Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 25. julija 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Občinska uprava". Izhai* »s&ko sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena ran je 12 Din. za pol let«. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. PtitBiiii številk« ie prodajajo po 1 Din. Spili In dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domol|uba", Ljub* Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in Inserati p»: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Da, katoliški shod (25.-28. avg. 1923.) Katoličani Slovenije! Naš veliki dan, največja manifestacija Blovenskega ljudstva dosihdob, nedelja 26. avgusta, se bližal Kako smo pripravljeni nanjo? Od 1. decembra I. 1. so najbolj poklicani in vešči gospodje razmišljali in sklepali o tem, kakšne resolucije naj predlože 5. katoliškemu shodu, da jih sprejme ali popravi in ž njimi pred vsem svetom izpove, kako hočejo katoliški Slovenci imeti urejeno svojo družino, šolo, državo, kaj smatrajo za pravo in dobro, kaj pa zavračajo kot zlo. Ta številna posvetovanja so Brečno končana in na podlagi resolucij iz-delujeo govorniki svoje slavnostne govore ea katoliški shod. Odsek za zunanje priprave je vodil z vnemo daljnje priprave za urejen in nemoten potek zunanjih zadev: priglaševa-nja, dovoza, sprejema, nastanitve, prehra-njenja, dohoda udeležnikov, za red in varnost, za točen in lep sprevod, službo božjo, zborovanja itd. Pevska zveza organizira veličasten nastop pevcev (do 1500) pri sv. maši, Orlpvska Podzveza nastop Orlov in Orlic v sprevodu in pri telovadbi v stadionu, ki se gradi nasproti topničarski vojašnici. Slično se pripravljajo vse druge nase organizacije. Spored 5. katoliškega shoda je docela že izdelan, le male izpremembe utegne, še potreba izsiliti. Da ne bo zmede, naj krajevni odbori pazno slede objavam v »Slovencuc; velja vedno zadnja vest, ker izpremenjene razmere včasih zahtevajo i z-premembe v sporedu. Po dosedanjih prijavah (iz nekaterih krajev še ni bilo izvidnic nazaj!) moramo soditi, da zbere 5. katoliški shod v Ljubljani 70 do J00 tisoč ljudi za glavni dan 26. avgusta. Tako ogromno število bo mogoče v redu premikati le, če se vsi krajevni odbori in vsak posameznik točno ravna Po objavl jen i ii navodilih, se omeji v zahtevah in posebnih željah, ne išče le lastne udobnosti, ampak se žrtvuje v korist skupnega cilja: pokazati svetu urejen nastop armade, za čast božjo in pravi blagor naroda. Glavno točke sprevoda za vse udele- žence so: zbiranje za sprevod (prvi že pred 6. uro), sprevod (bo treba iti v dveh sprevodih, da prihranimo časi) od 7. do 9. ure, sveta maša (Kongresni trg) y2 10. do V211. ure, zborovanje (Kongresni trg) J/2 H. do 12. ure (pozdravi, dva govora). Popoldne ob 3. uri v vseh ljubljanskih cerkvah pobožnosti za Marijine družbe, misijone, III. red, evharistična, sv. Cirila in Metoda, za dijake in za vojake, ki so se srečno vrnili iz svetovne vojne (ker nimajo posebne organizacije, opozorite posebno te može in fante, da imajo shod v garnizijski cerkvi sv. Petra, potem gredo na pokopališče k Sv. Križu obiskat padle tovariše). Ob 4. uri bo orlovska telovadba v stadionu na Dunajski cesti. V ponedeljek in torek se vrše zborovanja odsekov, vsak večer, počenši v soboto, bodo prireditve za oddih in razvedrilo v gledališčih in dvoranah. Dosegli smo pri železnici, da bo poskrbela za toliko vlakov, kolkor jih največ more voziti na progah v Ljubljano in nazaj zlasti neposredno pred in po nedelji, da ne bo treba prenočevati desettisočem v mestu. Ker bi udeleženci iz oddaljenih krajev Štajerske in Dolenjske radi ta čas obiskali tudi Marijo na Brezjah, smo za iste ugodnosti skrbeli tudi zanje. Vožnja bo za polovično ceno od 22. rio 31. avgusta na vseh vlakih in v vseh razredih na podlagi izkaznice, ki jo morate dati žigosati 26. avgusta v Ljubljani Pripravljalnemu odboru. Izkaznice za polovično vožnjo in brezplačen vstop k vsem zborovanjem in za stojišča na telovadišču so po 10 Din, 15 Din. (Obenem za pot na Brezje in Bled) in 25 Din (častne, za premožnejše in dobrotnike). Pošiljamo jih na naslove župnih uradov za krajevne odbore v številu, so-glasov. Ž njimi takoj začnite živo agita-razmernem številki prebivalstva in pri-cijo, da čimprej vse prodaste in imate čas, še novih naročiti in razpečati do 10. avgusta, ker moramo ta čas železnici sporočiti število potnikov, da bo mogla pripraviti vlake, mi pa razglasiti čas vožnje. Pozneje priglašeni najbrž ne dobe mesta na vlakih! . Na Brezje ne boste mogl i vsi na en dani Le enotirna železnica vodi tja in je obremenjena z več rednimi vlaki. Svetujemo, da se posamezne okolice na Štajer- skem (morda dekanije) dogovorno priglase vsaj do 10. avgusta semkaj za posebne vlake, ki bi vozili skozi Ljubljano že prod soboto na Brezje ter prišli nazaj v Ljubljano v soboto zvečer ali po polnoči, nazaj domov bi odšli po 7. uri v nedeljo zvečer. Oddaljeni Dolenjci pa bi šli lažje na Brezje v ponedeljek zjutraj. Glavno hrano bi morali vzeti s seboj v nahrbtnikih (tudi brezalkoholne hladilne pijače, da ne bo zamud vsled iskanja vode!). Da bo lažje zanesljvo ustreči božje-potnikom na Brezje (Bled) in se izogniti gnječi v Ljubljani, odrejamo po nasvetu mariborskega Pripravlj. odbora: Kdor so doma priglasi za Brezje (Bled), naj plača polovično vožnjo za pot Ljubljana—Otoče 10.50 Din, krajevni pripravljalni odbori naj pošljejo do 6. avgusta nam denar in število priglašenih, ini pa kupimo pri železnici listke in jih pošljemo krajevnim odborom za razdelitev med priglašene. Kdaj bodo najlažje šli tja, sporočimo, ko uredimo z železnico vozni red. To bo mogoče po 10. avgustu, ko zaključimo priglaševanje. Spominske podobice po t Din pošiljamo obenem z izkaznicami. Vsak udeleženec (tudi drugi jo lahko kupijo) naj jo ima in hrani v spomin, pri sv. maši jo bo rabil. Preberite in premislite doma večkrat besedilo, naučite se peti hinino katolikov • vsi! Natančen spored bo sredi avgusta objavljen v časopisih in razposlan na posebnih listih krajevnim odborom. V sprevodu koraka na čelu Orel in najbrž tudi konjeniki v narodnih nošah. Pridite zlasti v narodnih nošah (harmonike so izključene), gasilci v svojem kroju! Vsaka organizacija (Orli, društva, Marijine družbe itd.) naj ima gotovo svojo zastavo ali prapor, vsaka župnija vsaj eno malo cerkveno bandero. Razen par organizacij, ki korakajo skupno, bodo udeleženci iz vsake dekanije korakali v eni četi, razdeljeni v oddelke duhovnikov, županov in občinskih odbornikov, narodnih noš, mož in fantov (vojaki skupaj), žen .in deklet. Iz okolice mesta (do 15 km) naj bi prišli konjeniki v narodni noši, kolesarji in okrašeni vozovi s pevskimi zbori, ki pojo v sprevodu. Vsaka dekanija bo morala imeti nekaj svojih rediteljev s seboj (12 cm širok bel pas na levi roki) in napisno tablo. Pripravite se na tol JL* Vojni zakon. V eni prejšnjih številk smo poročali o delu naših poslancev v vojnem odboru. Ker so trajale seje vedno, dokler ni bil zakon v skupščini sprejet in se je to ln ono Se menjavalo, zato šele sedaj nad;iljujemo ln dopolnjujemo poročilo. OPROSTITEV. V nadaljni seji se je načelo ono, kar se je bilo baš na predog naših poslancev sprejelo — to je, da se višina davka za oproščenje sina od stalne vojaške službe vzame ne kot doslej 20 Din nego 60 Din. To je bil sprejel minister in večina odbora, nekaj radikalov in demokratov je bilo proti. Ti pa so rovali in rovali tako daleč, da so še enkrat predlagali, naj se vsota 60 Din črta in vzame zopet 20 Din. Posl. Škulj se je z vso silo protivil takemu ne-možatemu postopanju, posebno od strani ministra, ki pač mora držati vsaj on, kar reče. A radikali so začeli kričati, — Pašič ne pusti 60 Din — no in ustrašili so se ti in oni, preklicali določbo 60 Din, nakar se je zopet vzelo 20 Din ob burnem protestu naših poslancev. V isti seji se je preklical sklep, da v družinah, kjer je od 1912 do 1920 padel en sin (v srbski družini pa 2), ima eden skrajšan rok — to je bilo sprejeto, a se je zopet določilo, da velja) za družino kot za zadrugo določba, da če sta padla dva v omenjeni dobi, potem dobi šele eden skrajšan rok. Vidite, kako je težko delati pri teh ljudeh, ki besede ne drže, VOJAŠKE TAKSE. Nadvse važno je poglavje o vojnih dajatvah. Vlada je določila, da vsak, kdor ni takoj pri prvem rekrutovanju sposoben, plača letno 50% od svojih direktnih davkov, in če ne on, pa oče ali družina njegova in plačeval bo od 20 do 50 leta. Oni pa, ki so pobegnili, ali se niso odzvali vojni službi, plačajo 100% od direktnih davkov. To so hude določbe. Posl. Škulj je takoj izjavil, da je taka določba tako težka kot doslej nobena. Zahteval je, naj se črta določba, ki pravi, da vojaško takso plačuje tudi oni, ki jc začasno nesposoben .