TRST, sreda 12- oktobra 1955 Let° XI. - Št. 241 (3170) PRIMDRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana r gotovini Tel 94.638. 93*808, 37-338 vh '33s — Pnrtr V" ^ • • a*<>' ~ lf;LEFON IN 54-631 — Poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 26 — Tel *“* v SlrlnM , GOR,CA: S. Pellico 1-II-. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm stolpca: trgovski 60, fioančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inoaemskega tlaka, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Tr»t Poslanska Ulisknsiio se je začela splošna debata, medtem ko se bo proučevanje posa-O žlenov “®dali«valo šele potem, ko bo pravosodna komisija prouči-Preminjevalne predloge - Šolniki grozijo z novimi protestnimi akcijami zbornica je začela o vojaških sodiščih <,°pisnika) ~7. Danes je na po-'c» zac-7eji poslanska zbor-ff'«aniua .razpravljati o m ,od>šč ols(tojnostl ™ia’ [JI O tem so bili ze 'Vvi °m predloženi trije f.^Pisnuti Predlogi. katerih i (Pki\ so Poslanci Lužil Ari0st„’ Capalozza (KPIJ (pSDD. Posebno i! 8 knkf' .Predložila pravo-lci,**tti sn!7a’. najavljeni pa J1 vla(ieP^minjevalni pred--c*atot.;L » Ki soreminiain v koali ibi.aterih tj? spreminjajo ^^“ckah besedilo i Iponnu ■ nadomeščajo V.*1*8 V novo besedilo Ml-*., blirOVna«- ____ tail^era ov,nega vojaškega Aiit zakonika vse po- zalr^rimere. v katerih !lSikTn..tudi za vojaške 6 ,^i, »’.kl niso v aktivni >o, d ak°n torej ohranja IlinA tuni6 7sak vojaški ob-3i, af' če ni v aktivni ik vSe . Padnik oboroženih vi rasa, dokler voja- J8v0 h*"°« ne preneha. vsa Jin°sti iz sodišč vojaških dejanja Pa določa njeno m". >ti v‘-l8 vse primere izseli Bri.^.nstva, Prav tako V^iva • , Pač I JanJa misl1 ln Ven-0Jn°st vojaških so-s8i Vaij, za nekatere * L28 dvokPrimere- na Pri-«fc» 'ivtii i J med vojakom ,Sikn ‘luibi >n vojaškim kV v°jaw! v eivilu, ščuva-ljj,9hom k neposlušnosti i... v L,?a samovoljno pri- ja-?v ^'kovanj ali označb Hv*’ ki Pk Vsa kazniva de-'liiiL^iki J'i/. zagreše vojaški Vt)i’ če’ niso v aktivni ll??hn0 nedovoljeno nosijo L'h ,Y pristojnosti voli« C,sc je bilo vklju-lljlosti n*v° dejanje nepo-‘A kontrolnemu vpo-i» slan « l8htev°i p°rmichella (MSI) lt.Ari»:L odložitev diskusije spreminjevalnih ' Predsednik zbornice I.eone je pojasnil, da potrebuje pravosodna komisija določen čas za proučitev vladnih spreminjevalnih predlogov, in zato predlagal, naj bi zbornica takoj začeld s splošno debato, podrobno proučevanje in glasovanje o členih pa naj bi odložila na prihodnji teden. Formichella je umaknil svojo zahtevo, predsednik pravosodne komisije Tosato in pravosodni minister Moro pa sta pristala na predsednikov predlog: Moro je pristavil, da želi vlada skorajšnjo ureditev tega vprašanja in da zato priporoča zbornici, da bi predlagani odmor čim bolj skrajšala. V splošni debati je prvi govoril poslanec KPI Cavallari, ki je dejal, da je javno mnenje že mnogo govorilo o tem vprašanju. To zanimanje javnega mnenja je imelo dva pozitivna rezultata. Prvič je prišel zakon po dveh letih čakanja končno pred parlament, drugič pa je vlada priznala, da je treba nekatera kazniva dejanja, doslej prepuščena pristojnosti vojaških sodišč, prepustiti rednim sodiščem. Zdaj pa je treba diskusijo prav usmeriti in upoštevati, da gre predvsem za izvajanje člena 103 ustave. Cavallari je nadalje poudaril, da je najhujše pri vsem to. da se sklicujejo na fašistični kazenski zakonik za tolmačenje ustave, ko pa je znano, da je bil ta zakonik sestavljen z določenim namenom da bi se prejšnja zakonodaja prilagodila potrebam fašističnega režima. Monarhist Greco pa je zagovarjal tezo, da spadajo pod pojem «oboroženih sil» vsi vojaški obvezniki, ne glede na to, ali so v aktivni vojaški službi ali ne. Socialist Targetti je obžaloval, da je kasacijsko sodišče potrdilo tezo, ki je ustavodajna skupščina nikakor ni ^ttlee kritizira sjiaško politiko vlade jij^M ie nujnost mednarodnega sporazuma o prenehanju . z atomskimi eksplozijami ter sporazuma o razorožitvi ,*tj,I'gre« ’. *!• — Laburistični1* lavljal )e danes zjutraj W°itie nevarnosti atom-"iji ‘Iužk? 0 znižanju vojaki Enega roka v An- i fcu^Utvah til| e novega vodstva, 18 i. ,paitswiu Voditelj levega l:W ' izv,?! Porazil Bevana !«*- Je Jen za blagajnika \ 8 Alti« or'l voditelj iNl* 'ZVršfj ?ri volitvah je HtJjhlh v *ni odbor zopet L Wii?„eh bevanistov J' G."* Wil-D Devanisiov ?'ttN Atu '!berg in lan M.- - kl!'Vti. 1“iziral svoiem govoru Nss , vlan. načrte konscr-S0sk>h oh 0 reorganizaciji 7iS |h p00“0/ozenih sil. Po- NSS Z dari1 stališče )a- Si ’ da ie sedaj l't«J°k, i- ,)sat' vojaški služ-n da bi’'rekel se ie- pr0‘ a ra>»! ,s četami, ki bi .1 s.V8 born g°. ustanovili H \ " la ■ba Aai.St>r8lher,!ikr'3no proučiti v j tn., bor.. agoi ustanovili bi jih lah- bilJ* t......................... 'j^0vaVprasanje oborože- jCj^1!888 Voak 'renutek izven i'8 -i] t8ba v'*mlia. Dodal je, 7°va »»i me' 'njene ijLvaiJe An, Sa polozaia' kSi'n*j , ee Ponovno za- in7sPlozif:"nehai0.p°- 0 te?f''’ami atomskih *k^8 K ni j? naj se sklene ŠSai ‘a^t Uodal ^ SferLPaP°ri, da se »hS^L8l«ab,Ur'st'6na stranka S, rt °hfe.; napori ^tSe sno'* na najvisji iJl* S°rtQzitvirasUt”e]0 ° po-SUPsril j tem v zve- s, okSen svct Potre- tožitv m 0 «zni- e na najmanj- šo raven, ki je potrebna za o-hranitev zakona in reda*. «Kot socialisti, je poudaril Attlee, želimo iti še bolj daleč od koeksistence: hočemo svetovno bratstvo. Toda koeksistenca je začetek in zaradi tega smo zahtevali nadaljevanje razgovorov na najvišji ravni*. Kongres je na jutranji seji zavrnil resolucijo, ki je zahtevala prenehanje izdelovanja vodikove bombe in vsega a-tomskega orožja v Angliji ter je obsojala politiko vlade in brezpogojno uporabo atomskega orožja v primeru vojne. Popoldne so pri zaprtih vratih govorili o reorganizaciji stranke na podlagi poročila, ki ga je podal Wilson. Poročilo je bilo predano novemu izvršilnem odboru, ki bo imel nalogo, da postopoma izvede reforme, ki jih je predlagal Wilson. Po tajni seji je tajnik stranke Morgan Philipps na tiskovni konferenci itjavil, da je glavno mesto zavzelo dolgo Bevanovo poročilo, ki so ga delegati pozdravili s ploskanjem. Bevan je med drugim poudaril, da so spori, ki so se končali z njegovo izključitvijo iz parlamentarne skupine, pripomogli k volilnem porazu stranke. Nekateri delegati, ki predstavljajo sindikalno krilo, so kritizirali ne discipliniranost Bevana in nje govih zagovornikov. Jutri zjutraj bo kongres začel razpravo o zunanji politiki. Govorila bosta Attlee in Morrison. hotela, ko je formulirala člen 103 ustave. Targetti je navajal potek diskusije v ustavodajni skupščini in opozoril, da se je le s trudom posrečilo dopustiti, da imajo vojaška sodišča sploh kakšno jurisdikci-jo v mirnem času in da so takrat vsekakor hoteli omejiti njihovo pristojnost na izrecno vojaške prekrške, se pravi na one, ki se tičejo vojaških disciplinskih praivl. Targetti je tudi opozoril, da niti fašizem ni v celoti izvajal zakona iz leta 1941, čeprav je bila takrat vojna, in da je skrajno čudno, da ga poskuša oživljati prav republikanska Italija. Zaključil je z navedbo člena 92 vojaškega zakonika iz leta 1869, ki določa, da vojaški obvezniki, če niso v aktivni službi, v nobenem primeru ne spadajo pod pristojnost vojaških sodišč. Pač pa so se za vladne predloge zavzeli liberalci. Posebno se je zanje zavzel poslanec Co-litto. Vendar se zdi, da so zaradi tega nastali dvomi v liberalni parlamentarni skupini. Tudi sekretar PLI Malago-di je dejal samo, da pomenijo vladni predlogi «znaten korak naprej v predvideni reformi tega sodnega področja v liberalnem smislu*, in da bi njihova zavrnitev pomenila pomanjkanje solidarnosti med strankami vladne koalicije. Zaradi tega bodo liberalci glasovali za vladne predloge. Medtem je senat nadaljeval z diskusijo o proračunu zunanjega ministrstva. Za danes je bila napovedana seja vlade, ki je bila nato odložena, baje zato, ker so nekateri ministri izven Rima. Zdi se pa, da je glavni razlog v tem, da med ministri še ni sporazuma o vprašanju plač državnih nameščencev. Glede tega je zanimiv komentar, ki ga je objavila agencija APE in ki ga pripisujejo finančnemu ministru Andreottiju. Komentar zagovarja možnost novih davčnih bremen in se s tem nekako uvršča v govorice o polemiki zaradi nasprotovanja ministrov Vanonija in Gave vsaki novi obremenitvi državnega proračuna in povečanju davčnih bremen. Zaradi tega se zdi, da glasovi o nadaljnjih davčnih poviških niso neosnovani: zlasti se zdi mogoče, da bo ponovno povišana cena tobaka in bencina. Medtem vre tudi med šolniki in po včerajšnjem poročilu «šolske fronte*, se zdi, da so profesorji pripravljeni na novo protestno gibanje. ciprski guverner Harding in nadškof Makarios danes popoldne tretji razgovor, ki pa je bil tudi brezuspešen. Poročilo dodaja, da «sta oba obrazložila svoje stališče, ne da bi bilo mogoče priti do sporazuma*. BEOGRAD, 11. — Danes se je v Opatiji začela konferenca mednarodne železniške u-nije. Na konferenci bodo predstavniki železniških uprav evropskih držav razpravljali o železniškem blagovnem prometu, o unifikaciji tarif med narodnega blagovnega prometa in drugih aktualnih vprašanjih. Iran pristopil k tursko iraškemu paktu TEHERAN, 11. — Ministr. ski predsednik Husein Ala je danes sporočil v zunanjepolitičnem odboru senata, da je Iran uradno obvestil turškega in iraškega poslanika v Teheranu, da pristopa k turško-ira-škemu paktu. V vladnih krogih izjavljajo, da bo iraški ministrski predsednik Nuri Said prišel prihodnji teden v Teheran. kjer bo podpisal sporazum. Predvidevajo, da bosta senat in poslanska zbornica odobrila pristop Irana k temu paktu. zahteva lakote volitve ATENE. 