204. Številka._Ljnbljana, v četrtek 6. septembra. XXVII. leto, 1894.
SLDVEMMM
Uhaja vsak dan avečer, isimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstr o-ogerake dežela aa vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jedec Batser 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fle se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi bb ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu it. 13. Dpravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni odbor contra samoslovenskim javnim napisom v Ljubljani.
IV.*)
Zadnjič našteli srna atvarae pomisleke, ki se morajo urivati pravniku zoper opravičenost pre-žalostnega sklepa kranjskega deželnega odbora večine, reprezeutovane po pangermanu Scheflbrju in pa po toli uglednih slovenskih rodoljub h Deteli in Papežu. — Čakali smo navlašč teden duij, da bi dali prilike Številnim trobilom te Bpecfiino kranjske koalicije, zavrniti nage stvarne protirazloge — a zaman smo čakali. Liki zid molče* vsa ta glasila političnega lakajfltva; a tudi „Slovenec", ki je doaihdob Se vb kdar branil narodno prepričanje slovenskih Detel in Papežev, to pot ni naSel besedo v obrambo teh slovenskih — mož. To se nam vidi posebno značilno in — recimo iBkreno — veselo znamenje, da se tudi nekaternikom v konservativnem taboru odpirajo oči. In de nekaj druzega nam dokazuje to ■plofino molčanje na naše stvarne ugovore, to namreč, da tistega sklepa ni rodila morda kaka posebna pravniška rahločutnost, kakoršne prt imenovanih gospodih sploh nismo bili opravičeni domnevati, temveč da je govorilo tu le srce!
Saj je imel referent pravnik doktor Papež pravokrepen prejudic, kateri bi bil moral po našem ponižnem mnenji zlasti kranjskemu deželnemu odborniku biti merodaven. Kakor smo namreč ie zadnjič omenili, pritožili so se svoj čas Celjski Slovenci zoper odrekanje dvojezičnih uličnih napisov od strani Ciljskega mestnega zastopa tuli na deželni odbor Štajerski. Po glaBU § 6 4. dež. za k. s dne 2 1. januvarja 1867 ima deželni zbor štajerski prav i stona d zoro v a I no pra v ico nad avtonomno občino Celjsko, kakor kranjski deželni odbor nad avtonomno občino Ljubljansko. Slučaj je torej tu do pičice isti, kakor v Ljubljani. In kaj je storil tačas deželni odbor Štajerski? Zavrnil je pritožbo Celjskih Slovencev, češ, da je določevanja uličnih napisov avtonomna zadeva občine, v katero se niti deželni zbor n i m a u m eda v a t i. In ta odločba zadobila je pravno moč, akoprav so
*) Glej it 196, 197 in 198 .Slov. Naroda".
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angleiki spisala Outdu.) VI. (Dalje)
— čemu zdvajale ? Vaše dežele bogastvo je neizcrpljivo, vaš narod je marljiv, podjeteu in od narave pameten, vaša zemlja rodi, komaj da ste se je dotaknili; skoro v vsakem malem mestu, v vsaki vasi se vidijo umotvori kakor nikjer drugod.--
— Bog me varuj, ne zdvajam. Navdaja me trdna nadeja, prešinja me pa tudi moreči Btrab, da morda vender ne utečemo usodi. Nevedni kmetje so se stari svoji veri odtujili, pa nimajo sedaj nikake moralne zaslombe. Stari običaji so pozabljeni, atare svetinje se zaničujejo — novih pa ni. Javna služba so zmatra navadno za sredstvo izkoriščati in odirati narod ; novo načelo prerojene italijanske družbe sOvo „zaaluži novce, če moreš, pošteno, na vsak način P* glej, da jih zaslužiš". Lakomnost, razuzdanost, zanemarjanje vsega, kar je lepo in krasno, oskrunje-vanje atarin — to bo novodobna prekletstva, spremljajoča napredek. Vse to ima prebujeni narod pred
se CeljBki Slovenci pritožili še na upravno sodišče.
— To je torej tisti jedini prejudic, na kateri se je zamogel opirati naš deželnozborski referent. Človek, kateri nima toliko v glavi, kakor gospod dr. Papež, sodil bi torej po svoji priprosti pameti, da to, kar je bila za štajerske SI o v e dc e pravica, tudi ne more biti krivica za kranjske Nemce. A drugače kremen-značaj narodni, gosp. dr. Fran Papež, po neprevidni milosti naroda slovenskega deželni odbornik kranjski in drugače g. Oton Detela, ki se ima poleg milosti vladarjeve le narodni stranki zahvaliti, da sedi danes na kuruličnem stolu v deželuem dvorcu. Ta dva uzorna narodnjaka ae tudi to pot nista ozirala navzdol na trpeči svoj narod; kakor vsikdar gledala sta v svetem strahu le navzgor, kjer kraljuje v meglenih višavah gospod baron Uein, in polna tistega slepega respekta prod vsakim ,viSjim", ki je nekaternikom že prirojen, sprejela ii izvedla sta germanski aksijom, da je za ubogi jezik slovenski še dosti predobro to, kar bi bila v nebo kričeča krivica za nemški jezik. Srce, hrepeneče po solncu vladne milosti, je govorilo in tako s? je zgodilo, da so na slovenskih tleh slovenske roke zgradile giljotino — samoBlovenski Ljubljani. Tužna nam majka 1 . . .
Mi danes žalibog še ne vemo, kako stališče zavzema nasproti temu nepozabnemu — činu svojih članov generalni štab naše klerikalne stranke, a toliko vemo, da vse, kar čuti slovenski, občuteva ta čin kot neizbrisen madež v zgodovini slovenski. Mogoče je bilo morda, smatrati iz taktičnih razlogov nekoristnim sklep mastnega zbora za upe-Ijavo samoslovesskih napisov, a nemogoče je priznavati slovensko mišljenje onemu, ki se je dal uporabljati za krvnika proti — Slovencu. Madeža, s katerim sta onečistila vsak svoj zarjaveli narodni ščit slevl'neka poslanca Detela in Papež, tega madeža ne more izbrisati nobena »Leoaina* in devet Bežnjcv pod zemljo skriti bi se morala pred sodbo narodnega ostracizma.
Sedaj dana je naši klerikalni stranki prilika, lepša nego kedaj, da dokaže in pokaže krepkost svojega narodnega čutenja, glede katerega ne manjka po Slovenskem nevernih Tomažev. Glasno in jasno naj po\e, da bo s takim postopanjem ne identifikuje
očmi, to so jedini cilji njegovi, jedini njegovi ideali.
— — Oprostite gospa, reče po kratkem molku, pozabil Bem, da sem dolgočasen, ali nesrečniku, ki ne more ničesar storiti, bodi vsaj dovoljeno povedati, da ni vse tako, kakor bi moralo biti.
— Zanimam se za Vas, reče Hilda is ga pogleda tako živo, kakor še ni pogledala nobeaega moža. Kako je na Vašem posestvu, kakšni bo Vaši ljudje?
Njegovo lice se razvedri.
— Moji ljudje me ljubijo, reče s tihim glasom. Za svoje posestvo s cer ne morem dosti storiti, a ljudje, ki žive tam, bo srečni in zadovoljni, in to je tudi nekaj.
