Gospodarski List.
S PODOBAMI.
Glasilo c kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: vodja E. Kramer
,,Gospodarski List“ izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa vodstvu deželne kmetijske šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 17.	V Gorici, 16. Septembra 1887,	Leto Vli.
Nova postava o izvršbah ali eksekucijah v potirjanje imetkov.
Ker je posestnikom potrebno vedeti, na kake stvari sinejo sezati z eksekucijo, kedar imajo opraviti z nemarnimi dolžniki in kaj jim sme oblastnija zarubiti, kedar oni sami zaostajajo s plačili, namenili smo se tu kratko posneti najvažuiše določbe nove državne postave od 10. junija t. 1., s ktero so se izpremenile, oziroma dopolnile nektere določbe zvršilnega (eksekucijskega) postopka v potirjavanje novčnih imetkov.
Na stvari, ktere se rabijo za opravljanje službe božje kake postavno priznane cerkve ali verske družbe, ne more se sezati z eksekucijo. Tudi ni dopuščeno jemati v zvršilo koščekov sv. križa in svetinj (relikvij); njihova oprava (okovi ali okvirji) mu je pa podvržena, vendar tako, da se ne pokvari *authentica“, ki je na nji.
Razun onih stvari, ktere so po veljavnih predpisih izvzete od eksekucije, odtegujejo se jej na dalje :
1.	oblačila, postelje, perilo, pohišna in kuhinjska oprava, sosebno peči, s kterimi se kuri ali v kterih se kuha, kolikor dolžnik in njegovi v vkup-nem gospodarstvu ž njim živeči rodovinci in posli (družina) brez teh reči ne morejo biti;
2.	stvari za živež in kurjavo, kar jih je dolžniku in njegovim v vkupnem gospodarstvu z njim živečim rodovincem in poslom na dva tedna potreba;
3.	ena molzna krava, ali če si dolžnik tako izbere, dve kozi ali tri ovce, sč zalogo klaje in stelje, kolikor je potrebuje za nje na dva tedna, kedar so omenjene živali neogibno potrebne za prehrano dolžnika in njegovih v vkupnem gospodarstvu ž njim živečih rodovincev in poslov ;
4.	pri oficirjih, uradnikih, duhovnikih, učiteljih, odvetnikih, notarjih, zdravnikih in umetnikih, kak ir tudi pri drugih osebah, ktere imajo znanstveni poklic, stvari potrebne za opravljanje službe, ali vršenje znanstva, in pa pristojna obleka;
5.	pri rokodelcih, težakih, fabriških delavcih, kakor tudi babicah, stvari potrebne za osebno zviševanje dela, s kterim se pečajo;
6.	pri onih osebah, kterih dohodki so po obstoječih postavah po vsem ali deloma umakDeni eksekuciji, toliko deuara, kolikor od tistega dohodka, kteri ni eksekuciji podvržen, prihaja na dobo od eksekucije do prvega izmed prihodnjih plačilnih rokov tega dohodka;
7.	za vršbo lekaruice (apoteke) neogibno potrebno orodje, posodje in blago, kar pa ne brani sekvestrarije te vršbe in k njej spadajočih stvari;
8.	knjige, ki so dolžniku in njegovim v vkupnem gospodarstvu ž njim živečim rodovincem določene za porabo v cerkvi ali v šoli;
9.	dolžnikov zakonski prstan, po tem listi, pisma in rodovinske podobščine (obrazi) razun okvirjev ;
10.	redi in častna (odlikovalna) znamenja.
Oprava kake nepremičnine (posestva), ktera je
na nji, sme se samo s premičnino vred podvreči eksekuciji ter naj se prevzema v njeno eksekutivno cenitev. Kedar se eksekutivna dražba kake nepremičnine vrši brez poprejšnje eksekutivne cenitve, treba je, predno se dovoli dražba, uradoma to opravo popisati ter privzeti v dražbo.
Kedar ni pričakovati, da se za premičue stvari prodane na eksekutivni dražbi ne skupi več, kakor bodo znašali eksekutivni stroški, naj se eksekucija opusti in proglasi naj se, da nimajo storjeni eksekutivni koraki nobene moči
Kedar nastane prepir o tem, kako se imajo izvajati do sedaj navedene določbe, ima za eksekucijo poklicana sodnija prepirnost po svojem spoznanji razsoditi in naznaniti sodbine nagibe. Proti tej razsodbi je dopuščen rekurz.