11. — Grčija je sklenila, da bo umaknila svoj simbolični oddelek, ki je ostal na Koreji, v znak protesta proti stališču, ki so ga zavzele zahodne države v sporu zaradi Cipra. Jutri bo v poslanski zbornici glasovanje o politiki nove vlade. Danes sta opozicijska voditelja Markezinis in Venizelos zahtevala, naj se takoj razpišejo nove volitve. NICOSIA, 11. — Uradno poročilo javlja, da sta imela Sovjetski peilameiilsici v Jablanici In Moslarju BEOGRAD, 11. — Sovjetska parlamentarna delegacija je obiskala danes v Sarajevu razstavo desetletnega razvoja prosvete, kulture in znanosti v Bosni in Hercegovini, zatem pa je z avtomobili odpotovala v Jablanico, kjer si je ogledala veliko hidrocen-tralo. Po kosilu sio člani sovjetske delegacije odpotovali skozi Mostar v Trebinje. Von Brentano poroča Adenauerjevi vladi Kanclerjeva bolezen • Pagajanja za novo pogodbo o statusu sil NATO v Zahodni Nemčiji BONN, ll — Zahodnonem-ški zunanji minister von Brentano se je danes vrnil v Bonn s potovanja po ZDA. Takoj je obiskal kanclerja A-denauerja, ki je po zdravniškem nasvetu zaradi bolezni še vedno v svojem zasebnem stanovanju v Rhoendorfu, in mu ponovno poročal o rezultatih svojega potovanja, ki je v tesni zvezi z bližnjo ženevski konferenco. Popoldne ob 18. uri se je zahodnonemška vlada sestala na izredni geji pod predsedstvom podkanclerja Bluecher-ja. Na seji je von Brentano poročal o svojih razgovorih v ZDA, obrambni minister Blanck pa o zasedanju NATO v Parizu. Dane« se je v Bonnu začela konferenca, ki se je u-deleujejo predstavniki osmih držav in na kateri bodo sestavili novo pogodbo o razmestitvi zavezniških čet na ozemlju Zahodne Nemčije. Konference se udeležujejo Zahodna Nemčija. ZDA, Velika Britanija, Francija, Belgija, Holandska, Danska in Kanada, Nova pogodba bo nadomestila dosedanjo, ki so jo podpisale Zahodna Nemčija in tri zahodne velesile leta 1952 v Bonnu in ki so jo sklenil1 nadomestiti oktobra lani v Parizu v skladu z novim statusom Zahodne Nemčije po pariških sporazumih. Novi sporazum bo določil pravice in obveznosti sil NATO in včlanjenih držav na ozemlju Zahodne Nemčije. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bodo prve e-note nove nemške vojske u-stanovljene v začetku leta 1956 v obliki šolskih čet. Zakon o prostovoljcih, ki ga je parlament izglasoval v juliju, predvideva, da 6.000 prostovoljcev, kolikor jih je zaenkrat dovoljeno rekrutirati, ne sme biti razdeljenih v taktične enote. Zaradi tega šolske’ enote' ne bodo večje od čete. Vpoklici prostovoljcev se bodo začeli oktobra. Kubiček se približuje zmagi pri predsedniških volitvah v Braziliji Minister za vojno zaniKui« možnost voJaiKega udara v primeru zmage socialdemoKratsKega Kandidata BEOGRAD, 11, — Zvezni iz. vršni svet je odobril okrog 1,4 milijarde din za izboljšanje industrijske' proizvodnje. Ta sredstva bo razdelila zvezna industrijska zbornica posameznim industrijskim strokam. Največji znesek pa bo uporabljen za organizacijo .n izboljšanje tehnoloških procesov v predelovalni prehrambeni in tobačni industriji. Vedno bolj kaže, da sl Je Juscelino Kubiček zagotovil zmago pri predsedniških volitvah v Braziliji. Bo sedanjih podatkih še vedno vodi pred ostalimi kandidati. Na sliki vidimo Kubička, ki ga njegovi pristaši nosijo na ramah po ulicah brazilske prestolnice. Faurov načrt o integraciji Hlzira ostro kritizirajo števiini posianci Stališče posameznih skupin še ni dokončno znano • Opazovale! so mnenja, daje tudi glede Alžira ključ položaja v rokali socialistov - Alžirski nacionalisti zahtevajo, naj izvoljeni predstavniki odločajo o odnosih z Alžirom PARIZ, 11. — Republiški pa so za »politiko pomiritve*. svet je sklenil, da se bo debata o položaju v Severni Afriki začela 26. t.m. ter se bo nadaljevala 27. in 28. Danes pa sp je v narodni skupščini začela debata o Alžiru. Stališče vlade je obrazložil notranji minister Bourges-Maunoury. Obrazložil je skupščini politiko »integracije*, ki jo namerava vlada izvajati v Alžiru. V poluradnih krogih pravijo, da je Faure sklenil, če se bo zbornica s tem strinjala, nemudoma uveljaviti statut za Alžir iz leta 1947, s katerim bi Alžircem priznali francosko državljanstvo. Predsednik vlade namerava predložiti tudi izvedbo gospodarskih in političnih reform v Alžiru. Muslimansko vero bi ločili od krajevnih oblasti, v šolah pa bi razen francoščine obvezno poučevali tudi arabščino. Alžirski nacionalisti so ta vladni načrt že odklonili. Zahtevajo namreč splošne in svobodne volitve v alžirsko skupščino v vsej deželi. Sele takšnemu pravemu predstavništvu naj bi pripadla naloga, odločiti o prihodnosti Alžira in o obliki francosko-alžirskih odnosov. Po sklepu OZN, da bo obravnavala alžirsko vprašanje, poudarjajo prvaki nacionalističnih strank v Alžiru, da je zdaj obstoj alžirskega naroda mednarodno priznan. Faurov načrt o integraciji ostro kritizirajo tudi številni poslanci francoske skupščine. Nekateri sodijo, da bo izid glasovanja o Faurovem načrtu neugoden za vlado. Sodeč po dosedanjem stališču zahtevajo poslanci KP in socialisti, ki razpolagajo v skupščini z 205 glasovi, politiko «pridružitve», ne pa integracije med obema deželama. Vztrajanje na tem stališču bi zadostovalo, da bi vladno večino, dobljeno pri glasovanju o Maroku, zdaj spremenili v občutno manjšino. Toda poslanci KPF govore zdaj, da je treba uveljaviti »politiko pogajanj*, socialisti tako da je težko predvideti, ali ta nova stališča pomeni jo tudi »prejem politike integracije. Po drugi strani pa 140 poslancev desnega krila skupščine, ki so bili poraženi v maroškem vprašanju, ie vedno omahuje. Zato ne moremo reči, ali so pripravljeni tokrat podpreti vladno politiko, ki jo sicer podpirajo, ali pa bodo morda skušali povzročiti padec vlade, ker se jim to ni posrečilo med debato o Maroku. Naposled je treba poudariti, da so proti politiki integracije tudi mnogi poslanci centra. V pariških političnih krogih izjavljajo, da je tudi to pot ključ položaja v rokah socialistov. Ti so namreč izrecno izjavili, da so glede Maroka glasovali za sporazume iz Aix les Bainsa zaradi tega, ker so ti sporazumi v sedanjem trenutku edina mogoča rešitev maroškega vprašanja. Zaradi tega ne pomeni, da se njih zaupnica vladi v zvezi z Marokom mora avtomatično raztegniti tudi na druga vprašanja zunanje politike. Debata bo trgjala do četrtka ponoči. K besedi so se med drugimi prijavili tudi socialist Depreux, ki je podpisal resolucijo, katera je v nedeljo rešila Faurovo vlado, in Duclos, ki že dolgo ni govoril v narodni skupščini. Prvi govornik v skupščini je bil danes alžirski komunistični poslanec Pierre Faydet, ki je zahteval konec zatiranja in začetek razgovorov s kvalificiranimi predstavniki alžirskega ljudstva. Za njim je govoril glavni tajnik KPF Jaeques Duclos, ki je protestiral proti politiki zatiranja v Alžiru. Protestiral je proti prepovedi alžirske komunistične stranke ter se je skliceval na ban-dunško konferenco in poudaril. da so v odnosih med kolonizatorji in koloniziranimi nastale velike spremembe. Notranji minister Bourges-Maunoury je protestiral pro- ti izjavam Duclosa, ki je dejal, da vodi Francija v Alžiru tako krvoločno zatiralno politiko, kakršno so vodili hitlgi^ jevci v drugi svetovni vojni. Sledil je neodvisni poslanec general Aumeran, ki je zagovarjal politiko močne roke. Po kratkih izjavah poslanca Valle je bila debata odložena na 21. uro. Na nočni seji je bilo navzočih manj kakor sto poslancev. Debata, ki ni nudila nobene živahnosti, se je kmalu prekinila in je bila odložena na jutri popoldne. \JJdni načrti o kulturnem sodelovanju — -s— Ni- 8«deup nister za zu-X“je ' on' Oaetano Nn p ;*vne 27 ■sep- lkS ni,trnvan3ki debal' obš“- a“ zunan’e S zuZS‘ren o Jn... njt ponudi' Vni tisk je Sfj -«« rV?ane.