— ker je lahko mogoče, da bo dvakrat fant nesposoben, v tretje potrjen in bo moral potem služiti 18 mesecev, pa še dve leti plačevati takso. Predlogu posl. Škulja 60 se pridružili še drugi poslanci, a minister ni hotel pristati in zato ni uspel. Istotako je zahteval posl. Škulj, da vojaško takso plačaj sam, ne pa da sc rabi imetje njegove družine, a ni uspelo. Isti poslanec je ostro •protestiral, proti določbi 50% direktnih davkov. Kazal je na krivično neenakost direktnih davkov, katerih mi plačujemo največ, a sedaj bo še večja neenakost. Nastop Šulja je uspel v toliko, da se je spremenilo določilo, da ne plača fant 50% skupnega direktnega davka, nego le 50% od onega dela, ki nanj v družini odpada. Glede 100% vojaške takse pripomnimo, kako važno je ono določilo, da se naši fantje, ki so v Ameriki do 25. leta, smatrajo kot navadni rekruti in ne kot begunci, Prihranil se jim je velik davek, ker drugače bi oče že od 21. leta moral zanj V plačevati takso, a sedaj pa, če pride s 25 leti iz Amerike, ne bo kaznovan in ne bo plačeval nobene takse. To je izključno uspeh naših poslancev. Posl. Škulj je zahteval, naj se vojaška taksa plačuje od 24. do 28. ali kvečjemu do 32. leta, a uspel je le v toliko, da se ni vzelo od 20., nego od 21. leta. VOJNE DAJATVE. Glede vojne komore (to je dajatve konj, volov in voz za vojsko) se je sprejela mala olajšava za najrevnejše kmete in one, ki se preživljajo s tovorno živino. Posl. Škulj je predlagal, naj odpade tista staroveška določba, da mora konjenik ob mobilizaciji pripeljati svojega konja z opremo, a minister ni pristal, četudi je priznal, da takega zakona res ni v vsej Evropi. Glede komore se je sprejelo še nekaj drugih določil, a več koristnih predlogov naših poslancev žal ni usplo. Glede oddajanja komore je uspel predlog posl. Bedjaniča, da bodo v komisiji vedno zastopane občine. Huda vojska se je pa vnela glede prispevanja v tako-zvani remontski fond. Srbija ima namreč ustanovo, ki skrbi za nakup vojnih potrebščin in imenuje se remontski fond. Uporablja ta zaklad lc vojaška oblast in državnemu zboru se nikoli nc poroča, kam gredo denarji, ki se stekajo v ta fond. Predložili so pa sedaj novo postavo, da se kot prispevek za ta fond nastavi nov davek, in sicer v tej obliki, kot je invalidni davek, ki se bo določeval po direktnih davkih. Vse vojaške takse in ves novi davek, ki bo, kot so preudarili, znašal 50 milijonov dinarjev, se bo stekal v remontski fond. Posl. Škulj je dokazoval, kaka krivica sc bo zgodila zopet nam in Hrvatom, ko plačamo že itak več direktnega davka. Protestiral je proti novemu davku in sploh proti takemu fondu, kamor bo ljudstvo plačevalo davke, a nikdo ne bo imel kontrole nad tem denarjem, tudi državni zbor ne. Pa so radikali in demokrati skupaj potegnili in sklenil se je davek in remontski fond brez kontrole. Iz tega fonda se bo kupovala živina za vojaštvo in se bo plačalo, kar se bo kmetom odvzelo ob vojski in mobilizaciji. Posl. Škulj je dokazoval, da to ne gre skupaj, ker bodo lahko generali nakupili za ves denar živine in avtomobile za vojsko, a ko bo mobilizacija, se lahko prigodi, da ne bo denarja za ono, kar bodo revnim kmetom odvzeli. Eni so priznali, da je to mogoče, a kaj, glasovali so za take postave in sprejeto je bilo kljub protestu poslancev Jugoslovanskega kluba in muslimanskega kluba. OSKRBOVANJE ARMADE. Zadnje važnejše poglavje je pa oskrbovanje armade. Poslanci Jugoslovanskega kluba so zahtevali, da vse ono, kar armada rabi, naj vojno ministrstvo jemlje od kmetskih in obrtnih in sličnih zadrug, da sc bodo s tem podpirali mali ljudje, ne pa veliki največkrat tuji kapitalisti. Minister je v glavnem pristal. VOJNE PODPORE. Prišlo je končno važno vprašanje, kaj pa z onhni, ki bodo šli na vojsko aH bodo mobiglizirani, doma pa^ ostane siromašna | družina brez hranilca. Radikali so predi lagali določbo, da družine onih, ki plačajo pod 20 Din direktnega davka, dobijo podporo v naturi in v denarju in obdelovali sc jim mora polje, A kdo naj vse to oskrbi — predlagali so — občino. Torej občana naj plača vse podpore in oskrbuje, da se zemljišče onih mobiliziranih obdeluje. Končno se je še določilo, da naj vojaška oblast nadzira, če občina redno deli podporo. Z vso ostrostjo je proti temu predlogu nastopil posl. Škulj. Dokazal je, da taka določba lahko spravi občino v propast, ljudi ob vsako podporo in nastale bodo pravde in prepiri med občani in občino. Ostro je protestiral proti določbi, da občino nadzira vojak, dočim sc pri remontskem fondu ne pusti,, da bi vojaka nadziral državni zbor! Na podlagi izvajanj posl. Škulja se je vnela huda debata — celo srbski zcmljoradnik je zahteval, da se. vsi ti predlogi zavržejo. Posl. Škulj jc pa zasukal predlog v tem smislu, da naj podporo dobi oni, ki plača pod 60 Din direktnega davka in podpora naj gre na račun države, višino iste pa določa občinski odbor v zvezi z okrajnim glavarstvom. Več poslancev je bilo za ta predlog, a zmagali so radikali in demokrati in ostalo je pri predlogu vlade, ki je bil seveda sprejet. BATINANJE. Posl. Bedjanič je zagovarjal predlog, da se vstavi v zakon prepoved o batina-nju. Minister se je izgovarjal, češ da je ta prepoved zapopadena v kazenskem zakonu in ustavi. Posl. Škulj mu je zavrnil, da baš radi tega še treba zakona, da se pokaže, kako slabo se ona dva izvršujeta. ZA VERSKO SVOBODO. Posl. Škulj je stavil samostalen predlog, da se nikoli ne smejo siliti vojaki ene vere, da se udeležujejo verskih obredov druge vere. Srbi so precej poskočili, ker so čutili, da mi ne maramo sprejeti njihove slave in rezanj kolača. Vojni minister je zatrjeval, da to je že obseženo v ustavi, a obljubil je, da izda tozadevno povelje na vso armado. VOJNI ODBOR. Končno je poslanec Škulj stavil predlog, da se uzakoni določba, po kateri ostane vojni odbor stalno skupaj in bo nadzorom val vse, kar k vojski spada: to je uprava, nakup potrebščin, ravnanje s fanti in bi reševal večje pritožbe vojaštva proti krivicam, ki se jim gode, osobito pa bi nadziral remontski fond. Mnogim je dopadcl ta predlog, a minister ga je odločno zavrnil. KONEC. S tem so se končale seje vojnega odbora, zakon se je predložil parlamentu, kjer so naši poslanci zopet izčrpno obravnavali posamne točke. Kot glavni govornik iz Jugoslovanskega kluba je odločno nastopil poslanec Škulj, Izmed vseh poslancev je Jugoslovanski klub največ stavil predlogov in najmarljivejše se udeleževal razprave, kako so pa drugi slovenski poslanci delali pri vojnem zakonu, o tem poročamo prihodnjič. Iz teh poročil pa lahko vsakdo spozna, da so poslanci Jugoslovanskega kluba tnoško, vztrajno in pogumno zagovarjali ona načela, ki so program naše stranke, g svojim nastopom so pokazali, da naša načela niso le za shod ali volitve, marveč da se vsega tistega, kar pred narodom zastopajo, tudi v Belgradu vztrajno drže, in tudi glede vojnega zakona se je nekaj doseglo. Če ne vse, ni pač krivda naših poslancev, nego krivda onega ljudstva, ki je poslalo v parlament ljudi, ki ne zastopajo ljudskih koristi. Vsi verna Slovenci na katoliški shodi Orlovski kuluk. Lepo se razvijajoči orlovski mladinski organizaciji, ki skrbi za izobrazbo in vzgojo naše doraščajoče mladine na temelju katoliških načel, je veliko ležeče na tem, da se tudi telovadba med mladino z veliko vnemo goji. Zakaj za utrjevanje volje in discipline, ki je posebno v današnjem času mladini tako potrebna, je telovadba — kot kaže skušnja, eno najuspešnejših sredstev. Mladinska vzgojna organizacija brez telovadbe je vedno medla in brez posebnega vpliva na mladino. Manjkalo pa je organizaciji dosedaj večjega prostora za velike telovadne nastope. Ker bodo letos zopet enkrat vsi slovenski Orli (brez hrvatskih) skupno nastopili ob .priliki katoliškega shoda v Ljubljani, se je že pozimi osnovala posebna zadruga »Stadione, ki naj skrbi za graditev stalnega velikega, lepo urejenega telovadišča. Zadrugi se je posrečilo dobiti nasproti artilerijske vojašnice na Dunajski cesti svet, ki je vsled