— Ali ni to vse, vzdihne lady Hilda. Oaa, ki je mogla izpolniti vsako svojo željo, še ni vedela, kaj je zadovoljnost.
— Pojdiva, oglejva si ples, nadaljuje po kratkem molku, s cer pride Mila in naju vpraša, če sva izvedela za Btaaiarckovo smrt, ko govoriva tako resno.
Sla je ž njim v plesalnico, kjer se je zbralo toliko gledalcev, da sta se komaj prerinila skozi gnečo. Plesalci so plesali četvorko, a tako hitro, tako ognjevito, da je bila močno podobna kinkanu.
in da ni bila nima volja, ako so slovenske roke sramotno tlako delale nemčurski koaliciji. To naj stori in važen korak bo storjen k sporazumljenji io k slogi. Mi gorimo za pošteno slogo, a z ljudmi, katerim po lastni krivdi ne gre več častno ime s 1 u v e u h k i b mož, s takimi ljudmi je pobratimstvo nemogoče 1 V kraj torej ž njimi, ki so največja ovira narodni slogi in katerim bo prej ali slej zvenel po ušesih glas naroda, oznanjajoč, da je tudi zanje prišel — sodni dan.
Politični razgled.
NTofraDije dežele.
V Ljubljani, 6. septembra.
Volitve na Koroškem.
L<sti javljajo, da bo združeni nemški konser* vativci in Slovenci se zjedioili, da postavijo kot kandidata za deželnozborski mandat kmetskih občin Sv. Mohor - Trbiž-PodkloSter posestnika Huberja, nemškonacijonalni list „Freie Stimmen* pa kandi-dujejo župana Petra Bergerja v Kirehbachu. Levičarski listi priznavajo sami, da nacijonalni kandidat nima upanja na zmago.
JDrxavno*borska volitev v Brnu.
Brnski Nemci, nacijonalci in levičarji, eo se končno sjedinili glede* kandidata za državnozborski mandat mesta Brna in postavili kot takega vele-obrtnika Friderika \Vannicka. Obe stranki ga re klamujeta zase, faktum je, da so njegovo kandidaturo sprožili nacijonalci, ker je Wanniek njih Btranki dosti ljubši, kakor Chlumeck^. D.i so pa morali levičarji se zadovoljiti s kandidatom, ki bi levo krilo niihovp stranke pomno&il in torej oslabil prevlado Chlumeckega, da so morali pripustiti tako kandidaturo v naizanesljivejšem svojem okraju, to iluatruje prav značilno njihov položaj.
Poljaki in levičar i i.
Zgodovina koalicije se je obogatila za jako zanimivo epizodo. Finančni minister in vodja nemške levice pl. Ptener je obiskal gtilsgko dež. razstavo v Lvovu. Poljaki bo ga jako laskavo v/prejeli in mu priredili lepe ovacije. To so zmatrali levičarski listi kot dokaz, da ho je Plenerju posrečilo doseči namen, kateri ga je pripeljal v L ov, združiti levičarju iu Poljake, ustanoviti poljsko levičarsko večino v državnem zboru in izločiti konservativce iz koalicije. Radost v levičarskem taboru je bila nepopisna ali ohladila se je kmalu. Komaj je Plener zapustil Lvov, zakričal je zbor poljskih listov:   Nikdar levifcarako-
Zlasti inadame Mila in lady Featherleigh sta se odlikovali po smelosti korakov. Oponašali sta ples šimpanza iz zadnje operete na veliko radost gledalcev, ki bo jima živahno ploskali, prav kakor v gledališču.
Nesreča je bila, da bo navzočniki baš v tre-notku, ko je Mila napravila najsmelejši skok, obrnili glave, da vidijo lady Uildo, ki se ie bila pokazala pri vratib, v spremstvu svojega belega mušketirja.
H Ida je bila brez dvoma najlepša žena na tem plesu. Zttemnela je vse, kakor pristen demant steklene, a večino navzočnih moških je b h . ojo lepoto tako očarala, da ni nihče več gledal ua rud- te čev-Ijičke, katere je M la vzdigovala visoko v zrak.
.Pavel napreduje" govorili so nekateri njegovi znanci. Jedai so že predlagali atave, da ga lady Hilda vzame, drugi so zopet trdili, da se ona le igra: mnenja so bila različna, dan je bil torej razlog čim večjim stavam.
Hilda jo bila že preveč VAJena, da bo jo ljudje povsod, kamor je prišla, pozorno ogledovali, in se ni nikdar za to brigala, ali jo kdo občuduje in kaj se vae o njej govori. Z della lt cco pod pazduho se vodeč je hodila po dvorani, se ž njim pogovarjala in naposled sedla v majhen, e kamelija mi skoro po-
poljske zveze. Pleoerju prirejene ovacije so veljale le njegovi osebi, so bile le izraz poljske gostoljubnosti. In da potrde resničnost teh svojih besed, vzprejeli so Poljaki sa Pleoerjem v Lvov d oš lega ministra se sijajne je, povdarjali — kar je s ozirom na to, da je Schonborn zastopnik konservativcev v ministerstvu tistih, katere bi Piener rad iztisnil is koalicije — solidarnost poljskih in konservativnih interesov, vkupnost političnih in verskih principov, ter se spominjali dobe železnega obroča in posredno izrekli željo, da se obnovi. — Kaj čuda, da vlada v nemškem taboru grozna malodušnost. Kardinal Vasxary in madjarski katoliki. Ko je madjaraka vlada spravila na dnevni red cerkvenopolitične predloge, se je kardinal-primas Vaszary postavil na čelo katoliški opoziciji. Ta je v magoatski zbornici propadla. S tem je bila za kardinala stvar rešena. Opozicija pa hoče boj nadaljevati, ker predloge še niso sankcijonirane. Vaszary je pri tem neče podpirati in vsled tega se je obrnila vsa jeza bojaželjuib elementov proti njemu. Očita se mu celo, da bi bil lahko dosegel, da hi bila magnatska zbornica tudi drugič zavrgla cer-kveoopolitično predlogo o civilnem zakonu, da pa tega ni storil in sicer nalašč ne. Taka in jednaka očitanja se razširjajo po listih katoliške duhovščine in obujajo splošno pozornost. Začela se je aicer že reakcija, ali vender ne taka, da bi bilo od nje kaj posebnega pričakovati — upor nižje duhovščine proti kardinalu je očiten in to bi zamoglo postati velikega pomena.
V nanje države.
Senzavne vesti iz Srbije, Iz Btdegagrada se zopet razširjajo vesti o krizi in se uradoma zopet dementujejo. Poročalo se je, da je kralj staremu generalu Behnui kovieu, bivšemu regentu, naročil sestavo novega mioiater-stva. Vest jo povsem iz trte izvita. Iateresantneje je še, kar govori Milanovo glasilo .Zakonitost" o novi ustavi. Ta bo baje dovolila veliko svobodo, a tako, ki bo primerna kulturnim razmeram, izdala je bo pa šele tedaj, kadar se bodo pomirile strankarske strasti. S tem je jako mnogo povedano. Če se bo ustava prikrojila po kulturnih razmerah srbskega naroda, potem ni dosti upanja glede svobode. Bolgarska. Vladno „Svoboduo Slovo" polemizuje z glasili Cankovljeve stranke, in pravi z ozirom na njih zahtevo, naj se Rusiji dovoli neki upliv na bolgarske zadeve, da je ta zahteva v nasprotji z bolgarskim narodnim programom, ker je smoter vsemu delo« VHUJu bolgarskih rodoljubov, osvoboditi Bolgarsko vseh tujih uplivov. To je tudi namen sedanje bolgarske vlade, ki ne mara nikakiga tujega upliva in deluje na to, da se ohranijo ali zagotovi dobro razmerje z vsemi državami.