*tr°»1 3ŠOni obliki uvaia n ja 21 »d. Genova, P01^ ’ tt*‘ Como - ^"bots . četrtek, *° delja ob 21 , V Videm jih ,strehe nad glavo. V '•tu ninese^*ti letih se je v '••ti zgradilo in pod- •• sta razni ukrepi, da 'S V(,aaovanjska kriza olaj-‘toriti V mn°So tJo treba ^voiii,’. a bo to vprašanje Da Je Ureieno. danes stanje v sta- em vprašanju tako. -Joe tem Področju treba {•■Pisat; „_narediti, je treba “togo -“•ati . --------- lr<*’raniii? toliko po bom- i nf v,- P°rušenim hišam •kor a v Trstu mnogo, Hko vCjstv,u- da je stano-f*1 Prav prašanje imelo pri v* že v p°seben razvoj in da c,"asl0 ?rv‘b Povojnih letih •'Utivne. Z tehnično admini-J,9*anje v 4i»to politično V vsfk ' , y°inih akcijah zavez-> Poru; le bilo v Tr- SlU.enih ali moč /"i. kar • okr°K 2250 stano-’l*nbam1 mal° v primeri IS ' " Sova„tenib ati močno po- 1 *dbaiti mal° .‘S, A’ ki so jih pretrpe-••»tinv . Janska mesta, ki ;,v0o ter? 0 vprašanje že ■ *• Ce upoštevamo ,r , v predvojnih le-*'s{ [j0a Vedno nezasedenih j, , ue upošteva .V Trst v Predvojnih t50o Vedn° nezasede ■'0 u.„, stanovanj, potem S izl vVimo- da so bile ‘ >t]0 a e na tem področ-iSo j. atbne. Poleg tega tovoiAovedati-da je bi- Hajj- b letih zgrajenih I.H st mestu čez 12 tisoč v t>etkr,,UVani’ kar predstavno p0 . Vežje število med s ai (USf,.n'b stanovanj. . Prj „ 0ret obstaja še ved-iJttijjkjS tako občutna stala* tied knza' Pa čeprav so ,> iž v°jno na tem pod-3o j* “e tako majhne in V* ^o K v povojnih le- jter? Vzrokov je več, til* tij8 sta zlasti vpliva-*ativen razvoj stano-JJJo. * yprašanja v našem znaten prirastek SVv« in drugič prisil-°dPovedi, ki še da-t,\t° na cesto ljudi, ki L aterialnih možnosti, «*. "»skrbijo drugo stano- •tSit»r pa je glavni vzrok U^Uij8 stanja predvsem 0' v Poseljevanje ljudi ' . *liit.^..0v°jnih letih. Dru- “^‘bska v - mesta, ki so bi 't| »C ^0 "i,®*de tak°i po vojni zna- P°škodovana in ^ 'p'olojan°Vanj v veliko V/fPo k°t Trst, so ’l| k. LC“da stanovanjsko b(ua ra, ®r so pravočasno V*U Pri Ukrepe- ki SO o->1,0 Pa Pr ‘eljevanje. V Mi-•* «'!?istvn Se >e med vojno >» .'h 25 ce!o skrčilo in to mi i I SVtt: da ne bi ie fcff. bivJtdi dovoljenj S110 Spletk. ndvanjske krize [J vrtane’ , ki niso bi,e I1 (h. 1 tir i 'zdale takoj 'i. v*to mn ''l1.11® ukrepe in Nj, niSn rali zapustiti vsi eii stalnega bi- •i»,' tiso ^ se K^kU^PpolL16 Pa stvar raz-Vo>a drugače. Za-. Pr. ? lohr uprava ni ni^ ukrepov, da £‘**fti,«eP5nerao Jured|-i'g» ; Pile ki so med voj- NV°pusti?ov,nje- Pole« u » T Žačtn a (seveda na L rv-da s° °sta- 9 Jstu „ S' tisti ki Pfihoii novania- ki so zasedli. Konč- so se med vojno ukrepa, da bi omejila priseljevanje, ki je bilo v povojnih letih zelo močno Takoj po prevzemu oblasti v Trstu je ZVU ustanovila stanovanjski urad, ki pa je bil samo nekak podaljšek urada, ki je že obstajal med vojno in ki ni ustrezal več novim potrebam. Stanovanjski urad je bil ustanovljen predvsem, da dodeli prazna stanovanja onim, ki so med vojno stanovanje izgubili. Te naloge pa še zdaleč ni izpolnil. Nasprotno, kot je znano, je t« ustanova favorizirala predvsem druge ljudi in je dodelila 80 odst. stanovanj družinam, ki niso spadale v to kategorijo. Stanovanjski urad pa se je ukvarjal tudi z drugimi vprašanji, ki niso spadala v njegovo kompetenco, ter u-st varil na tem področju veliko zmedo, kar je tudi znatno pripomoglo, da je še danes stanovanjska kriz* tako občutna. Zaradi takega neučinkovitega poslovanja, se ni nihče razburil, ko je leta 1950 ZVU ta urad ukinila. Vendar se ni niti po tem ukrepu položaj izboljšal. Nasprotno, začela se je doba špekulacij in oderuštva, v kateri so lahko prišli do stanovanja samo tisti, ki so imeli dovolj denarja na razpolago (in ga je bilo treba precej!). Ob ukinitvi stanovanjskega urada je bilo v Trstu še vedno okrog tisoč brezdomcev, .katerim se je med tem pridružilo še precejšnje število ljudi, ki so morali zapustiti stanovanja zaradi številnih sodnih odpovedi. V takem položaju je bila torej ukinitev poslovanja stanovanjskega urada zelo neprimeren ukrep. Vsekakor bolje bi bilo, da bi bile takrat oblasti ta urad reorganizirale in ga usposobile za boljše in bolj učinkovito delo. V naslednjih letih pa se je stanovanjsko vprašanje reševalo čisto po drugih poteh. Poleg zasebnih pobud so se začele zanimati za gradnjo stanovanjskih hij tudi nekatere javne ustanove, ki so začele graditi tako imenovana ljudska stanovanja, katerih najemnina naj bi bila tako nizka, da bi bila lahko vsakomur dostopna. Nastalo pa je drugo vprašanje, in sicer, po-kakšnem kriteriju dodeliti prosilcem ta nova stanovanja. Za dodeljevanje teh stanovanj je bi' od začetka pristojen občinski ekonomat, ki pa je stvari precej zamotal, kot pričajo številne kritike, ki so s^ takrat pojavile o tem vprašanju. Da bi se razburjenje piv mirilo, so oblasti poverile to nalogo posebni komisiji IACP (Istituto Autonomo Case Po-polari), ki je uvedla pri dodeljevanju ljudskih stanovanj sistem žrebanja, ki ni nobenega zadovoljil in ki se tudi ni obnesel. Končno so uvedli postopek s točkami. Po tem postopku bi človek logično zahteval, da bi moralo biti število točk v sorazmerju s potrebami prosilca. Seštevanje točk, oziroma rekvizitov za dodeljevanje stanovanj se je pa vršilo tako neracionalno, da so v glavnem dobili stanovanje tisti, ki so ga že imeli (pa čeprav slabo) in da so o-stali brez stanovanja spet brezdomci. Po zopetnem neuspehu so končno oblasti ustanovile leta 1952 drugo komisijo, kateri je bilo poverjeno dodeljevanje vseh stanovanj, ki se gradijo z državnimi sredstvi. Ta komisija |e danes obstaja in tudi o njej ne moremo reči, da deluje kot bi bilo treba. Vsčkakor bomo opisali poslovanje te komisije in vprašanja, ki le obstajajo na področju stanovanj, r prihodnjem članku. V. P. Sc danes ni to v Trstu nikaka redkost HekaJ o notranjih nasprotjih nemških sindikatov Stavke v Hamburga in Kasselu dokazujejo, da sindikalna vodstva zaostajajo za revolucionarno vnemo delavstva - Potrebno je vskladiti sindikalno akcijo s programatičnimi točkami - Razvoj narekuje enotnost delavskega gibanja Poleti leta 1955 je prišlo na področju sindikalnega življenja v Zapadni Nemčiji do dveh zanimivih dogodkov, ki sta zelo neprijetno presenetila tamkajšnje meščanske kroge. Prve dni avgusta je bila namreč na kongresu Rudarske zveze sprejeta resolucija, v kateri je bilo rečeno, da lahko izvršilni odbor proglasi stavko, ne da bi se prej o tem posvetoval z bazo, vsakokrat, ko bi se to pokazalo za potrebno zaradi obrambe samih sindikalnih organizacij ali demokratične ureditve dežele. Ta ukrep, ki vnaša v pojem pravice do stavke določen politični moment, se je v prvi vrsti utemeljil tako, da je bilo nešteto primerov, ko so delodajalci skušali na pr. vplivati na izid volitev za notranje komisije, kot bi to oi-lo njim po volji. Hkrati je bilo rečeno, da se ta pravica, dana izvršilnemu odboru, ne bo zlorabila, da pa se delavstvo, organizirano v sindikatih, navzlic njihovi s statutom potrjeni apolitičnosti, ne bo odpovedalo obrambi demokracije Kmalu, to je samo nekaj dni po tem škandalu, kot je te imenovala nemška buržoa-zija, je prišlo v Hamburgu in Kasselu do dogodkov, ai jih je del zapadnonemškega časopisja označil za divjaške stavke. Do tega je prišlo v zvezi s sindikalnimi pogajanji za nove tarife. Toda tokrat omenjeno stavkovno gibanje ni zbudilo zaskrbljenosti samo v delodajalskem časopisju kot 20 dni pred tem ob prihki kongresa rudarjev, marveč tudi v sindikatih samih. Zgodilo se je namreč prvič, da je v Nemčiji prišlo do obsežnega stavkovnega gibanja mimo u- NADALJNJI RAZVOJ TEHNIKE JE ODVISEN OD METALURGIJE iVom doba potrebuje Redke kovine, ki so bile doslej v uporabi le kot sestavni del tradicionalnih zlitin, postajajo važne kot samostojne kovine, ki bodo edine omogočile, da se bo tehnika nemoteno razvijala Aluminijasta znamka Madžarska