Kolikor po določbah te postave eksekucija celd ni dopuščena, ali je dopuščena samo pod nekimi določenimi pogoji, ne morejo se dotične stvari tudi s kakimi zavarovalnimi sredstvi zadeti, ali se morejo samo pod rečenimi pogoji.
k »»

— 66 —
Kdor prosi za rubež premičnih stvari, zahteva ob enem tudi lahko njih cenitev.
Za dražbo premičnih, kakor tudi nepremičnih stvari postavljati je samo dva rokova; na poslednjem naj se te stvari, ako ni dobiti cenilne vrednosti, prodajo tudi pod njo.
Kedar se razdeluje dražbena kupnina po ek-sekutivnom potu prodaue nepremičnine, uernajo cenitveni in dražbeni stroški prednostne pravice pred vsemi hipotekarnimi upuiki; plačati se morajo samo pred tistim dolgom, zaradi kterega je bila dražba.
Kedar pri zvršeni posilni prodaji kake nepremičnine cena. ki jo je ponudil kupec na dražbi, ne doseza dveh tretjin cenilne vrednosti, ali, če ni bilo cenitve, dveh tretjin izklicne cene, more, se storjena prodaja razveljaviti s tem, da kdo poda višo ponudbo z namenom, da bi se zaukazala nova dražba. A na tako nadponudbo ozirati se je samo tedaj, kedar ni nadpouuduiku na poti noben zadržek, in če izreče, da je voljan opraviti ceno, ktera preseza prejšnjo največjo ponudbo najmanj za petino, izpolniti družbene pogoje, kakor tudi plačati vse stroške nove dražbe ter petino ponujeuega zueska zavaruje s tem, da pri sodniji ali notarji položi novcev ali vrednostnih papirjev.
Nadponudba se mora v neprestopui dobi 14 dni od dnč, kterega je bila skleueua dražbeua prodaja, pismeno podati sodniji, ktera je zvršila dražbo in naj se izkaže s prošnjo, da je položen znesek, koji se ima zavarovati.
Med več nadponuduiki ima prednost, kdor jo ponudil najvišo ceno ; pri več enakih ponudbah gre prednost tisti, ktera je bila prej podana. Nadpo-uudba se ne more nazaj vzeti.
Kedar preteče za položbo nadpouudb določeni rok 14 dni, naj sodnija z odlokom razsodi o njih ■ vzprejetji. Proti tej razsodbi dopuščen je rekurz prejšnjemu kupcu (dostalcu na dražbi) in vsem onim, kteri so podali iiadponudbe, a proti razsodbi, s ktero je nadponudba zavruena, tudi eksekutu.
Kedar zadobi vsprejetje kake nadponudbe pravno veljavo, izgubi s tem prejšnja prodaja svojo moč.
Novci in vrednostni papirji, ki so jih položili prejšnji kupec iu ne pripuščeni nadponuduiki, naj se dajo nazaj.
Ko postane vsprejetje nadponudbe pravno veljavno, naj sodnija odredi nov dražbeni dan, ter to naznani razven nadponudnikov in prejšnjega dostalca vsem onim, kterim se ima po dotičnih pridpisih dražba naznanjati. Ako je bila prejšnja dražba izpodbijana z rekurzom, čakati je s to odredbo dotle, dokler se rekurz pravoveljavno ne reši.
Proti odredbi novega dražbenega dneva ni dopuščen rekurz
V dražbenem razpisu ("ediktu) naj se pove cena, ktero je ponudil nadpouudnik ter pristavi opomin, da se na dražbi vsprejme samo taka ponudba, ktera bo presezala ta znesek.
Ako se pri ponovljeni dražbi ne dobi ponudba, ktera bi presegala ta znesek, ima se pripozuati pre-
mičnina dopuščenemu nadponudniku, tudi če ga ni k dražbi, za ceno, ktero je on ponudil.
Proti temu pripoznanju ne pripušča se nadalj-na nadpouudba.
(Konec prih).
Resna beseda o naših planinah.
Dandanes ne najdeš lahko tako zauikarnega iu nevednega kmetovab-a. kteri bi si drzni I trditi, da njivam za razne poljske pridelke ni treba gnojiti, ampak da pridelujemo lahko tudi brez gnojenja in oskerbovanja dobre pridelke.
Tudi o travnikih so že mnogi prepričani, da jih moramo gnojiti in sploh pridno oskrbovati, ako hočemo, da nam bodo dajali stalne dohodke; samo za naše planinske pašnike se živa duša ne zmeni.
A vendar smem s popolnim prepričanjem trditi, da o pravem planšarstvu ali sirarstvu v naših gorah tako dolgo še resnega govora ne more biti, dokler ne izboljšamo naših planinskih pašnikov.