Razmere v Siciliji, Skoro bi rekli, da je italijanski vladi žal, da je razveljavila obsedno stanje v S>ciliji. To kaže naredba, s katero se je novoimenovanomu vojaškemu zupovedniku v Siciliji izročilo tudi vodstvo policije in se mu podredili prefekti. S tem se je faktično obnovila vojaška diktatura, da bi pa zbol/šala gospodarski položaj sicilskih kmetov, tega pač i.i upati, suj ga tudi obsedno stanje ui zboljšalo niti obljube glede reform. Tudi razburjenost prebivalstva se Se ni polegla, to svedoči krvava bitka mej kmeti in posestniki v Carleonu. Tudi v drugih krajih so kmetje silno razdraženi in nič bolje ni v žveplo-kopih.
Boj za Kasalo. Kakor znano, je italijanska vojska zavzela Kasalo in si s tem pridobila važno pozicijo v Sudanu. To uikakor ue ugaja turškim vladnim krogom. Mimstorski svet turški je to zadevo opetovano pretresal in šele po osebni intervenciji sultanovi sklenil, Storiti odločilen korak. Turčija je protestovala zoper
polnuma zakrit kotiček. Storila je to, ker se jej je tako ljubilo in ker se jej je della Rocca v svojem Louis-Treize-kostumu zdel kakor kaka stara slika špauca Velarqueza. Kaj ljudje o njej mislijo, za to se ni kar nič menila. Ni bila zastonj svobodna in imela milijon frankov letnih dohodkov — čemu naj se meni za ugibanja malega mesta.
To pa ni mala šala, biti sama svoja gospodinja , delati po svoji volji; nikogar imeti, katerega bi bilo prositi dovoljenja; iti v Pariz, prebuditi se pa v Peterburgu, če se jej tako zljubi; kupovati največje demante, najlepše konje, Btare shke, najbolj dragoceni porcelan in vse take malenkosti, Bamo ako jej ugajajo; zadovoljiti vsaki hipni želji in nikomur biti odgovorna; izdati nakaznico, če zmanjka denarjev; okititi svoj dom z vsako mogočo kraBoto, katero si je mogoče domisliti in delati vedno samo to, kar se jej ravno poljubi. To je vse lepo, si je rekla ludy Iltlda, aH vender — —.
Lady Hilda ni bila nesrečna, ali resnično zadovoljna je bila malokdaj ali prav za prav nikdar; popolna prostost jo je utrujala; vbo okolo nje je bilo prav tako hladno, kakor njeni demanti.
(Dalje prib.)
to, da so Italijani okupirsli Kasalo. Splošno se sodi, da je to diplomatično akcijo prouzroči 1 francoski poslanik v Carigradu. Posrečilo se mu je toliko laglje, ker je sultan zelo razjarjen, da je Italija, ne upoštevaje njegove ugovore, imenovala barona Catalanija poslanikom v Carigrada.
Dopisi.
Is Zatlćlne, 3. septembra [Itv. dop ] (Ve* selica  podružnice sv. Cirila in Metoda sa  VišnjogoroZatičino-Št. Vid.) Krepko je razvila zadnja tri leta družba sv. Cirila in Metoda svoj prapor v našem okraji in povsem zaslužena je bila pohvala, katero nahajamo v izvestji te družbe o delovanji moških svojih podružnic. Uprav letošnja veselica pa je bila živ dokaz, da se čim dalje bolj in bolj zanima vse naše občinstvo za rodoljubno delovanje v prid uboge, zapuščene dece ob narodnostnih naših mejah.   Najmanjša seveda ob vsem tem trudoljubivem, da, požrtvovalnem delovanji ni zasluga načelnika podružnice g. notarja St. Pirnata, katerega čvrsto podpirata č. g. kapelan Ćebašek kot tajnik in posestnik g. I. Skufca kot blagajnik. Lepo število, nad 300 oseb, zbralo se je na lepo okinča-nem vrtu znane gostilne pri .Poličanskem" v senci košatega drevja. Ša večja množica se je bila zbrala pred  vbodom  in  je  pozdravljala   veselo številne goste, ki so dohajali na narodno okićenih vozovih. Topiči so pokali in gromoviti „Živio" klici orili bo v nebo.   Videlo se Ja, bil je to slavnosten dan za naš okraj!   Poleg obilih domačinov zbralo se je mnogo izletnikov iz Ljubljane, Novega mesta, Rb-nice. Došli so bili nadalje številno kolesarji našega kluba slov. biciklietov v Ljubljani, zastopana je bila „Gla*bena Matica", ferijalno društvo „Sava", akad. društvo „Slovenija", posestrima podružnice sv. Cirila in Metoda iz Trebnjega, gasilna društva iz Višnje-gore io Št. Vida. Veselica pričela je s krepkim nagovorom načelnika g notarja St. Pirnata, kateri je vse občinstvo burno nazdravljalo.   Z« njim nastopil je takisto pozdravljao sloveči kvartet »Ilirija" (gg. Pavšek, Branke, Lilek in DeČmao), ki je z milino svojih pesoij navdušil, da, elektrizoval vse občinstvo. »Ilirija vstanl", „Savsku", „Šta čutiš", „Moja ljubav" iu „Pred slovesom" so bili oni biseri, katere si je zbral naš kvartet, da z njimi seznani naše občinstvo. — Domači mešani pevski zbor, ves v narodnih nošah, pod vodstvom zaslužnega pevovodje g. učitelja F. Kovača se je vrlo ponašal  in obujal k najboljši oadi, soaebuo, ko si videl, kako je upli-vala nanj  narodna  pesem,  katero je  predaval v krasni novi harmonizaciji g. M Hubada.   „Je pa davi  slan'ea pala",   „Luna sije",   „Ljubca povej, povej!" in „Škrjanček poje, Žvrgoli" so bile točke njegovega vzporeda.   Od Bogenšperka pa do Sum-berka je to jedioi stalni pevski zbor; tem večja mu za-ivalnost! Moški zbor pa je zapellpavčevo „Domovini", kjer sta dvospev proizvela kaj čustveno gg. Pavšek in notar St. Pirnat s simpatičnima svojima glasovoma. Gorenjsko dekle, ki je navlašč za to priliko došlo k  nam, doklamavalo je krasno  in kaj primerno pesem „Brat Pavel* in si ž njo prislužilo vse priznanje.   Glavna točka na vsem vzporedu pa jo bil lepi govor v. č. g. arhivarja Kob I a rja, ki je z odlično zgovornostjo, priprosto in poučljivo, a vender toli ljubeznivo in navdušeno popisav-tl delovanje in nehanje družbe in dolžnosti njenih društvenikov, da je vse občinstvo razvnel ter izvestno marsikakega mlačneža prelevil v gorkega  narodnjaka, ki  bo v bodočnosti z zavestjo propovedane narodne zmage deloval z boljšim pridom za narod, nego doslej. Vesela „tombola", ki je v štirinajstih raznovrstnih in mikavnih dobitkih uzadovoljila vse slojeve društva, je donesla družbi lepo skupilo.   Ob istem času bo sprodajale ljubke pevke narodne kokarde, katere je kaj ukusno pripravila rodoljubna soproga g. načelnika, gospa Pirnatova. Za „oficijelno" zabavo sledila je prav prisrčna „poluoficijelna", ki je mej veselim peljem, navdušenimi govori  in pozdravi in še ve-selejšim domačim kramljanjem trajala še dolgo po sklepu prve. Odlična prijaznost in pozornost, katero bo posvetili  načelnile  g. notar St. Pirnat in ostali odbor podružnice vsej vesele,  je storila, da se je završila v najlepši harmoniji in v obči zadovoljnosti. Izvestno ostane vnem udeležnikom v najboljšem spominu. Priljubljeni kvartet „Ilirija", pa vrli kolesarji naj ne zamude  nikake prilike, da nas poselijo čim večkrat in nam pomorejo pri narodnem delu. Uver-jeni naj bodejo, da pri nas ne pade nikako zrno na Bkalna tla. Vrla podružnica pa deluj, rasti, procvitaj lepše in lepše —• uverjena bodi, da bode obletnica
prominule veselice še aijajnejša, la slavnejša. V to pomagaj Bog!