doline, iz katere obstoji, že po naravi silno pripraven za telovadišče. Izdelal so je umetniški načrt za stadion (tako se imenuje po staro-grškem vzorcu tak prostor), ki bo kras za celo Ljubljano. Seveda letos še ne bo dovršen, ker ni časa in denarja. Pač pa se bo letos izvršilo potrebno planiranje, ker je treba radi hribovitosti tal zemljo do loma poglabljati, deloma donašati. To delo 8e sedaj z veliko vnemo vrši. Ker je pa čas kratek in ker je treba fetediti z denarjem, ki ga orlovska organizacija nima na razpolago, se je uvedel orlovski kuluk (tlaka). Vsak dan prihajajo odseki in društva od blizu in daleč ter kopljejo, vozijo in se potijo tako, da delo očivid-no napreduje pod njihovimi rokami. Tudi ljubljanski odseki in odbori s predsedstvom Orlovske podzveze na čelu so že pridno delali. Načelo velja: vsak Orel en Silit, če pa nikakor ne more, naj pa ga plača. Izvzeti so revni, ki ne morejo niti enega dneva oziroma ene dnevne plače pogrešiti. Na Stadionu se pridno giblje sto rok! Orli in orlovski prijatelji, na nogel Sokoli so delali 7, državnimi milijoni, mi pa delajmo S svojo pridnostjo, vztrajnostjo n požrtvovalnostjo, ki je več vredna kot državni miljoni. Odseki, ki se še niste priglasili za orlovski kuluk, posebno bližnji, priglasite in Pišite preje na Orlovsko podzvezo, kdaj pridete in koliko vas bo. Orodja ni treba s sabo nositi« Razgled po svetu« DOMA. Vnarodni skupščini se je pretekli teden v zakonodajnem odboru razpravljalo o uradniških plačah, za katere se sedaj letno izdaja 2600 milijonov dinarjev. Po novem bi znašali vsi izdatki za uradništvo 3580 milijonov dinarjev, torej skoro eno milijardo dinarjev več, na razpolago je pa samo 400 milijonov dinarjev več. Zato namerava vlada veliko število uradništva odpustiti. Po novem uradniškem zakonu, ki stopi v veljavo 1. oktobra, bodo vsi uradniki tri leta nestalni in bodo lahko tekom treh let odpuščeni. Iz tega se vidi, da hočejo radikali kakor preje liberalci (demokrati) vse uradnike, ki niso radikalnega mišljenja, postvaiti na cesto. Zoper ta predlog je vstala cela opozicija, ki je v znak protesta zapustila sejo zakonodajnega odbora in-narodne skupščine za toliko časa, kolikor se bo obravnaval uradniški zakon. Pričela so se tudi posvetovanja za zakon o železničarjih. Prvotno je bilo sklenjeno, da se železničarske plače urede na podlagi uradniških z 20% poviškom (Go-stinčar je predlagal 30%), potem pa je vlada naenkrat ta zakonski načrt preložila na jesensko zasedanje narodne skupščine, ki se bo začelo šele 20. oktobra. Zato z želez-ničarskimi plačami s 1. oktobrom ne bo nič, čeprav je minister obljubil. Obravnaval se je tudi srednješolski zakon. Poslanec Sušnik je odločno branil stališče privatnih zavodov, marijanske kon-gregacije in verski pouk. Verski pouk je bil sprejet, sklep o marijanskih kongregacijah pa so vsled odločnega nastopa poslanca Sušnika zaenkrat odložili. Proti Hrvatom. Kljub temu, da se je radikalna stranka s podpisom zavezaia, da ne bo rabila sile proti Hrvatom in Slovencem, je dano besedo čisto po balkansko prelomila, ter začela Hrvate preganjati. Nagnali so v Zagreb množico policajev, ki naj iztakne kakšno veleizdajo, na kar naj bi bil Radič zaprt, hrvatske organizacije pa razpuščene. Imunitetni odbor je sklenil, da se Radič radi svojih političnih izjav izroči sodišču. Toda policaji niso nič našli, Pašič pa je dobil od nekod inig (najbrže od kakšne zunanje države), da naj v svojih balkanskih manirah drži gotovo mero. Zato se je akcija proti Hrvatom zopet zaenkrat ustavila. Muslimanska stranka je imela v Sara-jevem sejo osrednjega odbora. Sklenilo se je, da stranka vztraja na svojem avtono-mističnem stališču, izraža zahvalo SLS in Radičevcem za zvesto zavezništvo in prepušča poslancem odločitev o nadaljnem sodelovanju v narodni skupščini. DRUGOD. V Sinaji v Knmuniji se bo 28. t. m. vršila konferenca male antante. Sklepala bo o razmerju do Avstrije in Mažarske ter o bodočih smernicah balkanske politike. Med Anglijo in Francijo se glede Po-rurja še ni dosegel sporazum. Anglija predlaga za nemfiko vojno odškodnino načrt, ki bi bil tudi za Nemčijo sprejemljiv, Francija pa ne odneha. Pridno je posredoval med obema čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je obe državi res znatno zbližal. Angleži so poslali odgovor na drugo nemško ponudbo glede vojne odškodnine. V odgovoru zavzema Anglija za Nemčijo dovolj ugodno stališče. Mir med Grčijo in Turčijo je podpisan. Turčija je z mirovno pogodbo znatno pridobila na ozemlju in glede odplačevanja vojne odškodnine po svetovni vojski. Armenija, ki se že stoletja bori za svobodo, tudi to pot še ni dobila avtonomije. Volivna reforma v Italiji, kakor so jo predlagali fašisti, je sprejeta. ali si se ia priglasil za katoliški shodi d Zadnji čns je, da se priglasite za V. katoliški shod v Ljubljani. Samo dve nedelji sta vmes do zadnjega termina, ob katerem se zaključi priglaševanje. Zato se nemudoma priglasite v Vašem župnijskem 'uradu, oziroma pripravljalnemu odboru, da dobite izkaznice in vsa navodila, ki so Vam potrebna. d Kmetska zveza za sodni okraj Kranj priredi v nedeljo, dne 29. julija shode: zjutraj po božji službi v Smledniku, ob 11. v Mavčičah, popoldne v Trbojah. Poroča a političnem položaju poslanec B rod ar. K mnogoštevilni udeležbi vabi načelništvo. d Možje-značaji. Pretekle dni so priredili nekateri slovenski gospodje, ki imajo vedno polna usti za blagor slovenskega ljudstva v Belgradu, kjer so se na mile viže ponujali velesrbskim radikalom. Najprvo je prosio znani republikanec dr. Novačan, naj mu dajo pare in bo osnvoao list, okoli katerega bo zbrano vse, kar je v Sloveniji navdušeno za velesrbe. G. dr. Novačan je bil zelo navdušen, navdušeni pa niso bili radikali, ki se jim dr. Novačan ne zdi najboljša firma za fabricirinje velesrbskih centralistov, ki jih je v Sloveniji vsak dan manj. Prišel je tudi g. Ivan Hribar in priporočal milosten sprejem >Slovenskega na-radikalno stranko. Brez dvoma »Slov. narod, ki zadnje čase na vse pretege liže pete narod zadnje čase na vse pritege liže pete velesrbom, zasluži, da ga g. Pasič blagohotno potreplja po ramah. — Končno je došel tudi veliki general samostojnežev, g. Voš-njak, ki se mu pa samostojna firma ne izplača več in gleda, kako bi polagoma potom radikalov zlezel na kakšno varno in dobičkonosno mesto. Značaji pa taki I d Enakopravnost. Prodajalci poštnih znamk v Srbiji imajo 3 odstotke popusta, pri nas pa 1 odstotek. Samostojneži so kljub temu še navdušeni za velesrbski centra^ lizem. d Čeden radikalni minister. Radikalni poslanci so na seji svojega kluba napadli svojega tovariša, ministra Markoviča, 5eS, da presodi celo noči po barih in tako za- 5* pravlja, da se opravičeno sprašujejo, odkod jemlje denar. Dokazali so, da se je okoristil pri državnih sekvestrih in da si je z državnim osobjem zidal hiše v Belgradu. Samostojno-liberalni centralizem take ljudi ščiti in jih drži na površju. d Zoper povišanje poslanskih dnevnic. Radikalni in liberalni (demokratski) poslanci so izdelali predlog, da se poslancem povišajo dnevnice na 300 Din dnevno. Ker pa so naši poslanci ostro nastopili proti temu in izjavili, da to pomenja ob času, ko no radikali tako kruto zvišali davke, izzivanje ljudstva in rop nad državnimi kasarni. Radikali in demokrati so se zbali in predlog opustili. d Popotni spomin. Na gorenjski železnici se je prijetno voziti; v delavniku so 'ljudje dostojni. Tudi na kamniški je zadnji 'čas boljše; povečini kažejo delavci oliko. Najhujše je na dolenjski železnici. V četrtek 12. t m. sem se peljal iz Novega mesta. Prišel je na vlak tudi neki pijan dedec, ki je jel med ljudmi strahovito preklinjati, vse vrage je klical na poslanca Korošca in na Slov. Ljudsko stranko (^prodali nas bodo, požrli bodo Jugoslavijo, ldinili so se, da bodo ljudem pomagali itd.) ter grozil s pu-•šami duhovščini in bodali. Ker je mogoče, da je ta človek dobro plačan od liberalcev, da ni tak način skuša rušiti ugled naše •stranke med ljudstvom in agitira za samostojne, Dolenjce opozarjamo nanj. Baje je neki umirovljeni-železničar. Dobro bi bilo poizvedeti njegovo ime, ako-se sirovina še «a vlakih pojavi. Zoper take tiče ni boljšega pomočka ko v javnost ž njun, da ga spoznamo. Dobro mu je povedal sprevodnik: ^Nikoli se nam ni boljše godilo ko takrat, ko je bil Korošec železniški minister.