Predobro mi je znauo, da se na planinskih pašnikih na Goriškem, Kraujskem, kakor tudi na Koroškem iu Štajerskem tri glavne reči popolnoma zanemarjajo, in sicer : Skrb za dovoljno vodo, gnojenje, oskrbovanje in čiščenje planine, kakor tudi za mladi gozdni naraščaj okoli koč in stanov iu na tistih mestih kder živina prenočuje.
Dobra iu dovoljua voda je prvi in glavni pogoj za vspešno razvijanje živalstva in ravno dovoljne množine vode največkrat primanjkuje po uašib pla-uinah. Nikjer se pa tako lahko ue oskrbimo z do-voijuo vodo, kakor ravno na planinah, kder pada po leti gotovo trikrat toliko dežja, kakor v nižavah, iu lahko rečemo, da večinoma vsakih 8-12 dni dobro dežuje in lastnikom planinskih pašnikov ni treba druzega storiti, kakor dober kal pripraviti iu vanj kaka 2-3 dobra žleba ali jarke izkopati, po katerih bi o deževnem času pritekala voda. Tak kal se lahko preskrbi s prav malim stroškom, a korist bi bila za živino neprecenljiva. Zdaj { mora vboga živina n. pr. na planini Razor pri Tolminu 1-1 ‘/g uro daleč do vode hoditi iu pri vsem velikem trudu pije vodo enkrat na dan.
Druga glavna napaka je zopet ta, da se za planinske pašnike živa duša ue briga, kar zadeva namreč gnojenje in čiščenje. Lastniki planin mislč, da so svojo dolžnost že popolnoma izpolnili s tem, da priženč vsako leto spomladi svojo živino na planimo. Kako da se ua njej živina preživi, to jim je navadno deveta briga.
Okolo hlevov, koč in sploh na planjavi se nahajajo cele kope gnoja, kteri ni za drugo, nego da je čedniku in živini ua poti. Ta gnoj bi se moral v jesenskem času, kadar pridejo lastniki po živiuo, ves po planjavi razvoziti iu raztrositi, dež in snež-nica bi ga čez zimo lepo razprala, vsled česar bi imela planjava prihodnje leto čisto drug obraz.
— 67 —
Nadalje bi se moralo tudi vse malo kamenje pobrati in na kupe spraviti, a ne kakor je zdaj, da tam, kjer je najlepša planjava, je skoro vsa pokrita s kamenjem, ktero je živini v nadlego, pašniku pa v veliko škodo.
Nadalje vidimo še po naših planinah okolo koč in hlevov nekoliko starih dieves, katera nas spominjajo na nekdanje gozde. Pod temi drevesi išče in najde živina zavetje in hlad o hudi poletni vročini.
Ako pogledamo ta drevesa, vidimo ria prvi pogled, da so njih leta sešteta in da zgubi v kratkem vboga živina svoje poslednje zavetje.
Zato pa bi morali lastniki skrbeti, da na-sadd mlade smreke, še predno stare popolnoma propadejo, ker na visocih planinah se morejo samo pod varstvom starih dreves mlada izpodrediti.
Vse omenjene napake na naših planinah pa lastniki lahko s tako malimi stroški odpravijo, da jih niti občutili ne bodo. Druzega jim ni treba storiti, kakor ob času, kadar priženejo živino spomladi na planino in v jeseni, kadar pridejo po njo, da vsak lastnik da en par delavcev iu da se vsi ti delavci postavijo pod razumnega vodjo, kteri jim pokaže in jih navaja, kako imajo vsa potrebua dela zvršiti.
Kouečno naj se odloči toliko živine za vsako planino, kolikor se je more na njej dobro preživeti, a ne, kakor se navadno godi, da se prižene toliko živali, da ne morejo ne živeti in ne poginoti.
K sklepu ponavljam še enkrat s popolnim prepričanjem, da v naših gorah ne more biti tako dolgo o pravem planšarstvu ali sirarstvu še govora ne, dokler lastniki planin ne odpravijo imenovanih treh glavnih napak.
Našim kmet. podružnicam posebno Tolminski in Kobariški priporočam prav nujno, naj tamkajšnje planšarje v tem zmislu podučujejo m spodbujajo ; vsak napredek, ki ga v tem oziru probudč, jim bode v veliko zaslugo.
Gotovo tudi visoko kmet. ministerstvo ne bode odreklo svoje pomoči, ako lastniki sami pokažejo pravo in resno voljo ter se lotijo nasvetovanega zboljšanja svojih planin.
Žepič.
Kako treba pripravljati črnino?