Is Nevnlce, 4 septembra. [Izv. dop] (Koncert.) Povodom I. občnega zbora „ Bral sega društva", priredili so v nedeljo 2. septembra na njegovo željo Ljubljanski učiteljiščniki v prostorih g. Simončiča pevski koncert, kateregs se je udeležilo prav obilno število Slovencev prijaznega Sevniškega trga in okolice, kakor: iz Rajhenburgs, Radeč in Mokronoga. Pogrešali pa smo Breike Slovence tembolj, ker 89 S^vničsni vedno udeležijo vsake veselice in koncerta v Brežicah. Kar se tiče koncerts, smemo reči, da so si zbrali pevci najlepše in mičse prav zbore. Vrh tega peli bo še veliko narodnih pesnij, kakor: „Škrjanček poje, žvrgoli", „Luna Bije", „LoVBka", „Kob* sodov ne b'lo", Pri mešanih kvartetih, ozir. sekstetih sodelovale so Sevniške gospice. Te pesmi bile so odmev koncertu .Glasbene Matice" v II. tečaju pretečenega šolskega leta. Zbor je bil dobro izurjen in je v resnici pokazal, da je vreden ud sloveče „Glasbene Matice" v Ljubljani. Na tem mestu izrekamo tudi pevovodji, učitelju gosp. Ant. Aparniku priznanje in pohvalo, kajti on je jeden najboljših dirigentov, kar se jih je do sedaj izobrazilo na Ljubljanskem učiteljišču. Zbral si je najboljše pevske moči, mej njimi tri prve tenoriste, ki so izborno peli. Pevci nastopali so z največjo preciznostjo. Vsa hvala jim gre in to po vsi pravici, kajti oni so ta večer razvedrili, in ga storili zabavnega in veselega. Po koncertu bila je prosta zabava s plesom. V pozno noč služili smo boginji „Terpsihori" in se jej klanjali. Ta koncert ostane nam Sevničanum in vsem gostom iz okolice v najprijetnejšem spominu. Želimo le, da bi se v prihodnjosti še mnogokrat potrudili vrli Ljubljanski učiteljiščniki v Sevnico.
Domače stvari.
— (Vol i laki shod) sta sklicala za nsdeljo dne 9. t. m. deželnega glavarja namestnik dr. Rada y iu dež. in drž. poslanec L Robič. Shod bode pri St. Ilju v Slovenskih gor cah in se prične ob 3. uri popoiudne. Poslanca bodeta poročala o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru.
— (Efektna loterija .Glasbene Matice".) Finančno ministerstvo v sporazumljenji z ministerstvom notranjih zadev je dovolilo „Glas-beni Matice" v Ljubljani, da Brno prirediti efektuo loterijo z 20 000 srečkami po jedno krono tekom 1. 1896. Dobitki v denarjih ali denarnih efektih uiso dovoljeni. Dohodek te loterije se bode porabil, da se adaptira kupljena hiša „Glasbene Matice" za šolske namene.
— (Upravni odbor „Nar. Tiskarne") je v svoji včerajšnji Beji sklenil, da se .Delavec" naj ue tiska več v naši tiskarni, ker odbor noče prevzeti nikake odgovornosti za pisavo tega lista.
— (Job. vitez Zhishrnan.) Vsi Dunajski listi prinašajo o pokojnem našem rojaku jako simpatično pisane nekrologe. Priznavajo, kar sicer, ni navada,  da je bil rajnik slovenskega  rodu in ga slave kot znamenitega učenjaka ter očeta dijakov. V popolnitev naše včerajšnje notico naj še povemo, da je Zhishrnan, Btn siromašnih roditeljev, 1. 1839. prišel na Dunajsko vseučilišče. Ker mu je nedostajalo sred-Btev za vožnjo, šel je peš iz Ljubljane do Dunaja. L. 1851. je napravil učiteljsko skušnjo za celo gimnazijo in postal I.  1853. profesor na TerezijanBki akademiji, 1. 18G7. pa profesor cerkvenega prava na Dunajskem vseučilišči. Umrlega prestolonaslednika Rudo lf« učil je klasične jezike, zgodoviuo in zemljepis, pozneje pa, ko je prestolonaslednik zvršil gimnazijske nauk«, mu je predaval o cerkvenem pravu. ZhiBbman je bil avtoriteta v tej stroki in je bil odločilni svetovalce naučnega ministerstva v vseh, v njegovo stroko spadajočib vprašanjih. Organizacija mitropolije Črnovške, Kotorske in Sarajevske, usta« novitev bogoslovne fakultete na vseučilišči v Ornovcih in pravoslavnega semenišča v Sarajevu, to je bilu prav za prav vbo njegovo delo. Razen vfteraj navedenih odlikovanj je imel tudi zlato svetinjo za znanost in umetnost. Zadnje tedne je bil nekoliko bo-lehen in šele predvčerajšnjim je zapustil sobo in šel v spremstvu   svoje gospodinje na sprehod v Scbonbrun, kjer ga je sadela kap.   Še predno je prišel zdravnik, je blagi mož izdihnil plemenito svojo dušo.