« Popotnik. d Kar tiče amerikanskik posov, se nain poroča to-le: Vsa okrajna glavarstva so morala poslati prošnje na ministrstvo socialne politiko v Belgradu. Tam sc končno določi, ilcdo dobi pos. Posl. Škulj se je ponovno glasil pri tem uradu in pri ministru za socialno politiko, kjer je zvedel, da poso dobe najpreje tisti, ki so jih lani že imeli, pa niso mogli odpotovati radi prenapolnjenega števila. V drugi vrsti mislijo določiti pose onim, ki so že lani prosili, a so bili odbiti, nato pa pridejo v poštev nove prošnje. Seveda tesna bo za nove, ker jo seda j ugotovljeno, da iz naše države sine le nekaj nad 6000 ljudi v Ameriko, prošenj je pa vloženih do 18.000. Jih je pa že od lani ostalo precej. Tudi družinsko razmere se bodo upoštevale — n. pr. če gre žena k možu ali otrok k očetu — te mislijo preje določiti za pos. Poslanec Škulj se je informiral na merodajnem mestu, kjer se dogovarjajo z amerikansko vlado, zakaj iz naše države sme le 6000, iz Italije pa 40.000, ko je vendar znano, da so naši ljudje dobri delavci. E pa kaj so odgovorili! Koliko jih gre vsako leto iz posamne države, se določa po tem, koliko ljudi iz dotične države je že v Ameriki in od teh se vzame 3 odst. Naših državljanov je v Ameriki bilo naštetih 1. 1913 200.000 in od teh 3 odst. je 6000. Gosp. Škulj je protestiral proti premalem številu 200.000 — odgovor je bil, da se je več Slovencev in Hrvatov in bivših avstrij- skih Srbov zapisalo za Avstrijce, zato se oni šo danes štejejo za Avstrijce. Nadalje je g. Škulj vprašal, če se bo kaj zvišalo število. Odgovor e bil, da skoro gotovo, ker je pomanjkanje delavcev, a želi se več do-seljevanja s severa, to je Švedov, Dancev. Na vprašanje, zakaj ne iz naših krajev, so odgovorli, da je glavni vzrok v tem, ker vidijo Amerikanci v naših ljudeh precej razsipnosti in bahaštva z denarjem. d Kralj in kraljica sta se v dvornem vlaku pripeljala na Bled, kjer ostaneta dva meseca. d V stavko so stopili trboveljski rudarji, ker jim družba milijarderjev niti toliko ne plača, da bi se mogli do sitega najesti. Za obleko, bolezen in starost pa jim itak nič ne preostane. Trboveljska družba pa so kljub temu ne pomišlja premog izredno drago prodajati, s čemer dela milijonske čiste dobičke. g Elektrika na Vrhniki. Na Vrhnniki je začela zadružna elektrarna graditi električno omrežje za trg Vrhniko in Staro Vrhniko. Tok bode dobivala iz centrale v Žireh. ■ i d Pevsko društvo »Ljubljana« je imelo prejšnjo nedeljo koncert v Rogaški Slatini. Srbi se koncerta namenoma niso udeležili. Nahujskali so jih ljubljanski liberalci, ki na tak način skrbijo za ujedinjenje jugoslovanskih narodov. d Odkritje spomenika. V nedeljo, dne 5. avgusta se bo vršilo na Rakitni pri Borovnici odkritje spominske plošče mladinskemu pisatelju pokojnemu kanoniku Antonu Kržiču. d Umrl jo v Leonišču v Ljubljani č. g. Ivan Kromar, župnik v Starem trgu pri Ložu. Svetila mu večna luč! d I)ek!i?ki list z imenom :>Vigmk je začela izdajati Orliška podzveza. Do sedaj se pri nas ženski listi niso obdržali, ->Vi-gredic je zagotovljena bodočnost, ker ima za sabo močno organizacijo. List jc zelo srečno urejevali. Dekleta bodo našle v njeni same sebe, svojo dekliško veselost in resnost, pa tudi dovolj pouka in zabave. Posebno bo dekletom všeč zadnji kotiček >Od srcu do srca«, kjer se bo gospa Marja menila z dekleti. List zaenkrat izhaja vsak drugi mesec in stane do konca leta 12.50 Din. Članice Orliške podzveze plačajo list s članarino. Naroča se na: Upravništvo Vi-gredi, Ljubljana, Ljudski dom. d Velikanska nevihta je divjalh 18. julija v Mariboru in okolici. Vihar je bil tako močan, da je premikal vagone na kolodvoru. Polje in vinogradi v okolici Marbora so popolnoma uničeni. Strela je parkrat užga-la. Pogorel je neki kozolec poln žita ter hiša in gospouarsko poslopje posestnika Franceta Stvarnika v Pustem. d Toča debela kot pest jo v ponedeljek 16. julija popolnoma stolkla polje od Tupalič preko Suhe in Predoslej do Kokri-ce. Žito so ponekod morali pokositi. d Vihar in toča. 19. t. m. je velik vihar s točo uničil vse polje v Mirni peči in okolici. Roval je tudi drevesa, podiral kozolce in razkrival strehe. Škoda je ogromna. <1 Vsled zustru pljcnja jo umrla služkinja Berta Dolnišek iz Kamenka. V jedilni shrambi so imeli polento mešano s fosforjem za uničevanje podgan. Te so raznašale ta strup po drugih jedilih in so zato zboleli pri hiši trije otroci, služkinja pa je umrla. d Na pol nagi izletniki — kakor ljubljanski sokoliči — hodijo na Janče. Fantjo pravijo, da bodo samo enkrat še prišli, potom jih bo pa veselje minulo. Pametna beseda ! d Dva potapljajoči se fanta je 17. julija potegnil iz Ljubljanice finančni svetnik Sušeč, ki je oblečen skočil v vodo in ju rešil gotove smrti. d Štiri utopijencc, o katerih smo poročali v prejšnji številki Domoljuba, so našli. In sicer najprvo truplo župnika Baznika, potem trupli g. župnika Volčiča in novo-mašnika Ribiča, končno še bogoslovca Dr-žečnika. d N«sreča. V nedeljo je šel delavec Franc Honigman v Rakitnici pri Dolenji vasi na lipo, ki je komaj štiri metre visoka, da nabira cvetje. Padel pa je z nje tako nesrečno, da jo na mestu ostal mrtev, Zapušča ženo in dva otroka. d Klativitez. K poročilu v 28. St, »Domoljuba« o klativitezu Avguštinu Jošt, doma baje s Teharjev- pri Celju, se dostavlja: omenjeni mehanikar in »urar« se je priklatil tudi v ve-likolaški okraj in tam popravljal razne stroje Treba da Feilerjev Elzafluid Povsod kupiti morete! Ako ustunovite, da Feilerjev pravi Hlzafluid kjo nemorete dobiti, prosimo sporočite, tuKoj dobite sporočilo za Vaa najugodnejše mesto, kje ; e prodam To J e najboljSe kar sem kedaj okuSall Pravi Fellerjev Elzafluid kotdobrcdejno sredstvo za drgnjenje! Za udel Zn vrat! Zagliivi! Za zobe! Za negovani« kože I Kot kosmotikuin! Za negovanje usti V zimi 1 V letu! Pri tisoč priložnostih pokažo so blagodelujoč, bolečino lajšujoč, koristen in mno-gostransko uporabljiv. Je veliko niooiutSl kakor francosko iganje in najboljšo sredstvo to vrstel Nekoliko k« pl 11 c zadostuje, da tudi vi rečete: To je najboljSe kar senra kedaj c din.; LyHol, Jjysolorm 12 din ; K.moski čaj od l dinarja daljo ; originalno Radikum frnnoosko ž^nnjo velika uto-klenica 13 din.; JSlza, niroetmi prašek 7 din.; Btrup za podgano In roifei 7 din. Za primot ao pakovanje posoboj racur.a. Na to cene se računa seriaj Se 5% doplatka. Adresirati natančno: EUGEN V. FELLEK, lekarnar. STUBICA DON J A, Elzatrg Stev. 16, Hrvatsko. land v Zedinjenih državah Amerike, osiavivši ženo in deco. Za bivališče sorodnikov se ne ve. Tudi ni znano, od kod da je bil pokojnik, ki je ostavil v Ameriki zapuščino v znesku okoli 200 dolarjev. Vsakdo, ki bi mu bilo znano bivališče pokojnikovo ali njegovih sorodnikov, se poživlja, da javi to ge-iiorulnemu izseljeniškemu komisarijptu v Zagrebu, Kamenita ul. št. 15, s pozivom na št. 13.075-1923. g Kdor ve, kje se sedaj nahaja gluhonemi 17 let stari d2Ček Danijel Jakopič, se uljudno prosi, da njegovo bivališče naznani njegovemu varihu in očmu; Jožetu Novak, posestniku, Brezov dol 24, pošta Zagradec na Dolenjskem. Pd zunanjosti pozna že večina gospodinj testenine »Pekatete<. Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. OKNAR. Vrednost tujega denarja. 