava je bila izvršena zvečer. Drugo jutro na vse zgodaj smo že bili pri strl* cu. Snel je 3 stene kletko, v kateri jiji imel po več živih šoj. Vzeli smo še sd-J boj grablje in se odpravili v hosto. Koi smo bili na cilju, je potegnil stric no_ in napravil iz dveh palčic križ, na katerega je razlegnil z razprostrtimi peruti seboj prinešeno šojo. Komaj je bila šoja privezana na prekrižani palici, se je začela dreti iz polnega grla, kakor bi jo pekel živo na ražnju. Švajger je položil kriCača na tla pred vhod y naš šotor, kamor smo se potegnili in čakali. Šoja zunaj se je drla neusmiljeno in takoj so se začele oglašati in odgovarjati druge. Ni trpelo dolgo, že ja bil celi gozd zrevolucijoniran. Šoje so kricale na vseh koncih ter krajih in prihajale vedno bližje k limanicam. Par jih je hitro obviselo, kričalo, frfotalo in se skušalo odtrgati. Ko je padla z drevesa na tla, ni mogla zleteti, ke* je imela s ptičjim limom umazane peruti. Stric jo je pograbil z grabljami k nam v šotor in jej zavil vrat. Na ta način smo jih ulovili eno jutro nad 50. Švajgerjeva teta je znala pripraviti iz očedenih šoj okusen rižoto, ki je boljši nego iz golobjega mesa. — Popisani način lova na škodljivko šojo, ki je zelo razširjena po naših šumah, je zelo enostaven, se gotovo obnese in kdor je prijatelj bolj divjačinskega mesa, temu se tudi izplača. Doslej največjo globočino Je dosegel amerikanski učenjak in profesor Reebe. Zgradil je poseben jekleni balon, v katerega so bila udelana okna iz kre« menca. Reebe se je spustil v morje pri Bermudas otočju in se potopil 440 mj poprej le 100 m. Profesor se je sreCnd vrnil iz globočine In bo sedaj objavil opazovanja v tej izredni morski glo bini. Cerkev, katero so požrll psl. Tz severne Kanade poročajo, da so tamkaj požrli psi cerkev. Bilo je to svetišce čisto svoje vrste in radi tega ga je zadela tako Cudna usoda. Cerkvica je bila ena najbolj severnih in zgrajena v Hudsonbay pokrajini. Škof iz Winnlpega je hotel novo cerkvico posvetiti in je rabil gest mesecev, predno je dospel na cilj. Potoval je največ v majhnem indijanskem Colnu. Dolgotrajna mučnft pot je bila zastonj, cerkev ni več stala, ko je dospel škof . . . Psi so jo bili požrli. Svetišče so postavili Eskimi i« kosti kitov in so ga tudi pokrili s kitjo kožo. Na ta način zgrajeno poslopje je nudilo prostor za 80 ljudi. Med dvema službama božjima se je zgodila nesreča: Krdelo čisto podivjanih psov se je zakadilo nad stavbo in jo pobrustalo do zadnjega koščeka.