— (Borenje pa slovenski vseučilišč-niki.)   Prejeli smo naslednji dopis is Leaec od
tačasnega predsednika .Slovenije* gosp. phil. Jos. 2iliha, »da se ne razširi napačno mnenje o „Sloveniji" glede borenja": — .Slovenija" je sklenila f letošnjem juliji,  .da je  vsakdo primoran dati častno zadoščenja sa žaljeni društveni trak". S tem postavila se je .Slovenija" na ono stališče, kjer je jedino možno, da si akad. društvo zadobi in ohrani avoj ugled; s tem pa ni nikakor zapovedano članom iszivati drugih dijakov, katero izzivanje mora vsakdo odločno grajati, ampak s tem se zavarujemo jedino zoper slučaje, da se sramoti in blati slovensko ime, da se trgajo dijakom brez povoda raz prsa slovenske trobojnice, kakor se je to godilo svoje dni, ko slovensko ime ni moglo dobiti na Dunaji  za to oskrunitev nikakega zadoščenja, tako da se je moral oglasiti v .Ljubij. Zvonu" miroljubni gospod prof. Stritar, ki dijaške razmere brez dvojbe jako dobro pozna, ter trpko grajati tako nebrižnost, rekoč, da naj bo dijaku trak svet, da naj ga brani z mečem v roki, s svojo srčno krvjo vsake oskrunitve. — Tudi s svoj eča s ni in  pouličnim pretepanjem si slovensko dijaštvo na Dunaji ni priborilo posebnega ugleda. — .Slovenija* zahteva:   Kdor  nosi trak, mora ga braniti.   Kdor ga pa noče braniti, pusti naj ga doma; kdor noče slišati zabavljic našemu dijaŠtvu in našemu imenu,  zataji   naj  v potrebi svojo narodnost, zamaši naj si ušesa ter odide proč, Če more vse to  rairao  pogoltniti. — Člani,  ki bi nosili trak ter ne hoteli prevzeti za to odgovornosti, ne bili bi preveč skromni, niti bi bili društvu v kako posebno čast.   Kdor izstopi iz društva zato, ker se je sklenilo, da mora vsakdo varovati svoj trak vsakega omadeževauja,   posebno  če ni niti obvezan nositi trak, tak izstop po n&šem mnenji — tudi če jih je več — ni dokaz razdora, temveč dokaz druge stvari. — Več o tej zadevi spregovorimo v prihodnji številki .Vesne".
— (Potrjena šolska knjiga.) Mini-sterstvo za bogočastje io uk je z razpisom z dne 27. avgusta t. L, štev. 20 039 odobrilo kot šolsko knjigo /a srednje Šole pri pouku v slovenščini: dr. J. Sket-ovo: S t ar o« I o ve n b k o čitanko za višje razrede srednjih šol. — Duubj 1894. C. hr. zaloga Šolskih knjig. Cena posameznim izvodom 1 gld. 50 kr.
— (Junak žaloBtne podobe.) Poznani Artur Andretto, kompto^rist v tukajšnji plinarni, v svojih prostih urah tudi velik German io provokator, je nocoj po noči novic dokazal svoje, že sodno ocenjeno junaštvo s tem, da je v kavarni Pua na sv. Petra cesti sežgal neki slovenski list, ki si je bil nakopal njegovo nemiloBt, ker ga je parkrat nekoliko okrcal. Za to junaštvo so bo Au Iretto imel zagovarjati na pristojnem mestu. Ker spada ta fant mej najglasnejšo naš h nemških kričačev, ne moremo drugače, kakor da izrečemo svoje pomilovanje tistim, ki so ga tako „dobro" vzgojili iu pa — vodstvu Ljubljanske plinarne.
— (Volilo) Pred kratkim tukaj umrli zasebnik Ignacij Traunje volil v svoji oporoki .Dijaški in ljudski kuhinji" v Ljubljani znatno svoto 500 gld.
— (Vrtna  veselica)   pevskega društva .Ljubljaua" vršila se bode zaradi odsotnosti vo jaške godbe v nedeljo dne 9. t. m., ko se ista zopet vrne, 8 povsem zanimivim vzporedom, kate-tega priobčimo v jutrišnji Številki.
— (Slovenskega ferijalnoga društva .Save"; odborova seja bode dce* 7. t. m. ob 7. uri zvečer v društveuera lokalu. Odborniki se poživljajo tom potom, da se udeleže seje kolikor mogoče polnoštovilno, ker je to prva seja za preuaredbo pravil in poslovnika.
— (Državni izpiti) za gozdnovarstveno in za tehnično pomožno službovanje in lovskovar-stveno službovanje se boileio za kandidate, ki so se oglušili pri deželnih vladah v Ljubljani in v Celovcu, po odredbi poljedelskega ministerstva letos vršili v Ljubljani. Izpitna komisija se sestavi v kratkem v zmiHlu ministerske odredbe z I. 1889.
— (Izbrisana firma.) Deželno kot trgovsko  sodišče  v  Ljubljani  je izbrisalo  firmo „M Pantar" v Krauji za trgovino z lesom iz aapiska posamičnih firm.
— (Zdravstveno stanje) V nekaterih vaseh občiue Medvode je zbolelo v zadnjem času 31 oseb za grižo. Umrlo je 5 otrok. V Medvodah ni bilo nobenega bolaika, vtčinoma so bili v vaseh Sonca, D J, Rakovnik in Dolnja Senica.
— (Prostovoljno gasilno društvo Do-leujelogaško) priredi due 8. t. m. popoludne
ob 4. uri veselico s tombolo v prostorih gostilne g. M. Petrič" na Cevcah. Svirala bode Postojinska godbs. V slučaji neugodnega vremena se vrši veselica dan pozneje, to je doc 19. t. m.
— (Žrtev viharja.) V Mariboru je podrl te dni vibar v mestnem parku veliko lipo, ki je bila stara kakih 150 let.
— (Tržaški „Sokol",) ki se je letos pričel posebno živahno gibati, je vzel v najem lepo telovadnico, katero je dozdaj imel nemški „Turn-verein". V prostorni telovadnici se bode postavil tudi oder. Uredilo se je vbo tako, da postans .Sikol" mogočna privlačna sila za Bloveniko mladino v Trstu. V daljem uvodnem Članku .Na zdar" vabi zadnja .Edinost" vse Tržaške rodoljube, naj krepko podpirajo .Sokola", ds bode mogel uspešno izvrševati svojo važno in težavno nalogo.
— (Prodaja konj.) V ponedeljek dne 18. t. m, eventuvelno naslednje dui od 10—12. ure dopoludae sa bode prodalo v nekdanji vojašnici v Rijanu, v Tržaški okolci na javui dražbi 25 konj.
— (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil načrt zakona, sklenjen v isterskem deželnem zboru, s katerim se veljavnost zakonu z dne 24. majoika I. 1893. raztegne na kraško ozemlje Kvarnerskih otokov.
— (Bosenski vojaki v Zagrebu.) Na potu v svojo domovino so se mudili v Zagrebu vojaki bosensko-hercegovskih batalijonov, ki no bili dislocirani na Dunaji. Čvrsti bosenaki vojaki bo vzbujali splošno zanimanje po mestu.
— (Lastno mater v t o pili) sta dve omoženi kmetici na poti iz Martiuca v S^šince v Sretnu. Ko sta se pripeljali s priletno ženo do mitnice, je prosila mati — tako pravita brezvestni hčeri — naj jo vržeta v Savo, ker je že Htara in slaba. Nečloveški hčeri Rta to prošnjo (?) doslovno izvršili in se potem mirno vrnili domu. Zdnj sta obe v zaporu v Mitrovlcl.