16. jul. 20. jul. 23. juh Denar k v K v K v In ure. In kakor v litijski okolici je tudi tu vedel zelo veliko in zanimivo pripovedovati o Jeruzalemu in sveti deželi. Splošno je naredil dober vtis. Dobil je v popravo tudi zlato ameriško uro, katere se mu je zahotelo. V gostilni v Ponikvah, kjer je to obrt vršil, je namreč pustil orodje, tri ure in suknjič t«;r jo odkuril z uro. Med potom si je na Rečici »izposodil« drug suknjič, ker mu ni kazalo golorok hoditi proti Ljubljani, Orožništvo v vseh postajah velikolaškega okraja je bilo takoj avizirano in je priredilo zasledovanje. Turjaški orožnik ga je aretiral v bližini Grosup-]ja, ko se je nameraval z vlakom odpeljati proii Ljubljani, d Zapuščina v Ameriki. Neki Marko Gerdinič (Grdinič, Gidenič, Grdanovič) je umrl 27. oktobra 1018 v Allegheny llospitalu v Čumberlandu, Mary- Oospodojrslcj ofossorrtifis.. *io«ooooo88S8*x*Kwoi>»o<3ccgtM<^o fer< in »Mamuth* po 18 Din. Gnojila: Kalijeva sol 42% po 810 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopjie foslorove kisline po 260 Din za 100 kg, z vrečami. Rudninski superfosfat ca. 16% v vodi raztopile fosforovo kisline po 175 Diu za 100 kilogramov, vreče po 100 kg. Bela razktenjena kostna moka 32 do 84% po 250 Din za 100 kg. Tomaževa žlindra 20% po 275 Din za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se iste znižajo. Krmila: Lanene tropine po 5 Din zA kg, vreče po 50 kg. Orehovo tropine vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po 3.50 Din xa kg z vrečami vred. Vreče po 75 kg. Klajno apno po 4 Din. Vinogradu, in kmeitjske potrebščine. Drevesne škropilnice, bakrene, po 600 Din. Modra galica po 11.25 Din za kg. Trijerji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 8r,00 Din,znamke I A. Trijerji. (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 8000 Din znamke I B. Mlatil-nice ua ročni in gepelni pogon po 4000 Din. Mla-tilmcena gepelni pogon s siti in tresali po 5500 D. Gepeljni na 36 obratov po 4500 Din. Gepejjnl na 24 obratov po 40C0 Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor čistilniki (paj-teljni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzoparilniki, gnojniČne sesalke, vodne sesalke, lesene grablje, brusi za kose, kose itd. g Tr» z usnjeni in suFOTimi kožami. Trg z usnjeni kaže izrazito čvrste cene. Posebno veliko je povpraševanje po težkih podplatih in črnem gladkem vrhuem usnju, v katerih predmetih vlada občutno pomanjkanje. Tovarnarji z usnjem so v zadnjem tednu primerno povišali cene svojim izdelkom, da vzpostavi jo sklad z dvigajočimi se cenami surovih kož. Ker so le-te tudi v vseh nasledstvenih državah močno narasti«, jo pričakovati porast cen tudi inozemskih izdelkov. Danes notiraio" sledeče cone pri prodaji na,.debelo proti takojšnjemu plačilu: vaS-kruponi, tuzemski 105 do 110 Din, vaš-kruponi, inozemski 110 do 115 Din, vaš-podplati lahki, v polovicah 67.50 do 70 Din, vaš podplati, težki, v polovicah 75 do 77.50 D, vratovi 50 do 55 D, črne gladke kipse 100 do 105 Din, črne gladke te-letino 150 do 155 Din, rjave teleti ne 160 do 166 Din za 1 kg, boksleleline tuzemske 25 do 28 Din, bokstcletme inozemske 30 do 32 Din, boks barvan 35 do 37 Diu, ševro črn inozemski 40 do 50 Din, Sevro barvan 45 do 50 Din za kvadrat. p Vinski trg. Ceue na naših vinskih trgih so nekaj čvsstejše, zlasti po onih pokrajinah, kjer je prejšnje slabo vreme izglede na vinsko trgatev poslabšalo. V Banalu so cene nizke, ker so še ogromne količine, menda 400.000 hI nerazpečane. Razen v Dalmaciji jo tudi v drugih pokrajinah še precej nerazpečanih zalog. Dalmatinske zaloge so že neznatne; zato je tudi ponudba slaba. Kakor poročajo iz raznih krajev, je toplo vreme zelo ugodno vplivalo na vinograde in se trta dobro razvija. Iz lia-nata poroča neka vest, da bi bil potreben že dež. Tožbe o slabih izgledih vinske trgatve v Sloveniji so radi toplega vremena potihnile. Povprečne ceiie ............>.....g Din, odstotna ameriški dolarji (edon) 372 — 370 — 374 — avstrijske krone isto) -—53 —53 -- češkoslov. krone (ena) 11 24 II 08-- angleški funti leden) — —. — .—..• --- francoski franki (eden)--2160-- italijanske Dre (ena)--16 — — - bolgarski levi (eden)--3 30 3 36 carBki rublii (sto) ------ nemške marko (sto) —. — —. —-- rumunski leji (eden)--1 08 1 87 Švicarski franki (edon) 65 10 ----66 - pbliske marke (sto) -----— — — — mažarske krone (sto)----3 20 3 tO i g Papirnatega denarja v naši državi imamo glasom izkaza »Narodne banke« z dne 15. julija v prometu za 5598 milijonov, 500 tisoč Din. V času od 8. do 15. julija se je zmarijš-alo število bankovcev za '15 milijonov, 800 tisoč Din. cene. g Tržne ecue v Mariboru. Cene mesu so malo padle. Govejo prvovrstno 24 do 25 Din, do sedaj 26 do 27.50, drugovrstno 22 do 23 Din, do sedaj 24 do 25, III. vrstno 18 do 20 Din, do sadaj 21.50 do 23; teletina 24 do 25, do sedaj 25 do '26; II. vrstna 20 do 23, do sedaj 20 do 24. Temu primerno so padle tudi cono pri mesnih--izdelkih. Pač pa je konjsko meso v ceni poskočilo in sicer I. vrstno ml 10 do 12 na 12 do 15 Din in II. vrstno od 9 na 10 do 12 Din. Značilno je glede cen pri kožah. Dočim so je konjsko meso podražilo, so ostale cene kožam iste, namreč 75 Din komad in dočim je cena mesu padla, so se kože podražile in sicer: od 17.50 do 20 na 20 do 22.50 1 kg govejih kož in od 22 dO 80 na 23 do 28 kg telečje kože, 1 k« gornjega usnja do sedaj 105 do 100, sedaj 105 do 190. Cena piščancem je padla od 80 na 15 za male in od 40 na 30 ia velike. Mleko in mlečni izdelki so ostali pri prejšnjih cenah. Češnje so se, ker gredo h koncu, zopet podražile na 16 Din pri kilogramu. Da se ta cona ne opazi, so modro branjevke iznašle drug način, označujejo namreč cene v četrt kilogramu. Pri špecerijskem blagu ni opaziti posebnih sprememb. Le sladkor v prahu so je podražil od 27 do 28, zato je padel v kristalu od 25 na 24, v kockah od 27 na 26 Din. Kvas od 29 do 35 na 26 Din. Značilna špekulacija se opazi tudi pri žitu. Ob času žetve, ki je letos povprečno dobra, je cena ostala pri starih cenah, podražila pa se je — namesto pocenila — moka, n. pr. št. I. od 7 na 7.25, št. IV. od 6.50 na 7, št. VI. od 5.75 na 6 Din. Ajdova prva od 9 na 10 Din. Krma: do sedaj 75 do 200, sedaj 75 '!o 100, ovsena slama do sedaj 100 do 125, sedaj samo 100. Pri zelenjavi se opaža kljub ugodnemu vremenu le neznaten padec cen. g Gospodarska zveza uotira sledeče cene: Nemena: Domača deteljna, črna, plombirana, garantirano čista brez prcdenice po 45 Din. Rdeča fotelja, inkarnatka po 22.50 Din. Lucerna ali nem-«a detelja po 40 Din. Semenska pesa »Eekendor- zadnjih dni so bile: hrvatska kmečka vina 3 7 do 8 odslolna 2.25-2.50 Din, 8 do 9 odst Za Giatoll$&E 3.50 Din, vršačka vina po 1.50 Din za liter, dalmatinska bela vina 55 Din po stopinji postavno obala Bakar. živina. g Cene živini- Maribor, Na zadnji svinjski semeni so prignali 85 svinj. Kupčija slaba radi visokih cen. Cene v kronah (v oklepajih cene prejšnjega sejma); prasci, 5 do 6 tednov stari, komad 800 do 1000 (800 do 1100), 7 do 9 tednov 1600 do 2000 (1200 do 2000), 3 do 4 me« scce 2800 do 3000) f2300 do 3000), 3 do 7 me-sacev 4800 do 5300, 8 do 10 mesecev 5600 do 5800 (5400 do 5800), 1 leto 7000 do 8000 (7500 do 10.000). Kilogram žive teže 90 do 100, mrtve 110 do 125 K. Zagreb, Na zadnji tedenski sejm so prignali srednje število živine. Cene v glavnem nespremenjene. Stanejo za kilogram žive teže: voli domači I. vrste 13-5 do 14, II. vrste 12 do 13, III. vrste 8 do 5 5, mlada živina 12 do 13. krave I. vrste 11-5 do 12-5, II. vrste 10-5 do 11, teleta I. vrste 1675 do 18-5, II. vrst« 16 do 16-5, III. vrste 15 do 15-5, bosanska žl-i vina I. vrste 11 do 12, H. vrste 9 do 10"5, HI. vrste 7 do 8, svinja I, vrste 23 do 24, ii. vrste 21-25 do 22 5, III, vrste 20 do 21-25. -a? Krma: seno 62 5 do 100, detelja 1125 do 125j slama 75 3o tOO Din za 100 kg, •: v ^ DAVKI, v .''. vU g Zemljiški davek o-posestva vsled uveljavljenja agrarne reforme. Člen 21 tega zakona se glasi: Osebe, ki so dobile zemljo po zakonu, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, posianejo z dnem 1. julija .1923 davčni zavezanci tudi glede teh zemljišč ter morata od omenjenega dne plačevati zemljiški davek in vse ostale davke in pribitko po veljavnih zakonski!) predpisih dotižne pokrajine. Istotako morajo plačevati od dne 1. julija 1923 izredni pribitek. Zemje-kjnižni prenos površin, dobljenih v štiriletni zakup, v last interesentov agrarne reforme se -uredi 8 posebnim zakonom o razdelitvi veleposestev. g Izredne davčne doklade, ki so bile uvedene' z zakonom o proračunskih dvanajstinah, je finančni minister svoj čas proglasil za začasne in radikali so širili, da bodo ostale v veljavi le do konca t. J. Kakor sedaj poročajo iz Belgrada, bodo izredne doklade veljale tudi za prihodnje leto. Načrt o iz-enačenju davkov je, kakor izgleda, za dolgo odložen. izvoz in uvoz. ; g Za izvoz goriškega in istrskega vina v Slovenijo. Italijanski poslanec Pesante je podal na italijansko trgovsko in fjnančno ministrstvo V Rimii predlog za izvoz tristo tisoč hektolitrov goriškega in istrskega vina v Jugoslavijo z najmanjšimi car rinskimi stroški, da se tako odjjomoie vinogradniški krizi v Julijski krajini. Pesante pravi, da sel je z novimi carinskimi tarifi, ki so stopili v veljavo 1. julija, znižala znatno carina za uvoz živine iz Jugoslavije in se je za nekatere predmete celo povsem opustila, vBlcd česar naj bi v kompenzacijo jugoslovanska vlada privolila omenjeni uvoz vina iz Julijske krajine v