Grozdni sok je izvzeinši pri tako zvani barvarski trti pri vseh drugih trtah brezbarven.
Barvilo nahaja se le v mehih Ako hočemo torej delati črnino, nam je gledati na to, da mošt z mehi skupaj vre; kajti barvilo v vodi ni raztopno, ampak le v alkoholu in v kislinah. Ako pustimo mošt z mehi skupaj vreti, raztopi oni alkohol, ki je nastal pri vrenji, barvilo tem bolj, čim dalje je mošt na mehih vrel. V tem času se pa tudi čreslovina,
katera je v mehih, peškah in pecljih, v moštu raztopi ter daje črnini oni trpek ali pust okus, kateri dajo črnini pravi značaj.
Ako hočemo imeti črnino okusno, stanovitno, črno in ne pretrpko, moramo paziti na sledeča pravila :
1.	Grozdje se zmečka z grozdnim mlinom isto tako, kakor pri napravi belega vina.
2.	Potem se ločijo jagode od pecljev. To se zgodi na ta način, da položimo črez kad železno mrežo, nad katero zmečkano grozdje tako dolgo sem in tja drgnemo, da padejo jagode skozi mrežo v kad, peclji pa na mreži ostanejo ter se potem odstranijo.
Peclje moramo zaradi tega odstraniti, ker se v njih nahaja mnogo čreslovine, katera se med vrenjem raztopi v tekočini. Čreslovine črna vina neob-hoduo potrebujejo, a toliko, kolikor je je treba, ua-haja se že v mehih iu v peškah.
3.	Zmečkane jagode ali zdrozgalica se spravi v kadi. Ako bi bile kipelne kadi popolnoma odprte, potem se pri vrenju takozvaui klobuk vzdigne, tor plava po vrhi mošta. Ta klobuk, ki se vže začetkom kipenja vzdigne nekoliko iz tekočine, pride sč zrakom v dotiko, prime se ga ocetni plesnivec, kateri nekoliko alkohola v ocet izpreiueni. Razen tega pa barvilo v mehih, kateri so prišli sč zrakom v dofiko, postane rujavkasto namesto rudeče. Zaradi tega dobijo vina rujavkasto-rudečo barvo.
Zatorej je neobhodno potrebno, da spravimo med vrenjem mošta, takozvaui „k!obuk“ pod površino mošta To se zgodi lahko tako, da si omislimo lesene pokrove, kateri so nekoliko ožji nego površje kadi ter so na več krajih prevrtani. Tak pokrov denemo črez klobuk, ter ga toliko v mošt vtopimo, da pride klobuk pod površje mošta.
4.	Kakor belo vino, tako mora tudi črnina med vrenjem 12 do 16° R. toplote imeti.
5.	Cim dalje časa mošt na tropinah vre, tem črnejše postane vino, pa tudi bolj trpko iu pusto, ker se raztopi mnogo čreslovine. Ako je klet dostojno topla, mošt v 10 dnevih konča burno vrenje in v tem času se raztopi dosti barvila. Sploh je to odvisno od trsnih plemen. Nekatera plemena, na primer teran, refošk itd. imajo toliko barvila in čreslovine v sebi, da je mošt dosti barvan, ako 2 ali 3 dni (na tropinah) vre.
6.	Ko je mošt burno vrenje nehal, odtoči se v sode. S črnim se pa pozneje isto tako ravna, kakor z belim mladim vinom.
Gospodarske novice.
Živinorejci pozor! C. kr. kmetijsko društvo je sklenilo vkupiti iz ostale državue podpore še pet bikov plemenjakov Belanskega plemena, kteri se po-
— 68 —
del6 pod navadnimi pogoji kmetovalcem gorske strani nase dežele. Kdor želi kterega dobiti, naj se »nemudoma" oglasi s prošnjo v uradu kmet. društva. Na Kanalskem bi bilo silno potrebno, da bi si kmetovalci nekoliko prizadeli v zboljšanje svoje govede, zlasti po Banjšicah, kder je toliko sena, da se po zimi in na pomlad neprenehoma izvaža v mesto — domača živina pa je tako revna, da je ui revniše v deželi. Tudi iz Kota in z Bovškega naj se oglasijo razumni živinorejci; prilika je ugodna, h letu je ne bo več, ker bo imelo društvo skrbeti za drugo deželno stran.
(Kmetijski tečaj za ljudske učitelje) na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici končal se je 27. avgusta. Obiskavali so ga sledeči gg. učitelji : Jožef Kenda, Matija Lavrenčič, Matija Kenda, Ivan Krajnik, France Vilhar, Iosip Balič, Andrej Trebše, Anton Miklavčič, France Bajt, Iosip čopi, Vinko Vodopivec in Kristijan Kogoj.