— (Morski volk,) ki bo ga nedavno ujeli ribiči pri Bakru, je zdaj v Zagrebškem muzeju. Ujeli bo takrat še tri manjše, izmej kater h je jeden Bara ušel iz mreže, dva mladiča pa ■ ti ribiči lahko-
, umno zopet izpustili, da bo privabili Btarko v mrežo. Ribiči so iztržili zu ogledovanje morskega volka blizu 200 gld , zobe pa so prodali posamnim ogledovalcem, nekatere celo po 5 goldinarjev. _J___
7---
Slovenci iu Slovenke i ne zabite
družbe sv. Cirila in Metoda!
.k---4
Razne vesti.
* (Rusko srednjezemsko brodovje) pod povelmištvom admirala Avelana je odplulo proti otoku Krf, kjer ostane dva meseca.
* (Veliki vojaški izgredi v Atena h.) Atenski list „Akropolis" je ostro napadal turške Častnike zarad izgredov nekaterih tovarišev. Miaulo nedeljo popoludue je navalila vsled tega velka mno-ž ca častnikov in vojakov v prostore lista , Akropoli*" ter jih popolnoma razdeiala. Ž-uuski vojaki so s sekiram* razbili vse pohišje dvonadstropnega poslopja. Vse knnge ujiravniAtva so uničeno, tiskarna uerab-Ijiva. Škoda se ceni na 200.000 drahem (blizu 100.000 gld.) Poškodovan ni bil s cer nikdo. Ba-gainico so razgrajak'i zapečatili in izročili oblastvu. To v častniškem društvu sklenjeno in popolnoma premišljeno izvedeno nasilstvo, katerega so ee udeležili BtareiŠi in mlajši častniki, je vzbudilo silno razburjenje po vsem mestu. Vlada je izjavila, da bode z v>o strogostjo postopala proti nasilnikom, ki so vtčnoma znani.
* (Vinska letina v Italiji) bude letos zopet izredno dobra, če poslednji Čas ne pride kaj vmes.
* (Grozen roparsk umor.) V vasi Blan dain v Belgiji je umorila neka mati svojega Bina in ga oropala. Morilko so zaprli.
* (Potres na Ruskom.) V Kievu j* bil kakih 20 sekuud trajajoč potres. Nekatere hiše kažejo velike razpoke. Ponesrečil ni nikdo.
* (Silni gozdni požari v Ameriki) so napravili okolu 12 000 dolarjev škode, ne vštevši vrednost pokončanih gozdov samih. Število osob, ki so prišle ob življenje, se sodi na 400 do 1000, ker natančnega števila ni mogoče določiti. Dvajset mest je uničenih in je le malo hiš ostalo nepoškodovanih. V Hnklev-u so pokopali devetdeset, deloma popolnoma sežganih mrtvecev.
ki priobčuje potem še jedno pesem .Ko<a"; z drugimi  pesniškimi  doneski pa so zastopani J. Š , L. Ha bet o v, A. Funte k, Zamejski in Trošan. — V svoji povesti  „V Zali"   nam  predstavlja dr. Ivan Tavčar nov original iz kmetskoga življenja, šepastega Tinčeta, kateri kakor že prej Jeroač izpod Skale, pripoveduje zgodovino svojega zakona. Nato podaja  prof. dr. Janko Pa j k zanimljive  črtice o Davorinu Trstenjaku,  in s;c» r na podlagi Trstenja-kovega   Bvojeročoega   životopisa,  zaslužnega očrta Sketovega v .Koledarji diužbi sv. Mohorja" in svojih dodatkov istotam. V.R-kopisu" riše A Funte k dva odločilna  prizora svoje  novele; v članku .Iz domače zgodovine" nadaljuje prof. Ivan Vrbovec interesantni  opis avstrijskega  napada na Francoze v Ljubljani; Pavlina Pajkova pa priobčui« konec svoje „Obljube".   Scer še čitamo ntidaljevanje potopisa   .Od Drave  do Dravinje",   spisal   prof M. C i len še k, in drugi oddelek .Aten", kjer prof. S. Rutar  prelepo slika Akropolo.   Za krajšo črtico Marici no „Ob spominih* razklada Harambaša „Znamenitosti   »a Sv. Kumu", historijograf  P. pl. Radics   sklepa  svoj   članek o gruččmah in hišah rodov i ne Valvasorjeve  na   Kranjskem,   in naposled priobčuje prof M. Valjavec dostavke   k Woif sivemu Blovarju. — V „LiBtku"  so  razne  cene in dni«« itvafi.
Književnost.
— .Ljubljanski Zvon". Deveta številka tega književnega lista prinaša na uvodnem mestu dično .Legendo o zlati roži", zložil A. Aškerc,
Dunaj 6. septembra. Šleski deželni predsednik dr. J ager je odstopil. Na njegovo mesto pride svetnik pri Praškem narnestništvu grof Codenhove, zet grofa Taaffea. Levičarji so za to mesto kamini* i vali štajerskega dr/, poslanca grofa Stflrgkha, pa so ž njim propadli.
LVOV 6. septembra. Nadvojvoda Leopold Salvator, ministerski predsednik \Vindiscligraetz in ministra Bacquehem in Falkenhavn so dospeli sem. Jaworski in Madevski sta že prej prišla, Plener pride dne 8. septembra. Za vzprejem cesarja se delajo velikanske priprave.
Beligrad 6. septembra. Afera zaradi zarote zoper Obrenoviće toženega Čebinca je stopila v nov stadij. Vlada je dala zapreti dra. Ružica, Stojanovica, Danica in Novako-viča, same odlične radikalce. Bivši minister Tavšanovič se mudi v nekem avstrijskem kopališču. Izdal se je ukaz, da ga je zapreti, čim stopi na srbska tla.
Sofija 6. septembra. Proti Stambulovu se je začela sodna preiskava zaradi razžaljenja Koburžana, storjenega v pogovoru z urednikom .Frankfurter Zeitung*. Preiskovalni sodnik je StambulovA pozval na zaslišanje in ga vprašal, ali je res tako govoril, kakor se je pisalo. Stambulov je na to rekel: Vam nisem dolžan odgovarjati. Sodnik ga je hotel zapreti, a osem prijateljev je zanj založilo kavcije 35.000 frankov. Pripravljenih so imeli 100.000 frankov. Ko se je Stambulov odpeljal, je pred sodiščem zbrana množica metala za njim kamenje.
Pariz 6. septembra. Princ Fran Marija de Bombon je izdal oklic, v katerem naznanja, da je on jedini legitimni pretendent na francosko krono in da se bo odslej imenoval vojvoda d' Anjou.
Berolin 6. septembra. .Berliner Tag-blatt" javlja iz Aten, da se pogaja Angleška s Turčijo zaradi odstopa otoka Krete. Angleška ponuja zanj 12 milijonov sterlingov in otok Cipro.
London 6. septembra. V dinamitni tovarni v Havleu pri Cornwallu je nastala grozna eksplozija. Poslopje se je do tal zrušilo, pet delavcev je bilo ubitih, mnogo drugih pa ranjenih.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnici v Tolminu iu v Cerkuem na Goriškem prav lepo napredujeti. Prva ima tako dobre uspehe, da že zalaga javne zaloge s svojimi novci, kar drugod moreio storiti le stari denarni zavodi. Druga pa je dobila že toliko hranilnih vlog, da je tekom jednega leta 50 000 gld. posodila, 50.000 gld. pa je naložila v drugih denarnih zavodih.