poštna uprava jp izdala posebno pisemsko znam ko iz aluminija, ki je prva te vrste v zgodovini filatelije. Namenjena je zračni pošti in na njej je upodobljeno letalo s topilnico aluminija. Znamka bo v prometu ob 20-letnlci madžarske industrije aluminija od 5. do 20. oktobra. Tenka aluminijasta ploščica je pritrjena z lepilom na papir. Od časov, ko se je človek v svojem napornem razvoju prerinil iz kamene dobe in si podredil kovino, je napravil izredno velik korak. Bron, železo, nato jeklo in aluminij ter dalje vrsta zlitin na temelju raznih kovinskih prvin so obeležili njegovo civilizacijo, v kateri se je znašla tudi naša generacija in ki jo lahko imenujemo civilizacijo kovinske tehnike na sploh. V tem razvoju so tradicionalne kovine imele izredno važnost in jo ohranile vse do današnjih dni. Toda nova doba ter-a novih kovin, novih zlitin, ki naj nadomestijo »neuporabne* tradicionalne kovine. Nadzvočna letala, atomske podmornice, atomske električne centrale, kakor tudi nova ke-.mija in elektronika zahtevajo nove tvarine. V zadnjih nekaj letih je ta potreb* prišla posebno do izraza. Posebno velja to za naprave, ki so v zvezi z jedrsko silo in ki se nikakor ne morejo zadovoljili s tradicionalnimi kovinami. Za rešitev vprašanj v zvezi s temperaturami in korozijo, ki nastane pri raznih atomskih poizkusih, so se morali znanstveniki. ki se ukvarjajo z metalurgijo, lotiti vrste raziskovanj, kakršnih v dosedanji zgodovini nismo imeli. Tudi kovine, ki so jih doslej baje povsem poznali, so prišle ponovno pred preizkušnjo. Redke kovine, ki so jih metalurgi doslej uporabljali le kot sestavne in dodatne dele raznih jeklenih zlitin, so prišle do posebne važnosti kot samostojne kovine in se danes proizvajajo v velikih količinah. In tudi kovine, ki so jih doslej držali ob stran kot praktično neuporabne, So v zadnjem času pridobile na veljavi. Ce bi hoteli upoštevati naprave za jedrsko silo in jih povezati z zahtevami, ki jih atomski poizkusi terjajo od kovin, bi bila razlaga predolga in zato bomo tu omenili Ifi to, da se v atomskih laboratorijih proizvajajo izredne brzine in visoke temperature, ki terjajo posebne kovine ali kovinske zlitine, ki tem zahtevam ustrezajo. To pa ni lahko. Nerjaveče jeklo, ki se je nekoč zdelo idealno, se je vtem pokazalo kot poyprečno na, ki vzdrži izredno visoko ali še manj. To jeklo je sicer dobro kar se tiče korozije in to tudi pri visoki temperaturi in ((bombardiranju* naglih nevtronov, toda v notranjih napravah atomskega reaktorja ga vendarle ne moremo kdovekaj uporabljati. Ugotovili so, da bi bil namesto njega v te namene mnogo bolj pri. kladen cirkonij, kateremu bi odvzeli afnij, ki je z njim po navadi povezan. Nerodno pri cirkoniju pa je to, da ga je zelo težko pridobivati v večjih količinah. V raznih laboratorijih pa je znanstvenikom po izredno zapletenem procesu vendarle u-spelo priti do potrebnih in u-porabnih količin cirkonija. Druga važna kovina na tem področju je berilij, ki je prav trko zelo redka. Ta kovina je v «borbi» z nevtroni zelo u-činkovita. Tudi pridobivanje in čiščenje berilija terja izredno mnogo naporov. Pri beriliju pa so naleteli še na e-no težavo: njegovo obdelovanje je izredno nevarno, ker Je berilijev prah strupen. Mrd vsemi »novimi* kovinami, ki prihajajo v poštev v novi dobi, se je najbolj naglo razvila kovina, ki jo poznamo pod imenom titanij. Ta kovina se mora za svoj u-speh zahvaliti predvsem izrednemu napredku letalske tehnike, s katero je bila najbolj povezana. Cim so namreč konstruktorji letal zvedeli za kovino, ki je le za malenkost težja od aluminija, ki pa je hkrati skoraj prav tako trdna kot jeklo in zelo odporna, kar se tiče korozije, so takoj zahtevali od metalurgov, naj se je lotijo z vso vnemo. Pomanjkljivost te kovine pa je ta, da ne prenese izredno visokih temperatur. Vendar se ta pomanjkljivost ne more meriti s pomanjkljivostmi drugih tovrstnih kovin. Kar Se pridobivanja tiče, je titanij precej podoben beriliju in cirkoniju. Med novimi kovinami je za industrijo važen tudi molibden, ki so ga nekoč uporabljali edinole kot dodatek za neko jekleno zlitino. Danes ga obdelujejo kot samostojno kovino, predvsem za izgradnjo turbin, kjer je potrebna kovi- temperaturo. Toda tudi ta kovina ima svojo pomanjkljivost. Zdrži sicer visoko temperaturo, ni pa odporna za korozijo, zaradi česar se išče nova pot obdelovanja s pomočjo nove prevleke. Afnij smo omenili v zvezi 3 cirkonijem. Tudi ta kovina je danes na dnevnem redu in po dosedanjih ugotovitvah bo prav gotovo prišla v poštev pri gradnji atomskih peči, V razvoju jedrske sile sta tudi uranij in torij zelo važni kovini, vendar se ti kovini bolj uporabljata kot gorivo kot pa kot kovine. Ob koncu moramo omeniti še germanij, kovinski silicij, litij in galij. Vsi dosedanji poizkusi s temi kot s prejšnjimi kovinami dajejo upati na več- je uspehe, kar pa je hkrati nujno, saj je napredek tehnike nujno povezan z njimi. In zato sta metalurgija in tehnika v zadnjem času med seboj mnogo bolj povezani kot kdajkoli prej, ker bi bil brez njunega sodelovanja vsak nadaljnji napredek nemogoč. PREJELI SMO Ivan Tavčar: Zbrano delo. peta knjiga, izza kongresa. Izdala Državna založba Slovenije, 1955. * »« Giovanni Verga: Črni kruh in druge novele, izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. 1955. « ft» »Slovenski etnograf*, letnik Pred desetimi leti je plesalec Crip Heard izgubil pri avtomobilski nesreči desno roko in nogo, kljub temu pa ni obupal. Danes pleše po eni nogi in zasluži več kot takrat, ko je plesal po obeh ^Nj^itibe ,klVke zUna-trukturi i'1- /iiiimija tpfovina in evropsko tržišči! v;:‘‘a.nje trSovine > ?p»anJ« 8- k9-*- Vk «wjp»tn0 g0Vjnskih “d-i|Vav kot -Večjim številk • .*» Je to bi!0 Pc V* >Ugo^Hvi-in^0 tr8°vino NSiini T?da 6le- •>lh Pl*' PersJ I p°t°žaj, na t\S 1ZvPdn.,eekit'vno struk-'>tNo >vins. n na že u->Ugci zyeze in v N«! Vv?"skega. «°- In, 11» * bioral do tudi \ trž, 6 Predstav-■ '• pske v razvoju ZUnanje trge Psko V: V ;S><'0Pskih dviav ^k^nnani0 •v,"tu T“V: i ' - (sloj •z slede- V So %^°^tedSi n’ " st •O 5\ 8 !?’ <0®vroPske dr-5 katero odnosov) iugoslo- -a. u2a -J . J >LV VViavfV je i- I»v *9 U a 8? 8 ia lz istih '• z voza „. “dst vJpDLPVr, S« 8 . Wiaye Vpna K 1964 JUgoslo- °dšlo 7a.8 odst. jugoslovanskega izvoza v evropske države, v istem letu pa je Jugoslavija krila iz istih držav 59,4 odst. svojega uvoza. Y skupnem izvozu in uvozu Jugoslavije v letu 1954 so evropske države sodelovale z 69,6 odst. Tu moramo imeti v vidu dejstvo, da so pred vojno vzhodnoevropske države, (brez ZSSR) zavzemale 22.2 odst. skupnega tedanjega jugoslovanskega izvoza in da je iz istih dežel Jugoslavija krila 14.6 odst. svojih uvoznih potreb. Zaradi znanih razmer, ki so se porodile leta 1948, jo se te države začele pojavljati v jugoslovanski zunanji trgovini šele leta 1954, ko je jugoslovanski izvoz v te države dosegel komaj 2.6 odst. svojega izvoza, uvoz pa komaj 0.5 odst. svojega uvoza. Te oko- liščine so precej vplivale na zmanjšanje skupnega obsega jugoslovanske zunanje trgovine, ker za določeno dobo r.i bilo lahko najti plasmaja za nekatere jugoslovanske proizvode, ki so jih prej kupovale vzhodnoevropske države. Te okoliščine so vplivale torej na zmanjšanje deleža vse Ev- rope v celotni jugoslovanski zunanji trgovini. Delež posameznih evropskih držav v celotni jugoslovanski zunanji trgovini nam bo pokazala sledeča razpredelnica. Povprečje v odstotkih 1935-39 1954 Nemčija 27.6 18.3» Italija 8.6 91 Vel. Britanij a 7.8 8.2 Avstrija 10.7 7.4 Švica 2.4 2.7 Nizozemska 1.6 2.5 Trst — 1.3 Belgija 0.6 1.0 Danska 0.6 Norveška 0.4 Finska 0.3 Turčija 7.4 Grčija 2.3 1.6 ZSSR 0.4 CSR 11.5 0.8 Poljska 0.8 — Romunija 1.5 — Madžarska 3.8 0,4 (* samo Zahodna Nemčija) Ce vzamemo v poštev izgube, ki so nastale v jugoslovanski proizvodnji zaradi nekaj Izrednih suš, kakor tudi dejstvo, da so za poljedelske proizvode zainteresirane pred- vsem evropske države, je razumljivo, da je zaradi teh okoliščin tudi obseg izmenjave s temi državami moral biti manjši. Leto 1956 se lahko smatra za leto normalizacije jugoslovanskih trgovinskih odnosov z državami Vzhodne Evrope. Začetek normalizacije teh odnosov se je pokazal ob koncu leta 1954, ko so bili sklenjeni manjši kompenzacijski a-ranžmaji med posameznimi podjetji ustreznih držav. Zaradi težav, ki so se povsem normalno lahko pričakovale zaradi večletne prekinitve trgovinskih odnosov, so