Predavalo se je o poljedelstvu, sadjarstvu, tr-toreji in kletarstvu, živinoreji in o šolskih vrtih. Pouk je trajal vsaki dau po šest ur in sicer je bil predpoldne teoretičen, popoldne pa praktičen pouk.
Škoda le, da se tečaj ni mogel vršiti, kot je bilo nameravano, kajti vodja E. Kramer, kakor tudi vrtnar Devetak oditi sta morala med tečajem k vojaškim vajam in tako se je moral marsikak predmet nekoliko okrajšati.
(Peronosppra ali strupena trtna rosa) prikazala se je po Goriškem šele sedaj. Ker je grozdje večinoma uže dozorelo, ni se bati posebne škode.
(Na činkvatinu) pokazal se je nek črv (gosenica koruzne vese ?), kateri segrize koruzne storže skozi in skozi. Opozorujemo gospodarje na tega škodljivca, da ga pridno obirajo in pokončajo.
Krmljenje z novim senom. Od duha novega sena ne boli glava le ljudi, ampak tudi živali. Novo seno moti pravilno prebavljanje, žene kri v glavo, vsled česar živali zvržejo. Zato ravno v poletnem času toliko krav prezgodaj rodi. Vsled použitega novega sena je uže mnogo živali poginilo. Novo seno naj vsaj dva meseca leži, da v tem času voda izhlapi in da izgubi nezdravi duh. Uležano seno je tudi tečneje.
„.Kwte£“.
Na slov. oddelku dež. kmetijske šole začne se dne 1. novembra tek. leta nov tečaj za 1. 1887 1889.
Glavni pogoji za sprejem so: d) Dokončano 15 leto; b) trdno zdravje; c) dobro nravno obnašanje; d) dokaz po sprejemnem izpitu, da zna prosilec brati, pisati in računati.
Prošnje naj se podajo do 15. oktobra t. 1. vodstvu slovenskega oddelka deželne kmetijske šole; priložiti jim je 1. krstni list; 2. zdravniško spri-
čevalo, da je prosilec zdrav in cepljen, 3. spričevalo nravnega vedenja.
Za goriške deželane je razpisanih 8 štipendije? po 100 gld. na leto; podelč se pa samo sinom ne-premožnih kmetovalcev.
Kdor ne prosi samo za sprejem v šolo, ampak tudi za podelitev štipendija, naj to razločno omeni v prošnji. Šola ima tudi svojo spalnico za 18 učencev.
Vodstvo bo skrbelo, da bodo dobivali učenci zadostno zdrave hrane po posebnem najemniku, kten remu bo plačevati za to okoli 10 gl. na mesec.
Opazuje se, da dobivajo učenci za važniša kmetijska dela primerne nagrade, htere dosezajo v celem letu kakih 30 gld.
Krompir na mesto mila (žajfe). S krompirjem se umazano perilo lepo pere, pa tudi barvanim rutam in drugemu barvanemu blagu krompir ne vzame barve kakor navadno milo ali lug. Če hoče gospodinja s krompirjem prati, naj ga kuha toliko, da ostane še trd, da ne razpada v roki, kadar ž njim, kakor navadno z milom, drgne perilo.
„ATme(.„
Tržne cene
16. septembra t. 1. v Gorici.
		od gold.		do gold.	
Pšenica ....	100 k.	7	—	8	80
Koruza ....	v	7	—	7	50
Rž		n	7	—	7	50
Ječmen ....	v	6	—	6	25
Fižol		77	8	—	12	—
Proso		77	8	—	8	50
Riž (fin)....	79	22	—	23	50
Riž navaden .	.	ff	19	—	20	—
Riž indijsk .	.	.	77	14	—	17	50
Seno		v	3	—	3	20
Slama ....	77	2	—	2	20
Češplje (goriške suhe)	V	—	—	—	—
Breskvice (suhe) .	n	—	—	—	—
Fige (suhe) .	.	.	77	—	—	—	—
Maslo (kuhano)	1 k.	—	85	—	96
Maslo (surovo) .	.	n	—	66	—	70
Sir (navaden) .	. Vino črno furlansko	77		100		105
100 litrov		16	—	24	—
Vino črno kraško .	79	18	—	26	—
Vino belo Dornber.	79	15	—	19	—
Vino belo briško .	*	17	—	20	—
Zal. c. kr. kmet. društvo	Tiska Paterno )