— Vinska dražba v Trstu. Za prvo javno dražbo ••■in, ki bode dne 18. t. m. v Bkladiščih v Trstu, se je oglasilo mnogo prodajalcev. Tudi tujih kupcev bo je uglasilo toliko, da bode uprava morala skrbeti za bol| obsežne prostore. R>k za zglaševanje poteče z jutrišnjim dnem. Kdor hoče torej prijav ti vina na prodaj, naj se požuri.
TlIjCl :
5. septembra.
Pri Nlonn: Gorup, Lemberger, Kladivo, Irmann, Sitzler, Nenfeld, Weiss, Eppstein, Grtlnbanm, Gruber t Dunaja. — Fidler, Covacich, Kolin, Savorgnan iz Trsta. — Minutillo ii Piilja. — Teminker iz Kamnika. — Pavlik, Vogelroaver iz Linca.
Pri M*Ii«lt Linhart. Hollam, Hlrsch, Bohm, Galla. Haricb, Mmiol, Schweinburg, Seidler, Abeles, Weis z Dn-iia i ;i. — NeiiNtadter iz Monitkovega. — Felle, Sprenjrer iz Gradca. — BHcarcich iz Reke. — Geatr.n, Paichel iz Celovca. — Stanger iz Krfikega. — Fridrich iz Kamnika. — Ma^ni i/. Inomosta.
Pri itiutirNkim dvoru t Loitgob iz Opatije. — UVider z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
*j a. n	7. zjutraj 'j. popol. 9. zvečer	735 1 n, 734-4 m<L. 734 9 kip.	14 8" C V0 8c C 15 8' C	brezv. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. jasno	0-00 mm.
Srednja temperatura 171°, za 11° nad normalom.
ID"ctn.a-3©lcsL "borza,
dne 6 septembra t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
A 'strijskii zlata renta.......
Avstrijska kronska renta ••/■.....
Ogerska zlata renta 4 "0......
Ogerska kronska renta 4u/0.....
Avstro-o|»ersko bančne delnice .... Kreditne delnice .........
London viata...........
Nemški drž. bankovci za 100 mark   . .
20 mark............
SO frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini .   . ........
Doć 5 septembra t. I.
4°/u državne srečke iz 1. 1854 po 26C gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . , Zemlj. obč. avstr. 4'.',°/n zlati zast. liati
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........
Rudoltbve srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po '200 gld. . . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.........
Dve učenki
se vzprejuieta v popolno oskrbovanje pri .T. Ut-illi v K«-inlo%l liial, ii. uH«lNtrop|e, v i.j ubijati i, na klavnem trga. (948—4)
]>ov Htojec;
parni kotel z varilno cevjo
(DainpfaletleroUrlieMfiel) 4 II P, prost koncesije, od radi soiiditeto znane Dnuajako tvrdke, au radi nabavljanja VSOJega po  primerni  «erl prod«. — Ponudbe pod K." iipruviiistvu „Slov. N.iroda". (984)
Tovarniška zalogu £
šivalnih strojev in » 033 velocipedov 481 IVAN JAX
98	gld.	70 kr.
98	■	70 ,
123	t	™ »
97		95 ,
121	■	90 ,
		35 ,
1017	a	•
866	t	50 ,
124	■	15 „
60	*	87«/, ,
12	•	19'/, .
9	■	88'/, i
44	■	85 „
5	■	88 .
148	gld.	50 kr.
196	■	' ■
127	a	m ;
123	n	85 .
	1	
24	t	50 .
23	•	W •
166	■	60 ,
313	fi	■»
1		84«/« C
1
v Ljubljani, nu Dunajski cesti štev. 13. K —44 Ceniki zastonj in poštnine prosto. W- ^
▼ Aplialsklh ulicah Ši. 7, L nadstropje, s popolno opravo, elegantno garnituro, klavirjem, eventnvelno u hrano, odda se a 1. oktobrom ta mesečno plačo 20 gld. Poizvedbe pri hišnici v I. nadstropji od 11.—12 aro. 1.980-1)
m
T'
Krasna gospa!
Skrbita vender boljo za ohranitev svoje lepote; niksrte uporabljati cenenih polneuih mit.   Ta mila uničujejo, kar
Doering'0™ milo
s sovo
obrar. i, namreč lepoto, flnost In nežnost 7«0) polti! 8 (1)
S,___A
Doering'ovo milo s sovo
se dobiva povsod vedno po 30 kr. komad.
Štajerska deželna
Rogaška slatina.
Tempeljski- in Styria-vre.ec.
-—-- (526-6)
Sveža polnitev iz novozgrajenega rova z direktnim dotokom vrelca.
Ta kiselica, od nekdaj velike koristi zlasti proti boleznim prebavnih organov, tudi naj prijetnejša osvežujoča pljaoa,
WW" se ne sine zamenjavati "•O
z raznimi drugimi kiselicami, ki se pod imenom „Ro-ga&ka kiselica" (RohitscberJ spravljajo v trgovino.
Dobiva ne pri oskrbni Atvu vrelca v Rogatec-Slatini; v LJubljani se dobiva Jedino v glavni zalogi is Kranjsko pri Iv. Ltnlnger Ju.
i*»'iT«'«T»'iTi'iT('i'7i'(T«'»Ti'iT»,iTi'«Tt'iTt'iT'i,i~ir#Tt,i'» > V
CJr. glavno ravnateljstvo avitr. dri, želeniic.
Izvod iz voznega reda
-y-ellevT7-n.egr» od X. j-va.za.I1st 1894.
Nastopno omenjeni prihajal i| In oahajalul čul oanačsnJ la , *r+ttt\}mrr<fp*ketn rtunt. Srednjeevropski iu j« k r«J nema imuu v IjJnH-Uani mu. 3 minuti nap roj.
Odkod li LJubljane (jnž. kol.).
Ob IS. uri 8 »iln. pO nori osebni vlak ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, O*, lovec, Kraniuimfoatn, I.jubuo, čas Salathal v iutio«, Ischl, Oaaon-den, Solnagrart, Ijend-Gastein, Zel) na jesam, Inomost, Breg-ens, durih, Oeneva, Pariš, Stoyr, Lino, Dudojovioe, Plaanj, Marijina vara, Kfnr, Karlove vara, Kraneove Tare, Prago, lilpaifo, Dunaj vta Amttetten.
Ob H. uri 7 min. mjutrn} maianl vlak v Noto mesto, Kočerjo.
Ob 7. Mri tO miti. zjutri\) ošabni vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzousfeste, Ljubno, Dunaj, 6es Belathal t Auaaee, Iach), Oninndrii, Bolnoffrad, Lend Oasteln, Dunaj Tia Amatetten.
Ob 11, url 41 min. ttopottutne melanl vlak t Noto mesto, Koiavje.
Ob lt. uri SO min. rlojtotutttut osebni vlak t Trbis, Pontabel, Beljak, Oelovou, Franiensfette, Tjjtilmo, Selstlial, DuuaJ.