Slovenijo. PROMET. g Konce trasirauja pro^e Kočevje—Vrbovsko. Železniško ministrstvo je z dnem 21. julija razpustilo oddelek zn trasiranje z zakonom sklenjene proga Kočevje—Vrbovsko, in to — ravno 14 dni pred koncem vseh pripravljalnih del! c( Železniški materijal iz Nemčije. Na račun vojne odškodnine je prejela do sedaj naša država od Nemčije okrog 450 lokomotiv ter 10 tisoč potniških in tovornih vagonov. Za popravilo železniških prog je prišlo do sedaj okoli 10 tisoč ton železniških tračnic, za vzpostavitev brzojavne železniške zveze Belgrada z Zagrebom pa 10 vagonov, brzojavne žice iu drugega uiaterijala. Tudi priprave za 11 manjših kurilnic so prispele; le kurilnice deloma že delujejo. Je pa še dosti materijala, ki se še izdeluje v nemških tovarnah in polagoma pošilja v našo državo. Med novimi naročili so tri popolno železniške delavnice, ki bodo "najmodernejšega sistema. Te dni prispe 2800 vagonov, v najkrajšem času pa 700 vagonov za normalni železniški tir in 120 vagonov za ozkotirne železnice. JtAZNO. g Pridelek »ona v celi državi cenijo na 25 milijonov stolov, od katerih sc bo moglo izvoziti 10 milijonov stolov. g Stanje hmeljskih nasadov r Sloveniji. Vsled najlepšega poletnega vremena so se hmeljski nasadi zadnjih 14 dni precej popravili. Vremenska razlika koncem meseca junija je povzročila, da ru-menevajo spodnji listi, kar je pa brezpomembno za letino. — Letos se rastlina prav počasi pripravlja na cvet in tudi golding je za 10 dni prepozno začel cveteli. Vsled tega se bo tudi obiranje vršilo fo/.ueje, kot druga leta. Skoda, povzročena po mr- esu. zlasti po hmeljski ušici, je neznatna. g Uradna statistika naše žetve. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo bo letošnja žetev za 30 odstotkov boljša kot lanska. Hrvatska bo dala približno 4 milijone 450 tisoč kvintalov pšenice, 094 tisoč ječmena in 400 tisoč kvintalov rži, Dalmacija 194 tisoč kvintalov pšenice, 175 tisoč ječmena, 94 tisoč rži in 11 tisoč kvintalov ovsa, Slovenija 550 tisoč, kvintalov pšenice, 173 tisoč ječmena, 203 tisoč rži iu 230 tisoč ovsa, Vojvodina pa okoli 4 milijone kvintalov pšenice. Z a Srbijo in Hosno se objavijo podatki kasneje, računa se pa, da bo tudi v teh pokrajinah žetev za približno 30 odstotkov boljša liot lani. g Zveza vrtnarjev Jugoslavije. Osnuje se Zveza vrtnarjev kraljevine S!IS, ki bi morala imeti svoj sedež v Belgradu. V to svrho se je sklical kongres vrtnarjev h cele države, ki se bo vršil dne 8. se-ptembra v Ljubljani. 2 Skladišče kmetijske družbe v Lescah. i>a ugodi želji podružnic in udov radovljiškega okraja, je Kmetijska družba otvorila svoje skladišče r Lescah št. 7 prt g. liudolfu Medvenu. Iz t« zaloga se bodo oddajale vse kmetijske potrebščine, ki Jih ima družba v zalogi. Za enkrat je vskladiščila družba vagon rudninskega superfoslata in poživlja Vse podružnice in ude tega okoliša, da pravočasno pošljejo po to važno gnojilo v omenjeno skladišče. Cene so iste kakor v Ljubljani, udje si torej prihranijo vso železniško voznino. g »Lipac, r. z. z o. z. v St. Vidu nad Ljubljano. V St. Vidu je že od nekdaj zelo razvita mizarska obrt. ki preživlja dober del domačega prebivalstva. Izdelki šentviških mizarjev so na dobrem glasit daleč na okrog vsled svoje trpežnosti, ličnosti in nizke cene. Že pred vojsko je tukajšnja I. kranjska mizarska zadruga zelo uspešno tekmovala z raznimi dunajskimi tvrdkami in si tako ustvarila trdno pozicijo v svoji stroki, katero bi si ob modernem vodstvu lahko še izpopolnila. Zalibog je črv nesoglasja in pomanjkanja zadružne misli vrgel to koristno ustanovo med svetovno vojsko v žrelo privatnega kapitala in zadušil za delj časa vsak razmah dobro upeljane domače mizarske obrti v St. Vidu. Šentviški mizarji so morali zopet robovati in deloma še robujejo za razne trgovce s pohištvom, kateri dobro žive na njihov račun. Lansko jesen pa se jc združilo nekaj tukajšnjih mlajših mizarjev in si osnovalo novo mizarsko zadrugo iLipoc. Misel je bila precej drzna in v danili razmerah težko izpeljiva. Toda liačelstvo nove zadruge, ki je že izšlo iz naše zadružne organizacije, se ni strašilo truda. Kupilo je stavbišče, postavilo prostorno delavnico tei isto opremilo z zelo praktičnimi in modernimi stroji na parni pogon. Stroje je zelo solidno dobavila tvrdka Stegu in drugi v Ljubljani iz Nemčije, druga dela pa so se izvršila po večini v lastni režiji. Pred par tedni je nova zadruga >Lipa< pričela z obratom. Prejšnjo nedeljo, 15. t. in. pa se je izvršila skromna, a tein bolj prisrčna slovesnost blagoslovitve novih obratnih prostorov. Povabljeni gostje in sotrudniki so enodušno po-vdarjali velik pomen zadružnega dela, ki bo edina rešitev malega obrtnika v današnjih dneh ter pozdravljali nov korak na tem polju. Ker ima »Lipa< namen, zbrati pod svojo košato senco kar moč mnogo članov, število istih ni omejeno in še lahko vsak mizar pristopi. Sprejema pa že danes vsa v svojo stroko spadajoča dela in dobavlja mizarske izdelke svojih članov točno in po solidnih cenah. Bog blagoslovi zadružno delo! g Tobačna letina v naši državi. Po podatkih poljedelskega ministrstva je letos posejano s tobakom v naši državi 16.128 ha zemljišča, lia katerem se pričakuje 150 tisoč centov pridelka. Od te količine bi se moglo po odbitku za domačo potrebo Izvoziti 50 tisoč centov. g Petrolejski izviri v Slavoniji. Hrvatsko časopisje poroča, da so v Slavoniji ob Donavi odkrili ibogat petrolejski vreleo. .Vrelec se preiskuje in osiješki kemični zavod poroča, da je petrolej omenjenega vrelca precej dobre kakovosti. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubl.it.na, Prog 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. DoSžnost vernega Slovenca Je, da se udaieii &aftoEi-š&ega shoda. Sirom domovine. BOROVNICA. V nedeljo 5. avgusta bo praznoval naš Orel z večjo popoldansko prireditvijo petnajstletnico svojega obstoja. Pri prireditvi bodo sodelovali vsi bližnji orliški odseki. Igrala bo izvrstna godba Mladinskega doma iz Ljubljane. Natančen spored bo objavljen v prihodnji številki »Domoljuba« iu na lepakih. Naj hi bila tu prireditev nekak praznik vseh katoliško čutečih borovniških župljanov, ki naj bi na ta duu skupno z orlovsko mladino manifestirali za prelepe orlovske ideje in tako poka zali, da se zavedajo, kako velikega pomena je or lovska organizacija za narodov napredek. Pričakujemo, du bodo BoroMiieani lo željo s poluošte vilno udeležbo pri popoldanski telovadbi izpolnili in tako dali naši mladini pri Orlu za midaljno izobraževalno delo čim večjo izpodbudo. katero s*mo ialiliog do sedaj zelo pogrešali. Dalje prosimo Bo rovničane. da gredo pripravljalnemu odboru v vsakem oziril radevolje na roko, posebno pa, da se izkažejo darežljive takrat, ko bomo prišli prosit različne darove, ki jih rabimo za srečolov in druge prireditvene potrebe. Bog živi! SKOFJA LOKA. Slov. kat. izobraževalno društvo r skolii Loki in Krekovo orlovsko okrožje priredita dne 28. in 29. julija t. I. prosvetno prireditev, združeno g širšo prosimo 20 letnice obstoja društvenega doma. Spored: V soboto 28. julija: ob pol 9. uri zvečer v /•Društvenem doume slavnostna predstava »Donu, drama v 4 dejanjih. — Spisal Jauoz Jalen. — V nedeljo, 20 julija: ob 8. uri zjutraj zbiranje in ureditev sprcioda pii puštalskem mostu, nato obhod po mestu. Ob 9. uri sv. maša na glavnem trgu. Po sv. maši prosvetni tabor istotani. — Po taboru odhod na telovadišče. skušnja za popoldanski nastop. — Popoldne oh četrt na 3. pete litanije v župni ccrkvi sv. .lakoha. Ob 3. javna telovadba Krekovega okrožja. Po telovadbi veselica, srečolov itd. — Pri sprevodu igrata polnoStevilni godbi z Je-senic in Rakovnika. pri telovadbi in veselici jeseniška. — Orli imajo z izkaznici) na državni žc-lezuici polovično vožnjo. —■ Okoličani, pridite v narodnih nošah! — Zveze z vlaki zelo ugodne! — Bog živi! Na svidenje prijatelji naših organizacij. 