se ti predhodni aranžmaji uspešno izvedli. V letošnjem letu so bili sklenjeni že normalni trgovinski sporazumi in drugi za obe stranki koristni a-ranžmaji s sledečimi državami: v izvozu v uvozu v milijonih dolarjev ZSSR 20.0 20.0 CSR 13.5 13.5 Poljska 7.5 7.5 Bolgarija 2.5 2.5 Romunija 3.0 3.0 Albanija 0.75 0.75 Predvideni obseg in predvsem struktura izmenjave s temi državami daje možnost za skupno povečanje zunanje trgovine tako za Jugoslavijo, kakor tudi za njene nove partnerje. Analiza sklenjenih blagovnih seznamov, po katerih se izmenjava blaga letos že razvija, glede jugoslovanskega izvoza kaže, da predstavlja okoli 80 odst. vrednosti teh seznamov artikle, ki bi jih že prej lahko odvajali kot izvozne viške, le da je bilo te artikle težko plasirati na zoženem tržišču ali pa prihajajo iz letošnje povečane jugoslovanske proizvodnje. To pomeni, da bi mnogo večji odstotek dogovorjenih vrednosti za jugoslovanski izvoz predstavljal absolutno povečanje Izvoza, kar bi omogočalo tudi povečanje uvozi. Sklenjeni uvozni seznami pa zaradi njihove strukture dajejo možnosti za povečanje jugoslovanske proizvodnje v vrsti proizvodov, za katere že obstajajo ustrezne zmogljive sti. Ti sporazumi torej neposredno vplivajo na občutljivo povečanje celotne jugoslovanske zunanje trgovine. Iz tega sledi, da povečanje izmenjave z vzhodnoevropskimi državami, posebno če se vzame v poštev še neizkoriščena zmogljivost jugoslovanske proizvodnje, ne more bistvena vplivati na obseg dosedanje jugoslovanske trgovine z dragimi evropskimi državami. Povečanje izmenjave s temi državami dejansko vodi k povečanju celotne medevropske izmenjave, kakor tudi celot ne izmenjave v svetu. In k temu je Jugoslavija težila ves čas in za to se to tudi \ bodoče potegovala. Zaradi vsega tega novi tr govinski sporazumi z vzhod noevropskimi državami predstavljajo resen delež k normalizaciji medevropske trgovine, k čemur je doslej stremel tudi odbor za trgovino v Evropski gospodarski komisiji. Doslej pokazana dobra volj na eni in na drugi strani, da se naglo in učinkovito odstranijo vse ovire, ki bi se pojavile, nudijo unravičeno upanje, da se bodo ti zdravi odnosiv mednarodni trgovini tudi za naprej poglabljali. D. AVRAMOV VUI., 1955. Izdal in založil Ltnografeki muzej v Ljubljani. Ljubljana, Prežemava 24. Uredila Boris Orel in Milko Matičetov. Vsebina; Boris O-rel: Poljedelsko orodje v slo-venski etnografiji; Stane Gabrovec: Prazoodovinsko-arheo-loiko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem: Boris O-rel; Ralo na Slovenskem; Tončiča Urbas: Nekaj ugotovitev n pohorskem ralu skavljun; Fanči Sarf: Brana na Gorenjskem; Franjo Baš: Karta motik na Slovenskem; Angelos Baš; Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v IS. stol.; Ivan Grafenauer: Srednjeveška pripovedka o -Salomonu in IL ikolfu in prekmurska pravljica o Mača..kra-It ino dekli; Sergij Vilfan Pes Marko; Ivan Gams: Pripovedke t o krajkem.. podzemlju; Marija Jagodic: Kmet ziblje Francoza: Niko Kuret Babji-mlin; A. M. Cirese: Pr-vomajslca epagliara» ali Zeleni Jurij v slovanskih vaseh južne Italije; Evel GasDarini; O obliki td vojnega pokopan pri Južnih Slovanih: Milko Mntičetov: Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih; p G. Brewster; O razširjenosti slovenske igre s;/carjice brusiti*; Niko Kuret: Igra t,ikar-jice brusiti* na slovenskem o-zemlju; Dušan Ludvik: Iz zgodovine ljudskih iger na Slovenskem /., II. # ** »Jugoslovenska revija za medjunarodno pravo*, 1 ■— Beograd 1955. Leto 1‘. Uredništvo; Beograd, Bulevar Revolucije 67. Vsebina: Lj. Radovanovič: Balkanski savez; V. J. Vučkovič: Ristič. Struss-mager i Wagnerova afera: Dr. B Eisner: Razvod braka brač-nih drug |"a različitog državljanstva. Diskusija; Osvrti i razmatranja; Beležke. «Riječka revija* *t. 1 januar februar 1955, leto IV. Izdaja •.Otokar Keržovani«, Rijeka, Korzo narodne revolucije 24. Letna naročnina 360 din. ’’se-bina; Ante Večerina: Komune u Hrvatskom Primorju: Jakov Ivaštinovič: Biografski ertež Komora; Drago Gervais; Cudo Djevice Ivane; Slobodan Markovič; Soneti• Osarti. « «« »Kronika* Časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto II, Štev. 1. 1955. Uredništvo m uprava, Ljubljana, Mestni trg 27-111. Letna naročnina 400 din. sebina: Pismo Edvar-Kardelja Ivu Ribarju Loli; V. Smolej: Prešeren in narodnoosvobodilna vojna; D. Pirjevec: Družbeno politični vzroki slovenske Moderne; J. Som: Ljubljana in kmečki upor v letu 1635; I. Mohorič: Zgodo-vina fužin ob Bistrici pri Kamniku: P. Ribnikar: Posest-ne in gospodarske razmere lo-ško-sneiniškega gospostva od XVI. do XVIII. stol.; J. Sašel: Donesek k zgodovini Prekmurja v starem veku; H. G. Ando-novski: Stanko Vraz, sllir iz Staieras Muzejske novice; Iz naših revij. « »« »Lovec* Glasilo republiške lovske zveze Slovenije, ilkaZ »L o v e c* Glasilo republiške lovske zveze Slovenije, XXXVIII. letnik štev. 7. oktober 1955. Uprava, Ljubljana, Trdinova S, Naročnina za inozemstvo din 700. Vsebina: Lovci Slovenije iskreno Čestitamo; S socialistično zavesijo in lovskim srcem po trdno začrtani poti; Dr. St. Bevk: Domisli na obržnjuku; Za •Zlatoroga»; Dr. B. Kurbu.s: Osnove gojitve in odstrela jelenjadi in gamsov; Naša koča; A. Mazlu: Dve, tri o zajcu; Naši jubilanti; Dr. J. Lokar: Strelni znaki; J. Kri-sten: Se o lovskem terijerju in o njegovem delu na zemlji; Lovcu v slovo; Oprtnik; Kinološke pesti. * •* «Politična knjižnica* štev, 5, Izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Z, Jevtič in E. Slaj-n*»r; Vzhodvoevronske 1^ Dr. Anton Vratuša; Perspektive ekonomskega in uruzuene-ga razvoja p Jugoslaviji, , ziroma brez ukaza in zadevnih navodil ^indik-aln« organi-zabije. Vsekakor predspivlja tc izraz globoke nestrpnosti in velikega nezadovoljstva, ki vladata nied nemškim delavstvom. tako da »e je to zaia-di težkih okoliščin spontano odločilo, da preskoči tako svoje predstavnike kategorij kot tevarniške svete. Ko je socialdemokratska stranki primer proučila, je zatem objavila izjayo, po kateri bi se v Um primeru odgovornost morala pripisati dejstvu, da «u tovarniški sveti (Betriebsrae-te) postali medtem že nekakšna javna ustanova, s katero sc ščitijo interesi podjetja, pri čemer da so ti izgubili sposobnost voditi delavce v njihovi borbi za demokrati tacija delovnih odnosov. Delavstvo je potemtakem moralo izgubiti vsako zaupanje v uspešnost njihove sindikalne funkcije in s* zato ni treba čuditi, če si je skušalo pomagati samp. Upoštevajoč omenjena dejstva. se mora človeku zdeti, kot da razjedajo nemške sindikate določena in dokaj škodljiva protislovja. Po eni strani se ravna tako, da bi ti poostrili sindikalno borbo tei so pri tem v največji meri celo posluževali politične stav ke, po drugi pa se kažejo znaki popolne nemoči v odnosu do množic svojih pripadnikov, ko gre za to, da se prepreči, oziroma ustavi določeno stavkovno gibanje. Pri tem se postavlja vprašanje: ali hoče Deutsche Gewerkschafstbund (Nemška delavska zveza) poostriti metode sindikalne borbe, ki bi se z njimi okrepila doslej že znatno zmanjšani vpliv in moč delavskega razreda, ali tega noče? Prvi znaki, ki so napovedovali padec moči in vpliva nemških sindikatov, so se pojavili že okrog 6. septembra 1953, ko je na volitvah zmagal Adenauer. Navzlic pozivom, ki jih je ob tej priliki Nemška delavska zveza naslavljala na volivce, češ da je treba izvoliti neki boljši parlament, volilni uspeh ni bil tak, kot si ga je ona zamišljala in želela. S tem pa je tudi odplavalo upanje, da bi si sindikati zagotovili v parlamentu svoje politično predstavništvo. Ne da bj se ustrašili, ko jim je Vlada zagrozila z represalijami, če bi v svoje delo skušali vnašati- politične programe, po njenem mnenju lastne samo političnim strankam so se nemški sindikati kmalu zatem pognali prav v takšno, izrecno politično kampanjo Bilo je to v zvezi z borbo proti oborožitvi, ki je potekala vse leto 1954, Na dan 1. maja 1955 pa je Nemška delavska zveza obja vila svoj program s sledečimi zahtevami;'40-urni delovni čas. čnaka nagrad* za moške in ženske. zašČUa pred delovnimi nezgodami, mezdna politika, ki bi ne slonela samo na prilagoditvi življenjskim stro škom, marveč tudi na pravični razdelitvi družbenega dohodka. Očitno je. da so zahteve, ki so jih postavili nemški sindikati, nadvse upravičene. Po drugi strani izjavljajo delodajalci, da se večji del dobičkov uporablja za nove investicije k: da bi se morale