Ob 4. %tri 14 min. popoludn* osebni vlak t Trbli, Beljak, Oeloveo. Fransensfeste, I^Jubuo, cea Selathal t Solnograd, liend-Oaatein, Zeli na Jočem, Inomost, Broarnio, Ourih, Genovo, Pari«, Hteyr, Idne, Oman-dent Isalil, ltii.lojerice, Plsenj, Marijin« Tare, Kger, Franoore rare, Karlova vare, Prago, Lipiko, Dunaj Tia Amatetten.
Ob 0. uri 30 min. mveirr meianl Tlak v Novo mesto, Kočevje.
Prlkod v LJubljano (juž. kol.).
Ob 5. Mrl 53 min. mjutrnj osebni vlak ■ Dunaja via Amatetten, Lip. ■ iju, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih Tirov, Planja, Bndejevio, Solnotrrada, Ijinoa, Htoyr», OmunaetM, Isohla, Aua-■eea, Parisa, Oeneve, Ourilia, Brsgense, Inomosta, Zella na jeseni, I<ond<Oaitelna, Iijubnega, Oeiovea, Beljaka, Fransensfeste, Trbisa.
Ob 8. uri O min. »JntraJ meianl vlak ls Novega mesta, Kočevja.
Oh II. uri S7 min. dopotuitn« osebni vlak a Dnnaja via Amatetten, Ijipaijo, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plsnja, Budejevio, Bolnograda, Llnoa, Stejrra, Pariaa, Oeneve, Ouriha, Bregnloo, Inomosta, Zella na Jeaeru, Itend-Oaateiua, Ijjubuega, Oelove*, Iiienta, Pontabla, Trbiia.
Vb IX. uri 40 min. popoluttne meianl vlak is Novega mosta, Kočevja.
Ob 4. uri 48 min. popoluttne osebni vlak a Dunaja, hjubaega, Selathal«, BelJska, Oelovua, Fransensfeite, Pontabla, Trbiia.
Ob 8. uri 34 min. mvrč*r melanl vlak ia Novega Mesta, Kooevja.
Ob 9. uri itt min. *wč~r oiebui vlak a Dunaja preko Amstettena lit LJubnega, Beljaka, Oelovua, Pontabla, Trbiia.
Ob
Odkod lx LJubljane (dr*., kolj.
7. Mri S.1 mirt. mjutrnj       v Kamnik. n     S.   ,    05    ,    %topoi%t<ln« n m v     S.   m   80    n     9vm*r m n
„ 10.   u   lO    ,,    mvtčer „      (slednji vlak le ob nedeljah
In prasnlkih.)
Prlkod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   S. Mri SO min. mJutnO       is Kamnika. ___
,   11.   n    IS    n     dopoludnm  „        „ (4—202)
„     0.    ,,   HO     ,,     mvrrrr „ ,,
B    9.   .   SS    „    »cerer „       n      (slednji vlak le ob nedeljah
in prasnlkih.)
Fosredovalnioa služb O. FLUX
v Ei|nbl|aiil« ii« Hregu Atev. G
ima
veliko izbero služb
ca pristojno posle vsake kategorije (moike in žensko), zlasti zh kuharloe (tudi k jedni ali dvema osebama), hiilne, pestunje i u dekleta za vsako delo itd. itd. (983-1)
t«
N
•a
a
>
E cl
S s
•c cJ t/i
iti
o
525
m
Razglasilo.
Med. univ. dr.
bivši sekundarij
Btanuje oil 3. septembra dalje
v Gledaliških ulicah št. 3, II. nadstr.
OrdIn.-U.3e (94^—3;
od 9—10. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne.
Glavni dobitki (847-h)
60.000 *-10.000 *
5.000 om.
v gotovini Nanio a lO" „ odbltlcu.
Levovske srečke po 1 gld. priporočata: Menjalnica J. C. Mayer in glavna tabaćna prodajalnica A. Gruber, i^^srs^sjssffjsffannaja^^
Na e« kr. veliki (r|imii.»i|i v I^jisbljusil se prične šolsko leto 1894/95 s slovesno službo Božjo
dne 18» septembra 1884.
Učenci, ki žele im novo vatopitl v 1. razred, morajo se spremljani od svojih starisev ali njih namestnikov, dne 16. septembra od 8.—11. ure oglasiti pri ravnateljstvu, s seboj prinesti rojatveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjom času pohajali, ter tudi izpovedati, žele U biti vzprejeti v lieniJikl ali KloveiiBikl o<lu>lek. — Vaprejemiie akiuuife ete pričiio «lue 17. vt-pleiiibr« ob 8. uri zjutraj.
V duge razrede nn novo VMlopnjo^l učenci se bodo vzprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (a potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali ustanove, tudi dotične dekrete. Učencem, ki no doMlej 4»l»i»k<»vuli tu kavo«1, javiti se je dne 17. septembra od 8. do 12. ur« dopoludne s šolskim spričevalom zadnjega polletja.
Vsak učenec plača 1 ftld. 20 kr. prispevka za učila in igralna sredstva, vsak na novo vzprejeti učenec pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vz prejem ni na.
Z razpisom od dne 28. avgusta 1894 !., štev. 2354, je veleslavni c. kr. deželni šolski svet odredil, da se morajo odslej učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okriijuih «li»-viirMev K run J in ICudn v I ji<*a in ozemlju c. kr. okrajnega »o-dlsca Kamnik, šteti za pripadnika gimnazije v Kranju, in oni učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr. okri«.|iitli glavarstev ČeriiomelJ in Jhtiirtolfovo in ozemlju e. kr. okrajnllt nodlAč ItoNlniijevieii, Mokronog in ZatlČliin, šteti za pripadnike gimnazije v Rudolfovem, ter se ne smejo vzprejemati na Ljubljanskih gimnazijah.
Taki učenci se vzprejemajo v Ljubij ni le izjemoma v posameznih posebnega ozira vrednih slučajih po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Ta odredba je v šolskem letu 1894/5 veljavna za prvi in drugi razred.
Na podstavi na v«-dene odredbe se poživljajo p. n. stariši onih učencev, ki po gori navedenem pripadajo gimnaziji v Kranju ali v Rudolfovem in so meseca julija t. 1. prebili tukaj vzprejemno skušnjo za prvi razred ali zvršili prvi razred, da svoje sinove pri Četkom šolskega leta 1894/5 oglase v Kranju, oziroma v Rudolfovem za vstop v tamoštijo gimnazijo. Ako pa iz tehtnih, razlogov žele\ da bi se njih sinovi šolali na tukajšnji gimnaziji, morajo v ta namen dobro utemeljene in na c. kr. deželni šolski svet naslovljene prošnje kar najhitreje vložiti pri podpisanem ravnateljstvu.
Tistim učencem, ki so meseca julija na tukajšnjem zavodu prebili vzprejemno skušnjo za prvi razred, pri vstopu na gimnazijo v Kranju, oziroma v Rudolfovem ni treba znova delati vzprejemne skušnje, ter njim tudi ni treba znova plačati taka.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani
dne 3. septembra 189 1. 1. (966—2)
Izdajatelj ia odgovorsi ureduik: Josip N u 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiakarne".
01