6ENT .TURNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo, dne 5. avgusta praznuje nase kat. slov. izobraževalno društvo 20 letnico ustanovitve. Prihod odsekov, krožkov in drugih gostov bo ob I). dopoldne. Ob 10. uri bo sv. maša in prosvetni tabor. Popoldne bo javna telovadba in nato prosta zabava. Vabimo orlovske odseke, orliške krožke, sosedna društva in vse prijatelje naših organizacij ta dan v Scnt Jernej. Vsi dobrodošli! Bog živi! VAČE PRI LITIJI. V nedeljo 15. julija jc imela litijska orlovska srenja pri nas svojo 1. javno prireditev. Bil je to za Vače in okolico res lep dan. Med gromovitim streljanjem topičev so oh 10. uri domači Orli pozdravili in sprejeli Orle, Orlice in njihov naraščaj iz Šmartna ter Orle i/, Prežganj in šli v lepem sprevodu, na čelu društvena godba iz Radeč, v cerkev k sulžbi božji. Pri sv. maši je prepoval moški zbor i« Moravč. Po st. maši je bilo na trgu pred cerkvijo javno zborovanje, pri katerem je govoril r imenu OP prof. dr. Kotnik, ki je v jedrnatem K»ror« razvil Številnim poslušalcem vzore orler,- ske organizacije. Ob pol 2. uri popoldne je bil« topo okrašenem prostoru javua telovadba, pri i? teri so nastopili člani, članice, naraščaj in gojeni i lepimi prostimi vajami. Poleg orodne telovadi,! članov so posebno ugajale vaje gojenk in p« >Ml«di vojaki« naraščajo iz .šmartna. Po telovadbi sta nastopila mešani zbor iiobr. društvu iz Šmartna j0 moški zbor iz Moravč z več lepimi pevskimi točkami. Čeprav so se ljudje radi grozeče neviht« predčasno razšli, se je prireditev v lepem redu do. vršila, res v čast orlovski misli in tistim, ki m » za prireditev res vse lepo pripravili. — Orli najih hribov — pogumno naprej! IZ NOVEGA MESTA. Družba »Union* v Ljubljani je prevzela » večletni zakup bivši hotel »Pri poštk v Novem mestu. Hotel je popolnoma prenovljen, tako m-stilniški prostori, kakor tudi sobe za prenočišč«. Obenem je na novo dozidana vinska klet v prj. tličju. Preskrbljeno je z domačimi dobrimi vini ib jedili. Oskrbo hotela in vinske kleti je prevzel e Koren, bivši upravitelj bolela »Vidcnik« v Metliki in hotela »Narodni dom« v Velikovcu. BEGUNJE PRI RADOLJICI. i Naš kraj pozna svet po tovarnuh 'volne, pta "inah in letovišču. Letos pa bomo obhajali posebno slovesnost 3. avgusta, ko bo tukaj zlata iiia»a e knezoškota ljubljanskega, ki je naš rojak. Za ta daa se pridno pripravljamo: posebno župno cerkev »n nekoliko znotraj popravili, nadomestili odvzeto or-geljske piščali in upam« dobiti do tedaj 2 nova jeklena zvonova. Zlata masa presvetlega g. Škota je res redek dogodek, ker oil njegove nove mašo . 1. 1873 pa do letos 192.i nismo imeli nove maše. NOVICE IZ RAC NE IN KOPANJA. Poltretji mescc je, odkar nas jc zapustil gospod župnik Franc žužek. Odšel je na novo župnijo v Smlednik Pri ras jc uspešno deloval nad 17 let. Bil je zelo vnet za lepoto hiše božje. Tudi novo župnišče se je postavilo pod njegovim vodstvom. Za ves njegov trud mu kličfcsno: Bog plačaj! Želimo mu tudi v novi župniji veliko uspeha! — Dne 18. Julija smo dobili novega gospoda župnika v osebi Ivana Kogovška, bivšega kaplan šentjakobskega v Ljubljani. Med drugimi so ga spremljali na novo župnijo gg.: monsg. V. Steska, dekan Pelec, župnik Barlc in uršulinski oče J. Cegnar. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru smo se podali z novim g. župnikom med slovesnim zvonenjem in pokanjem možnarjev v Račno, kjer je bil sprejem od šolske mladine, Marijine družbe in ostalega občinstva. Podali smo se nato v župno cerkev, katera je bila okusno okrašena ln ozaljšana. Po blagoslovu smo se razšli na svoje domove, g. župnika pa so spremili v župnišče. V nedeljo 22. julija je bil gospod župnik slovesno ustoličen po gospodu dekanu Pešcu. Ob nastopa tvoje prve službe kot župnik, ii kličemo: Bog te spremljaj pri vseh tvojih delih) Naj ti dfi zdravje, da boš mogel vestno izpolnjevati svojo službo! Bog s teboj! — V četrtek 19. julija okrog pol ene popoldne je prihrumel nad vasi Predole in Vd. Račno velik ciklon, ki Je ruval in lomil drevesi ter naprrvil s tem po gozdovih in sadnih vrtovih mnogo škode. Vmes je padala debela toča, ki je v par minutah uničila vse poljske pridelke. Pšenica je bila šc vsa na polju. Pogled na opusto-šeca polja je brezupen. Naše gospode poslane«, posebej še g. Stanovnika, lepo ^prosimo, da »« v Belgradu zavzamejo za nas ter* nam izposlujejo izdatno podporo. HORJUL. V nedeljo prirede naši Orli in Orlice svoja letno javno telovadbo na vrtu Jakoba Logan« v Horjulu. Orlovski odsek že 16 let živahno deluje, ves čas so mu bili vsi iz horjulske «<>• line naklonjeni. Za nedeljo, 29. t. m., vabim« zopet vse, ki vas zanima naše delo in napredek, da pridete k javni telovadbi popoldne. Upamo, da bo to obvestilo po »Domoiiuhu« zadoščalo, da v nedeljo popoldne ne bo ninc« Izostal od telovadbe, ki obeta biti zelo lep* Bog živil IZ RAKITNE PRI BOROVNICI. , Dne 5. avgusta 1923 se v Rakitni odkril« spominska plošča pokoinemn pisatelju kan« nikn Antona Keržiču na njegovi rojstni Is« dan se bosta posvetil« tudi dva nova bf^ nasta iTonova, kf tehtata do 1260 kg. N"» sfcv: 30 vomumnm. Sfran 37/ aaihna župnifa, okrog 1150 hlS, d fe mogla le ob največji požrtvovalnosti župljanov nabaviti za naše razmere tako drage zvonove. Zvonove bo posvetil preč. g. kanonik Alojzij Stroj. K obojni slovesnosti so vabljene zlasti losedne župnije. KOSTANJEVICA PRI KRŠKEM. V četrtek 19. julija nas jc obiskala huda nevihta s t"*®- Krog poltrck popoldne se jo stemnilo zabučal je vihar, vsul so je dež in gosta toča, debela kakor orehi in še bolj. Vihar je podrl žita, nolomil več sadnega drevja in nekaj kozolcev, raz-Lral mnogo streh. Tofa je potolkla pšenico, koruzo. oves, fižol, peso, zelnike, mnogo sadja zdrev-ja razbila šipo po oknih in razincsarila trte v vinogradih. Škode jo v naši občini gotovo okrog 15 milijonov kron. Mnogim so uničeni vsi pridelki. Sedaj nam naj pa še pošljejo tirjatve za petkrat povečane davke, ko niti kaj v lonec ne bo dejali, kaj fcele si napraviti si najpotrebnejšo obleko. — Že sedaj smo težko izhajali, ko nam je leta in leta vsaj toča prizanašala. JAVOR POD LJUBUANO. Žegnanic sv. Ano se bo tudi letos praznovalo slovesno z dvojno službo božjo, to je ob 6. in 10. dne 89. julija. Že par let se vrši na ta dan dvojna služba božja, kar zelo ugaja domačim n oddaljenim častilcem sv. Aue. Po preteku 6 let bodo lopet povzdigovali letošnje praznovanje trijo lepo ubrani zvonovi. 1'rcd par meseci se je odposlalo poročilo o tukajšnjem novem zvoneuju, a uredništvo »Domoljuba« sporoča v št. 28, da dopisa niso prejeli. Kje jc tista šprauja, skozi katero odnaša nougodni veter marsikatero poštno pošiljatev? — Kakor po Vseli cerkvah širom nase slovensko domovine, tako jc tudi pri naši župni cerkvi z ohot-na usoda svetovnegr. človeškega klanja zahtevala , rekviziciio naša d»a večja zvonova: 13. decem-bra 191« Gis (490 kg), 4. oktobra 1917 Pis (510 kilogramov), skupno en tisoč kilogramov «a sramotno odškodnino 4000 K. Verski nasprotniki so nevedneže begali z lažmi, da so duhovniki zvonove ( prodali po 8 K kg, noto naj tudi duhovniki sami kupijo nove. Piscc teh vrstic je bil že soduijsko ■aHlcdovaii in mu je pretila kazen najmanj pol tata zapora, ker je lo indirektno namignil o krutosti to rckvizicije. No, dragi nerazsodni mož, ali ie verjameš, da so duhovniki prodali zvonove? Ali še verjameš, da je bila odškodnina za kilogram teže 8 K? Spreglej vendar in varnj so lažnivih prerokov! — Torej ostal nam j'3 lo še zvon ais (224 kg), ki je nad pet let sameval r zvoniku in otožno žive klical, mrtve objokaval in viharje strahoval. Po dolgem premišljevanju smo se slednjič osrčili in 11. septembra 1922 smo na vzorčnem velesejmu v Ljubljani naročili dva nova jeklena zvonova F in As pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. 17. marca 1923 smo ju pripeljali na lepo okrašenih vozovih med gromenjem topičev. Ob prihodu svojih tovaršev se je stari bronasti tvon tako veselil in poskakoval v zvoniku, da bi bil kmalu skočil iz tečajev, če bi ga ne bil cer-kvenik zadrževal. Na cvetno nedeljo so prvikrat trije zvonovi naznanjali službo božjo in marsikateremu je solza vesolja zaiskrila v očeh ob lepem ivonenju K (1 B in ne F AS B, kakor smo naročili. Nič no stri, je tudi to dobro, da le jeklena zvonova lepo ubrano pojeta, mali bronasti zvon jima ne dela skaze. Vsi stroški za nova dva zvonova in za priklopitev k staremu znašajo 75.688.80 K; velika vsota za majhno hribovsko župnijo. Iz sosednih župnij so prispevali 1460 K, iz Ameriko 4840 K, vso drugo domačini. Mnogi go se res nesebično trudili pri zbiranju prispevkov, pri postavljanju mlajev, pri pletenju vencev, pri preprečevanju in obešanju zvonov. Mojstrsko delo pri obc-Sanjn zvonov jo sicer izvršil g. Jerman iz Dola po •Tojem zastopniku Antonu (iašperlinu is Ihana, a je bil tudi dobro plačan. Vsem darovalcem, vsem, H so so na ta ali drugi način nesebično trudili za novo ivonenje in posebno onim, ti so radi zvonov *»j grenkega »požrli« — bodi tem potom izrečena iskrena zvahvala: Bog plačaj! VRHNIKA. Koncentracija JDS sil. Prvo dejanje se vrši " gostilni. Zbrani majajoči se stebri JDS so raz-fcovarjajo, kako naj so poživi delo v stranki. Nai-T®čjo napotje so jim pošteni uradniki v privatnih Podjetjih Slovenske banke in Kmetske posojilnice. z»to sklep vrhniške JDS: Kmečka posojilnica mora Mpnstiti svojega večletnega zvestega uradnika in Slov. banka uradnico, ker ge ne strinjata r njihovim mišljenjem. Ubogi JDSarji no vedo II, da e tem najbolj škodujejo svojim zavodom? Drugo dejanje: Odborniki Kmečke posojilnice se smejejo takim sklepom in uradnik ostane na svojem mestu. Uradnica iz Slov. banke mora »napolje« z gotovim izgovorom že drugi dan po sklepu. Ali ni morda tu udeležen najboljši sosed Slov. banke? ST. PETER PRI NOVEM MESTU. Blagoslovitev našega Doma In ž njo združena veselica dno 15. julija se je obnesla vseskozi po-voljno. Mnogoštevilne udeležence iz vso novomeške okolice je pozdravil učitelj Žukovec. Po končanih li-tanijah v župni cerkvi je pojasnjeval kanonik dr. Opeka v globoko zamišljenem govoru pomen napisa na Domu: »Omiki in kreposti«. Pevski zbor je med tem pod vodstvom kaplana Gostiše zapel slavnostno kantato: »Ako (jospod ne zida hiše«. Nato je olvoril domači župnik Vovko zborovanje. Govorili so: dr. Puntar kot zastopnik SKHZ, dr. Česnik, kaplana Zupančič in iiornik, visokošolee Rezelj in orlica Mutoli. Veselica, ki se je nato razvila na župnijskem sadnem vrtu, je bila vseskozi dostojna, a prostodušna in prisrčna. Za St. Peter je bil to dan; kakršnega no pojmijo niti najstarejši ljudje, a tudi gostje, upamo, da so odnesli od slavnosti najboljše utise. — V četrtek 19. julija jo zopet tolkla toča po naši župniji. Tiste vasi, ki niso bile prizadete 7. junija, so prišle na vrsto sedaj. Prav občutno so udarjeni vinogradi po Grččvju, pa tuili po Trški gori. Toča jo bila debelejša od kurjih jajc, vihra pa taka, da je prevračala kozolce in razdirala strehe. Skoda jo ogromna. Njiva. Poučna zgodba za knutiško ljudstvo. Spisal I. M o h o r o v. (Konec.) IX. Vrnitev. Nežica je okrevala. Ko je legla, je bila otrok, ko je vstala, je bila podobna od-rastlemu človeku s svojimi resnimi in velikimi očmi. Drobna pa je bila tako, da so krilca mahedrala na njej. Ko je mati pogledala tiste dni v njen resni obrazek, se ji je zazdelo kakor čudež; obraz Ne-žice je bil obraz Anžetov, tisti prejšnji obraz iz prvega leta zakonskega življenja in ne ta zabuhli, zardeli obraz, ki je iz njega zaudarjalo po žganju, strasti in surovem uživanju. Prihajal je konec, hitro, sunkoma. Anže ni celih štirinajst dni več delal. Zdelo se je, da je čisto obnorel, da nič več ne misli, in da, če misli, misli s samim seboj končati hitro. Pustno nedeljo ga ni bilo vso noč domov, pustni ponedeljek ves dan ne. Pustni torek je prešel. Nežica je povedala materi, da ga je srečala s Tonijem na ulici, pa da je skoro poznal ni. Postno sredo ob sedmih zjutraj je prišel policaj naznajat, da Anže v bolnišnici umira in da ga je kočijaž Toni v pijani blaznosti zabodel. Neža je hitela s hčerjo v bolnišnico in ga našla otroško začudenega. Razjokal se je, ko je zagledal ženo, pa ni skoro vedela, ali ne joče iz pijanosti. »Glej,« je govoril, »zabodel me je. Po nedolžnem me je. „Tičmiš" so mu rekli, pa je mene sunil.* Tik pred smrtjo se je izpremenil. Ctf« den strah ga je obšel in je jecljal: »Neža, za božje ime — slabo sem storil.« Proseč, otroško začuden je bil izraz njegovega lica. »Neža!« je prosil in drgetal. »Anže,« je rekla vdano in pokojno, »naj bo pozabljeno.« Umrl je in usmiljenka mu je potegnila rjuho čez glavo. Neža in hči sta se vračale. Ko sta šle ob zamreženem oddelku za norce, sta slišale divji krik blaznega alkoholika: »Same miši, same miši. Kam ste me zaprli, zlodeji, zlodeji!« Nežica je vzdrgetala: »Mama, Toni!« Bil je morilec njenega očeta . , , Doma je začela Nežica neutolažljivo jokati: »Domov, domov, domov!« Teta Reza je rekla: »Pojdeš, sirota!« In k Neži se obr-nivši je rekla: »Tvoja ura je prišla, pojdi danes, mesto jutri! « . . . • * « Pomlad je še daleč, toda polje jo že sluti. Polje sniva o lepoti svojega bližnjega življenja. Zopet bo cvetelo in gnalo setve, kopali ga bodo in orali, gnojili in branali, rosili ga bodo nalivi in nočne rose, grelo ga bo solnce in jutro in večere mu bo slajšal škrjanec v nebesni modrini . . . Blatna cesta gre sredi polj, konji so blatni, voz je blaten. Pa je celo v blatu in vlagi, kakor veselo iznenajenje. Na vozu sedita dve bledi ženski bitji na nekoliko skrinjah, ki odskakujejo in odme-tujejo vozeči se potnici. Voznik gre ob vozu, vleče vajeti in se zdajpazdaj ozre na voz in se dobrodušno popači: stari Jer-mol. Rahlo se je postaral. In kadarkoli se popači, zaigra popotnicama na vozu smehljaj ob ustih . . . • • • Kobiljekar je stopil čez prag in stegnil roko v pozdrav: »Torej, nazaj!« »Nazaj!« Nič ni vprašal kako, zakaj in kdaj. Vse je vedel, videč Nežino lice in čujoč njeno besedo. Molče je potegnil mater in otroka v hišo in jima položil na mizo kruha, sira in jabolčnega mošta. Pol ure pozneje so šli vštric prek polja k bajti. Sive kepaste megle so vse vprek na nebu ležale. Tisti hip so se pretrgale, deset mogočnih solnčnih pramenov se je prelilo iz višine v polje in preletelo bajto sredi mokre grude, »Oh, naša bajtica!« je zarajala Nežica z glasom stare, klepetave ženice. Kobiljekar in Neža sta se nasmehnila. Stali so pred bajto. Kobiljekar se je pošalil: »Glej no, zdaj pa nič ne vem, kje j« ključ. Kam ste ga pa deli, preden ste šli?* »Pod prag!« je Neža resno odvrnila, »Potem je še pod pragom!« je menil Kobiljekar. Tn res ie bil kljuC pod_prajjom . . t Poroč. prstani Double verižice S'.enske me Budilke Žen ne ure Uhani RajttžfojJa lrgtivinc ur,zlatnine ir. I .rebrnire p# ČUDEN | LJUBLJANA 22, Prelomov« 1 vsaka množina po znižanih conah na razpolago. H. Petrič, Ljubljana, Dunajska c. 33, skladišče ..Balkan". Telefon inter. 5566. Manufaktunia trgovina MARIJA ROGELJ - Ljubljana Sv. Petra cesta št. 38 vljudno NAZNANJA, da se je preselila v Linparjevo ulico 4 nasproti trgovine cCESNIK- ter se PRIPOROČA že nadalje za obilen obisk. — Blago dobro — Cene nizke. 4014 Iščem dva HLAPCA zanesljiva in trezna, h KONJEM. Plača po dogovoru. FRAN JO SVIGELJ, Breg, p. Borovnica. ivan mx m sih~ GOSPOSVBTSKA CESTA 2, LJUBLJANA šivalni streli. Izborim koričtrukei.a in elegaDtna izvrSitcv iz tovarne v Lincu. Usta-r uovljena 1.-1867. Doslo jo ravnokar večje fcteviio strojev zn vsako obrt Vezenje poučuje biez-piaiuo. Pisala- stroji ADLE11. Ceniki zastonj ln iranko. Kolesa lz prvih tovarn: Diirltopp, :?( yria,WaHenrad in mo-torete na pivo kolo. Združene upehaš™ d. d. IfaMjana nudtto v polnih mnoZlftuh ♦ - —- X model ,A" in model „©" (Etorni crep), ntfprtorosfejSe, * vrajtrpef nejSe ln natcenejSc hriuc siren sedanjosti, dalje <4 % zidno opeko. J ♦ No Zeljo počnemo popis In ponudbe. Sprefni zoslopnlftl se sprejmeio. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ KUPIMO vsako množino starega svinca. PUŠKARNA ▼ KRANJU. Perutnino KOKOŠI, PI&OANCE, RACE — KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah vsako SREDO in SOBOTO I. SLAM1C, Olince 213. iaanaaaKiHBBBBfiOftH! Hamburg Amerika Linija in United American Lines Inc. Filijalka Simon Kmetec, Ljubljana Kolodvorska ulica št 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke Odhod iz Ljubljane vsak teden Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. Ca. Draškouič, Zagreb „B" Cesta pri državnem holodoorn »Podružnice: Beograd: Balkanska ulica 25. Sušak: Jovo Gj. Ivoševič Karolinška cesta 160. Split: Ante Bui<5, Dioklecijanova obala 13. g Gruž: Ivo Lovričevič. S BltolJ: Gjorgje J.Dimitrij evič&Komp.Bulevard Kralja Aleksandra 187. ■ VeL Bečkerek: DuSan Lj. Mlhajlovič, Trg Kralja Petra 4. g Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik. f Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št.57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000,000*- Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik, Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Gospo; darsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij »Domoljub««. IV Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani. Tiska Jutfoilovtuuka ti»k«m»