zmanjšati, kakor bi se morali zmanjšati tudi stroški, če naj bi se mezde dvignile. Toda prav tako drži, da bi se tudi proizvodnja dvignila, če bi se z izboljšanjem mezd ustvarili pogoji za povečanje potrošnje. Od 1948. do 1951. leta je nemški delavski razred prenese) ogromne napore za obnovitev dežele, vtem ko so delodajalci, posebno v času korejske konjunkture, želi ogromne dobičke. Polemika, ki jo je v tem smislu načela Nemška delav' ska zveza in jo Je danes vodi, je potemtakem povsem na mestu. Samo da so nove gene-racija, posebno mlajših delavcev. vedno manj pripravljene vključevati se v sindikalno borbo, kjer bi se splošna delavska vprašanja podrejala določenim političnim zahtevam, marveč postavljajo .zahtevo, da se delavci v prvi vrsti bore za svoje delavske interese. Sicer pa potrebe po ustrezni reviziji ter ureditvi odnosov in položaja med delavstvom in delodajalci ni opazi-t. samo pri delavskih predstavniških organizacijah in socialdemokratski stranki, marveč celo mrd pristaši levega klila Adenauerjeve krščansko-demokratične stranke, kar do-kazuje, da se pri obstoječem razvojnem stadiju proizvodnih sil te sile ne morejo več u-tesnjevati v okvir starih odnosov, če se pri tem nočejo omajati bistveni temelji države in družbe. Tako to kot dtuirazvoj mednarodne situacije vsekakor zagotavljata nemškemu delavskemu razredu boljše pogoje za uveljavitev njegovih zahtev, a mu hkrati tudi narekujeta, da se za dosego svojih ciljev združi v enotni organizaciji, na osno-V’ enotnega programa, za dosego novih oblik demokracije predvsem v proizvodnih odnosih. kakor tudi v družbi na sploh. OB ROBU Triaiki socialni demokrati in Trst Giorgio Cesare, ena vodilnih osebnosti tržaške socialnodemokratske stranke, je za ©. srednje glasilo stranke »L« Giustizia*. napisal članek, kjer analizira tržaški položaj ob obletnici londonskega sporazuma. Na vsuk način, piše Cesare, je rešitev tega vprašanja z nujnim kompromisom prispevala k utrditvi miru in k mednarodni pomiritvi. Pisec članka omenja napore in prizadevanje socialno - demokratske stranae v Trstu, da bi se čim-prej zacelile rane preteklosti, kar vsekakor ni lahko delo, če upoštevamo nekdanjo blazno politiko kominformovcev na e-ui strani in težavo, ki jo imajo močne struje v tržaških demokratičnih strankah, da bi razumele novo stvarnost, n* drugi strani. Tržaška socialnodemokratska stranka — nadaljuje pisec — je nakazala pot, po kateri je treba hoditi, da bi dosegli »normalizacijo* tržaškega gospodarskega in političnega življenja: pomirjenje in sporazum z Jugoslavijo, u-pravna avtonomija (kamor spada tudi zahteva po integralni prost^ coni), uporaba rotacijskega fonda za gospodarsko zdrave pobude, konferenca za pristanišče, kjer naj sodelujejo vse zainteresirane dežele, tesna povezava z Avstrijo z u-stanovitvijo stalne itahjansko-avstrijske komisije, zaščita l-talijanske prisotnosti v Istri. Tržaška obnova — nadaljuj« pisec — je hkrati tudi vprašanje ljudi. Na vrhu imamo vodilne gospodarske kroge, ki so izraz najhujše konservativnosti, ki bi radi životarili v senci vladne podpore; na drugi strani pa imamo politično-upravni aparat, ki so ga povojni politični dogodki precej izrabili in ga prehiteli. Pri tem se ‘pojavlja potreba, da novi ljudje zamenjajo stare, preživele. Pri tem pa se, po mnenju pisca, ne sme prezreti dejstvo, da je poleg krajevnih pomanjkljivosti tudi odgovornost Rima precejšnja. Rim nima organskega načrta za Trst: ministrski odbor še vedno ne posluje tako, kot bi moral. V Trstu imamo sicer generalni vladni komisariat, a kljub sposobnosti in marljivosti njegovega načelnika, ga birokratska podrejenost osrednji vladi ovira pri tem, da bi mogel podvzeti potrebne ukrepe pravočasno in s potrebno širino. Tako imamo še vrsto nerešenih vprašanj, kakor na primer vprašanje malih in srednjih trgovcev, vprašanje beguncev, vprašanje bivših nameščencev ZVU itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vrsto temeljnih vprašanj, kakor je vprašanje pokrajinske avtonomije in valorizacija pristanišča. Pisec zaključuje z naslednjimi besedami: »Povratek Italije v Trst bi prenehal biti pozitivno dejanje, če ne bi pomenil tudi rešitve gospodarskih in socialnih problemov našega mesta, ki Je tako blizu italijanskemu narodu.n Italijanska nac.ionalistič. na kulturna politika v Jušnem 'lirolu Ko je še celotno Trentinsko pripadalo k Avstriji, se je malo mestece Rovereto zelo lepo razvijalo. Za vladanja Marije Terezije se je tam ustanovila znana »Accademia degli Agia-ti*. V tej akademiji so bili včlanjeni tudi številni učenjaki iz drugih dežel. Zlasti se je njen sloves dvignil, ko je bil njen član tudi filozof Antonio Rosmini, čigar stoletnico smrti so praznovali letos. Po prvi svetovni vojni pa je kulturno življenje v Roveretu nazadovalo, ker so italijanske oblasti premestile vrsto ustanov iz Rovereta in Trenta v Bočen, Brixen in Meran. In v tem je tudi ironija usode, da je iredenta iz Trenta in Rovereta morala plačati osvoboditev z vsestranskim nazadovanjem kulturnega življenja v teh dveh mestih. Fašistična in tudi demokratična Italija ni videla svo'je naloge v pospeševanju kulturnega življenja v izključno italijanski pokrajini Trentino, ampak v poitalijančevanju nemške Južne Tirolske. Iz tega razloga so premestili v Južni Tirol ustanove in osebnosti, ki nimajo z Južnim Tirolom nobene zveze. Tako se je zgodilo s C. Battistijem, na katerega naletimo vsepovsod v Južnem Tirolu, medtem ko ga komaj srečamo v njegovem rojstnem mestu Trentu in na Trentinskem. I-sto se sedaj dogaja z Rosmini-jem. Zanimivo je, da se prve spominske svečanosti za Ros-minijevo stoletnico niso vršile niti v Roveretu niti v Stresi, kjer je Rosmini umrl leta 1855. ampak da se je nlncontro in-lernazionale rominiano 1934» vršil v Bocnu. Na velikem »Congresso intrrnazionale di filosofia Antonio Rosmini 1955» v Stresi je bilo sklenjeno, da se ustanovi »Istituto intema-zionale di studi superiori Antonio Rosmini«. In kakor po-roča »Standpunkt«. organ italijanskih propagandističnih krogov v Meranu, bo sedež tega zavoda v Bocnu. Z Bocnom nima Rosmini nobene zveze, če izvzamemo okoliščino, da je v Bocnu posvečena njemu ena ulica. . PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 12. oktobr* IZ TRŽAŠKE KRONIKE Za raztegnitev zakona 835 na Tržaško ozemlje Kot poroča agencija Ansa, je zunanje ministrstvo predložilo senatu zakonski načrt o raztegnitvi ukrepov zakona 835 z dne 6. oktobra 1953 na Tržaško ozemlje. Omenjeni zakon vsebuje določila v korist male industrije in obrtništva. ECA v septembru V septembru je tržaška občinska podporna ustanova razdelila skupno 95.552.395 lir raznih podpor. Raznim podpornim ustanovam, ki jih u-pravlja občinska podporna u-stanova. so dodelili 24,080.073 lir, 5.433 med vojno oškodovanim družinam 40.259.508 lir, za brezplačno hrano 1628 družinam 9.818.258 lir itd. Obvestilo delavcem Kozmann Delavci, ki so bili zaposleni v tovarni Kozmann, naj se v jutri od 8. do 12. in od 13. do 17. ure zglasijo v prostorih tovarne v Rocolu, kjer jim bodo izplačali odpravnino. Nesreča na delu Okoli 13. ure se je zatekel v bolnišnico 39-letni Nibbio Finotello iz Ul. di Sella. kateremu so dežurni zdravniki izprali rano na glavi in mu nudili vso potrebno pomoč ter ga nato s priporočilom 8 dnevnega počitka odslovili. Finotello je takoj po prihodu v bolnišnico povedal, da se je ranil med delom pri nekem gradbenem podjetju v Rocolu. Okoli 11.45 je moral skupno z drugimi delovnimi tovariši prenesti neki zaboj in ta se je nepričakovano nagnil, pri čemer ga je rob ranil. Drobec železa v oko Med delom pri stružnici v mehanični delavnici Santin v Ul. F. Severo je 20-letnemu mehaniku Romanu Furlanu iz Ul. Carpineto U priletel v oko drobec železa in ga prisilil, da se je takoj zatekel v bol-nišmco. Tu so mu na spre-jemnem oddelku nudili zdravniško pomoč in ga nato, ker zadeva ni nevarna in bo mladenič ozdravel že v 3 dneh, odslovili. Roko sl ]e zlomila Včeraj malo pred 18. uro so moiall pridržati na ortopedskem oddelku 50-letno Angelo Knžroančič por. Žagar iz Bazovice št. 11. kateri so dežurni zdravniki ugotovili zlom komolca. Žagarjeva, ki se Je zatek.a v bolnišnico z zasebnim avtom, je izjavila, da je v prvih popoldanskih urah nerodno padla na dvorišče svoje hise. Ce ne bo hujšega, bo žena okrevala v 30 ali najkasneje v 40 dneh. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED ZDRUŽITVIJO ZEMLJIŠČ Združitev zemljišč v tržiški okolici se ne sme izvršili v škodo maloposestnikom Honzorcii za vodo v 'lržiču je predložil načrt, ki se naslanja na zakon iz leta 1933 - Prizadeti kmetje postavili več pogojev za sprejem načrta Združitev zemljišč po katastrskem redu v tržiški o-kolici je problem, ki je nastal že leta 1865. Že takrat je neka poljedelska družba predlagala, da bi se združila zemljišča istih lastnikov. Od takrat pa do danes je bilo predloženih že več načrtov, vendar pa ni bil nobeden sprejet. Zadeva je prišla zopet na dan, ko je Konzorcij za vodo iz Tržiča, ki Prometna nesreča Okoli poldne, ko je dež razmeroma močno padal, sta se 20-1 e t n.i Giancarlo Mora in njegov 57-letni oče Gio- vanni iz Ul. Commerciale vse-dla na skuter in se hotela odpeljati proti mestu. Giancarlo je previdno vozil, predvsem ker je bila cesta spolzka, vendar se mu je vseeno pripetila nezgoda, pa čeprav zanjo ni bil sam kriv. Nekako na sredi poti je mladenič zagledal ob pločniku ustavljen avto in je zavozil nekoliko proti sredi ceste, da bi se mu tako izognil. Prav v tistem trenutku pa je z nasprotne strani privozil drug avto in da bi preprečil trčenje, je mladi Mora zavrl, pri čemer pa je zadnje kolo zdrsnilo in tako sta oba potnika zletela na tla. Kasneje sta se oba odpeljala z rešilnim avtom v bolnišnico, od koder pa so ju odslovili, ker njune poškodbe niso bile hudega značaja. Na žebelj je stopil Včeraj sta se zatekla na postajo Rdečega križa za prvo pomoč 26-letni delavec Mario Bernič iz Istrske ulice in 33-letni šofer Adelio Zordan iz Vicenze. Obema so nudili pomoč in ju nato odslovili. Bernič je povedal, da je med delom nehote stopil na žebelj, ki je štrlel iz neke deske, medtem ko je Zordan, ki je imel rano na dlani desne roke. izjavil, da se je ranil Tržiču, v trenutku ko je hotel zapreti stranico tovornika Slovensko petje in ,,Piccolo,, «Picco!o» ne bi bil to kar je, če se ne bi spotaknil ob skupino oseb, ki je v soboto prišla s Tržaškega z avtobusom m se ustavila ob meji pri severni postaji, kjer je zapela nekaj slovenskih pesmi. To je bil zanj dovolj tehten razlog, da je napisal na u-vodnem mestu zg eno kolono besed na račun vesele družbe. Pisec je šel celo tako daleč, da je dejanje proglasil nič manj kot za provokacijo.. Ko človek čila izlive malenkostne mentalitete, se nehote sprašuje, kakšna je tista demokracija, in svoboda, ki nam j c priznava ustava, če se vedno najde nekdo, ki se mu kolcne že samo ob misli, da začuti nekje prisotnost pripadnikov našega naroda, kaj šele, če sliši njihovo govorico ali petje. Pota naših šovinistov so pač zares nepojmljiva: zanje je provokacija, (e italijanski državljan poje slovenski tako rekoč doma. Ce Pic-colo smatra, da je po enem letu od podpisa sporazuma o Trstu nastopil čas ponovnega kaljenja miru, potem mu po-vemo, da s svojimi provoka-torskimi dejanji ne bo vzbudil odpora italijanskega prebivalstva proti Slovencem, ker je njegovega ščuvanja že zdavnaj sito. Naj nas Piccolo neha zmerjati, ker si s tem ne bo pridobil nikakršne naklonjenosti svojih gospodarjev, ki vedno bolj spoznavajo, da jim politika sovraštva ne prinaša nobene koristi. In za konec: Piccolo smatra za višek tolerantnosti, če so pevci lahko peli tik ob meji slovenske pesmi; to dejanje se mu zdi tako pomembno, da ga daje za vzgled demokracije- Kaj pa ena kolona strupenega svinca, in nesramnost, in nestrpnost, in razburjenje žolča »malega« urednika ob tako vsakodnevnem dogodku? ga vodijo veleposestniki iz le cone predložil načrt, ki se naslanja na zakon iz leta 1933 in po katerem bi bili predvsem oškodovani majhni in srednji posestniki iz občine S. Pier ob Soči in foljan-ske občine. Pisali smo že o tem, da se je večina prizadetih uprla omenjenemu načrtu, ne glede nato kakšni sindikalni organizaciji pripadajo. Prizadeti so se tudi že sestali in ustanovili poseben odbor, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Odbor je jasno nakazal, da kmetje pravzaprav niso proti združitvi zemljišč po katastru, toda združitev naj se ne izvrši v izključno korist veleposestnikov. Mali in srednji kmetje so pripravljeni podpreti vsako iniciativo, ki stremi za izboljšanjem poljedelske proizvodnje; to so dokazali tudi na sestanku, ki je bil prejšnjo soboto v S. Pieru ob Soči. Na sestanku, na katerem so bili poleg odbora prizadetih kmetov tudi predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, je bila postavljena zahteva za preklic načrta, ki ga je postavil pred kratkim Konzorcij za vodo v Tržiču, in zahteva za ustanovitev študijske komisije izvoljene od strani zainteresiranih. Kmetje namreč želijo, da bi poleg tehnikov konzorcija v združevanju zemljišč bili prisotni tudi predstavniki kmetov. Prizadeti lastniki so postavili tudi več pogojev za združitev zemljišč odnosno za o-dobritev in sprejem predloženega načrta. V petek se bodo prizadeti lastniki zemljišč ponovno sestali, še enkrat bodo skupno pregledali svoje predloge in jih potem posredovali vodstvu konzorcija. Sele potem ko bodo njihovi predlogi sprejeti, bo lahko prišlo do ureditve in združitve zemljišč po katastrkem redu v tržiški okolici. Sl I lulliii jii. ‘'f' J 4!j:l m LAHKOATLETSKA TEKMOVANJA IN PRIREDITVE 19. OKTOBRA V DUBLINU IN Zmaga italijanskih atletinj v troboju s Francijo in Avstrijo Ljubljančanka Usenikova s svojim rekordom v metu krogle osma na svetu - Dvoboj Konrad - Mihalič v Meranu ZA ODPRAVO BREZPOSELNOSTI V podjetju državnega monopola lahko zaposlijo še 40 delavk Proizvodne kapacitete podjetja še niso popolnoma izkoriščene - Ne bi bilo treba graditi novo podjetje Podjetje državnega monopola, ki je pred nekaj leti zraslo v drevoredu XX. septembra v Gorici zaposluje sedaj le 70 delavk in delavcev. Stavba je velika in moderno opremljena; v njej bi bilo prostora še za mnogo večje število delavcev. ždi pa se, da podjetje ne more zaposliti novih delovnih moči zaradi premajhnega števila naročil. Po nekaterih vesteh pa naj bi država mislila na izgradnjo podobnega podjetja v Trstu, kar je povsem nepotrebno ko ugotavljamo, da ni dovolj dela niti za proizvodno kapaciteto goriškega podjetja državnega monopola. Goriške oblasti naj bi se po omenjenih vesteh zanimale za dvig proizvodnje v omenjenem podjetju in naj bi vodile razgovore s poštno u-pravo v Gorici. Ta bil namreč lahko omogočila podjetju zaposlitev novih 40 delovnih moči s tem, da bi pošiljala v čiščenje in popravilo vse poštne vreče. Doslej pa še ni prišlo do zaključka razgovo- 1ZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA MED ČEDADOM IN TOLMINOM Avtobus Je odpeljal iz Čedada od 9.30 in se vrnil opoldne Blok pri Stupici je odprt tudi za tiste, ki imajo potne liste Po dolgih letih je bil včeraj, na oi-novi videmskega sporazuma z dne 20.8.1955, vzpostavljen promet med Čedadom in Tolminom. Avtobur podjetja Rosina iz Čedada, je odpeljal iz Čedada ob 930. Skozi mednarodni blok pri Stupici je privozil v Kobarid in zatem v Tolmin, od koder je odpeljal nazaj proti Čedadu ob 12.30. Prebivalstvo obmejnih krajev je z veseljem pozdravilo to vest; med Tolminom in Čedadom bo zopet živahnejše; obnovile se bo- do etare trgovske vezi in se razvil turistični promet, saj je v teh obmejnih krajih veliko prirodnih lepot, ki eo bile doslej, zaradi zaprtja me je za večino prebivalstva skoraj nedostopne. Blok pri Stupici in odprt samo za imetnike propustnic ampak za vse, ki imajo potne liste. Dovoljen je tudi prehod z avtomobili, motorji in kolesi. Seveda morajo lastniki avtomobilov in motorjev imeti šofersko izkaznico in trip-tik. rov, ki se vodijo med zainteresiranima strankama. Upati je le, da bo zadeve rešena pred koncem leta in da bo podjetje tako lahko čimprej zaposlilo novo osebje. 40 oseb bi tako dobile stalno zaposlitev; za Gorico, ki je eno izmed mest z največjim številom brezposelnih, res ni ve. lika stvar, toda vsekakor bolje kakor pa, da ostanejo ti ljudje na cesti Prepoved prodaje mošta Na podlagi člena 7 ministrskega dekreta z dne 23. septembra in na podlagi čle. na 55 pokrajinskega in občin, skega zakonika, goriško županstvo obvešča, da je prepove-dana prodaja raznih vrst mo šta vse do 22. oktobra t.l. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. Nesreča tiri trganju grozdja V. ponedeljek zvečer je rešilni avto odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 47-letno Te-reso Gratton iz Ul. Brigata Avelino 10. Ko je Grattonova proti večeru trgala grozdje z latnika, ji je na hrbet padel težak kol, ki se je odlomil in jo hudo zadel. Na pomoč so ji • pritekli domači, ki so poskrbeli za takojšen prihod avta Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ji pri pregledu ugotovili domneven zlom križne kosti. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik, 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 16.30: »Adriana Le- couvreur«, G. Ferzetti in V. Cortese. VERDI. 17.00: «Krivec je med nami«, E. 0'Brien. CENTRALE. 17.00: «Ljudje šepetajo«, G. Grant, J. Crain. VITTOR1A. 17.00: «Roka v senci«, C. Smith, B. Palmer. MODERNO. 17.00: «Kaplar Sam«. V nedeljo je bil v Milanu ženski lahkoatletski troboj Italija - Francija - Avstrija. Italijanke so prepričljivo zmagale tako v dvoboju s Francijo kot z Avstrijo; Francija si je priborila zmago nad Avstrijo. Na tekmovanju je bilo nekaj prav dobrih rezultatov. Tako Leone na 200 m kot Greppi na 80 m zapr. sta izenačili državna rekorda, v štafeti 4x100 m pa so italijanske tekmovalke postavile zelo dober nov rekord. V isti postavi je štafeta na evropskem prvenstvu pred dobrim letom v Bernu postavila prejšnji rekord, ki je bil za dve desetinki sekunde slabši. Italijanke so si priborile pet zmag, Francozinje tri, Avstrijke pa samo dve. Rezultati: 100 m: 1. Leone (Italija) 12”; 2. Capdevielle (Francija) 12”2; 3. Geist (Avstrija) 12"2; 4. Mus. so (It.) 12”3; 5. Picado (Fr.) 12"6; 6. Harasek (Av.) 12"7. 200 m: 1. Leone (It.) 24"6 (izenačen drž. rek.); 2. Bertoni (It.) 25”6; 3. Wahl (Fr.) 26”1: 4. Fluchot (Fr.) 26”2; 5. Harasek (Av.) 26”4; 6. Dostal (Av.) 27”3. SOO m: 1. Guilleux (Fr.) 2'14”2; 2. Desport (Fr.) 2'17”3, 3. Albano (It.) 2’22"8; 4. Baldo (It.) 2'25”; 5. Walter (Av.) 2'35”3; 6. Becker (Av.) 2'36". 80 m ovire: 1. Laborie (Fr.) 11”2 (izenač. fr. rek.); 2. Greppi (It.) 11.3 (izenač. it. rek.) 3. Musso (It.) 11”4; 4. Flament (Fr.) 11 ”6; 5. Eberl (Av.) 11”»; 6. Geist (Av.) 13"2. Višina: 1. Knapp (Av.) 1,60; 2. Giardi (It.) 1,56; 3. Sablatnig (Av.) 1.53: 4. Lambert (Fr.) 1,53; 5. Paternoster (It.) 1,50; 6. Flament (Fr.) 1,45. Daljina: 1. Glottin (Fr.) 5,63; 2. Fassio (It.) 5,60; 3. Knapp (Av.) 5.56: 4. Lambert (Fr.) 5,55; 5. Mattana (It.) 5,36; 6. Janisch (Av.) 5,06. Krogla: 1. Paternoster (It.) 13,04; 2. Poell (Av.) 12,37; 3. Peyker (Av.) 12,37; 4. Larivičre (Fr.) 12.30; 5. Coletto (It.) 11,63; 6. Bobin (Fr.) 11,55. Disk: 1. Poell (Av.) 46,37; 2. Paternoster (It.) 44.98; 3. Pey-ker (Av.) 41.42: 4. Laurent (Fr.) 41.10; 5. Durand (Fr.) 38.81; 6. Nanetti (It.) 38,33. Kopje: 1. Rossi (It.) 42,26; 2. Turci (It.) 41.95; 3. Pinard (Fr.) 39.32; 4. Schwarzler (Av.) 37,45; 5. Wutscher (Av.) 36.99; 6. Bobin (Fr.) 36.91. Štafeta 4x100 m: 1. Italija (Musso, Leone, Bertoni, Greppi) 46"4 (nov drž. rek.); 2. Francija (Picado, Laborie, Jac-quet. Capdevielle) 47”2 (nov fr rek.); 3. Avstrija (Pauerl, Eberl, Geist, Harasek) 50" 1. KONČNO RAZMERJE Italija - Francija 60-46 ltalia - Avstrija 65-41 Francija - Avstrija 58-48 V nedeljo je ljubljanski Od red priredil večje lahkoatletsko tekmovanje. Dovolj dobro tekališče in u-godno vreme sta slovenskim a-tletom omogočila vrsto odličnih rezultatov, ki so v mnogih primerih tudi slovenski ali jugoslovanski rekordi. Junakinja tekmovanja je zopet bila Milena Usenik, ki je za 45 cm izboljšala svoj slovenski in državni tekord v metu krogle in se uvrstila na 8. mesto na svetu za naslednjimi atletinjami: Zibina (SZ) 16.29, Tiškevič (SZ) 16.15, Dojnikova (SZ) 15.38, Kuznecova (SZ) 15.20, Werner (Be) 15.06, Tews (V. Ne) 14.87, Luettge (V. Ne) 14.65, Tišlerova (CSR) 14.45. Usenikova je bila res odlično razpoložena. Po prvem metu, ki je znašal 12.75 in prestopu, je v tretjem metu popravila rekord na 13,91, sledil je met 13.74, potem zopet izenačenje starega rekorda 13.89 in nazadnje rezultat svetovne vrednosti. Usenikova pa ni ostala edina nova rekorderka. Šikgvče-va je najprej v zadnjem delu teka na 100 m premagala Šta-mejčlčevo z novim slovenskim rekordom 12.3, kasneje pa se ji je Stamejčičeva oddolžila s tem, da jo je premagala na 200 m in ji odvzela tudi slovenski rekord. Od obeh najhitrejših Slovenk je pričakovati tudi v bodoče še mnogo lepih dvobojev in vrsto odličnih rezultatov. Precejšnje presenečenje predstavlja tudi zmaga Pluta nad slovenskim rekorderjem Kopitarjem v metu kopja. Tudi ostali so bili uspešni. Janko Mueller, ki je nedavno dosegel nov slovenski rekord v metu diska, je svojo solidno formo potrdil z rezultatom 48,33 in rezultatom, ki ga je dosegel na internem tekmovanju v sredo 48,26. Velik napredek in pomembno zmago nad svojo «večno» nasprotnico Petauer-jevo, je dosegla tudi Bajzljeva v teku na 80 m z ovirami. Nekaj rezultatov: 800 m: Belšak (O) 1:57.8, 1500 m: Gajšek (K) 4:01.2, Svetin (O) 4:07.0, višina: Zarol (O) 180, troskok: Kolnik (O) 14.12; disk: Mueller J. (O) 48,33, kopje: Plut (O) 64.02, Kopitar (K) 63.94. Zenske — 100 m: Siko-vec (K) 12.3, Stamejčič (O) 12.4; 200 m: Stamejčič (O) 25,3, Sikovec (K) 25.5; 80 m ovire: Bajželj (O) 11.9, Petauer (Kj 12.0; krogla: Usenik (O) 14.34 Hudobivnik (O) 12.13. V Meranu so v nedeljo nastopili nekateri lahkoatleti posameznih klubov iz raznih dr-žav (Nemčije, Švice, Avstrije, Jugoslavije); Jugoslovani so nastopili kot moštvo Beograda. seveda pa jih je bilo le omejeno število in še daleč ni so predstavljali, kar bi res zmogel Beograd v lahki atletiki. Na splošno so prevladovali Nemci, čeprav ni bilo Fuettererja, ki so ga prej napovedovali. Nemci so si priborili največ zmag, nekaj dobrimi, nekaj pa tudi z dokaj povprečnimi rezultati. Na 5000 m je zmagal Konrad pred Mihaličem za 6 desetink se- manchesI*! Irska-Jugoslavijo A Anglija BJugoslavijoj Tirnanič |t 1« določil obe roprezootanci; dolohjj]^ Horvat, o katerem se je govorilo, da je Pr‘ kunde. Konrad je ves čas vodil in ga Mihalič potem v končnem sprintu ni mogel več ujeti. Dobro sta se uveljavila Jugoslovana Radišič in Cular prvima mestoma na 800 m. V metu kopja, kjer je zmagovalec dosegel znamko 70 m, je bil Pavlovič tretji za Zig-giottijem, medtem ko je Lukman s palico skakal znatno izpod svojih sposobnosti. Rezultati: 100 m: 1. Umlauft (Muen-chen) 10”8; 2. Reichert (Stuttgart 10”9; 3. Mueller (Zuerich) 10"9. 5000 m: 1. Konrad (Muen-chen) 14’33”; 2. Mihalič (Beograd) 14'33”6; 3. Mueller (Muenchen) 15'16"6. Višina: 1. Roveraro (Alben-ganese) 1,90; 2. Pingl (Innsbruck) 1,85. 400 m:; 1. Hans (Muenchen) 48": 2. Galliker (Zuerich) 49”5; 3. Ries (Muenchen) 49”8; 4. Sa-bolovič (Beograd) 50”. Disk: I. Consplipi (Pirelli) 54.10; 2. Ovveger (Muenchen) #7,09; -3.BUerle (Stuttgart) 46,77; 5. Meroni (Pirelli) 46,23. 800 m: 1. Radišič (Beograd) 1'52”4; 2. Cular (Beograd) r53"2; 3. Starzmann (Stuttgart) r53"8; 5. Spinozzi (A.A.A. Roma) 1’54”3; 7. Gandini (Brescia) 1’57"; 8. Clementi (Lane-rossi) 1'58”. Daljina: 1. Colatore (Galla-ratese) 7,12; 2. Osterleim (Muenchen) 7,04; 3. Pingl (Innsbruck) 7. Krogla: 1. Ovveger (Muen- chen) 14.98; 2. Marcadelli (Cus Milano) 14,38. Kopje: 1. Rieder (Muenchen) 70,66 ; 2. Ziggiotti (Valdagno) 65.46; 3. Pavlovič (Beograd) 63,92; 4. Lievore (Lanerossi) 63.73:5. Farina (Amatori) 60,66. 4x100: Muenchen 42”. Palica: 1. Reissmann (Muenchen) 4; Lukmann (Beograd) 3,90; 3. Stroehl (Zuerich) 3,90. ŽENSKE: 80 m zapreke: 1. Seonbuch-ner (Muenchen) 11”2; 2. Eiber-le (Stuttgart) 11”7. 200 m: 1. Hantsck (Muenchen) 25”8; 2. Venturato (Bočen) 27"1. Višina: 1. Sturm (Muenchen) 1,55: 2. Schubert (Muenchen) 1,50. BEOGRAD, 11. — Zvezni kapetan Tirnanič Je določil danes moštvi A in B, ki bosta 19. t. m. igrali proti reprezentanci Irske in proti B reprezentanci Anglije. Za A-reprezentanco, ki bo igrala proti reprezentanci Svobodne Irske v Dublinu, so določeni: Beara, Kralj, Belin, Crnkovič, Zekovič, Boškov, LJubenovič, Horvat, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Zebec, Veselinovič, Ognjanov in Toplak. Za B-reprezentanco, ki bo igrala proti enakemu moštvu Anglije v Manchestru, pa so določeni: Stojanovič, Krivoku-ča, Stipič, Cokič, Bilogradič, Pajevič, Popovič, Borozan, Ju-ričko, Lipošinovič, Kurtovič, Conč, Prlinčevič, Antič. Pašič in Rudimski. Obe reprezentanci bosta odpotovali iz Beograda z letalom 17. oktobra. OCHERS 81 Ji UTHIIL POLIZAJ HVMItMzaSKMirMMl Na nedeljski dirki Pariš Tours je zmagal Francoz Du- I Scodeller (Fr.), | 30; 18. Dupont Nencini (It.) (Fr.) 27; 19. pont v rekordnem povprečnem Van Cauter (Belg.) 26; 20. Nova Gorica prvič zmagala Poraz Odreda na domačem igrišču V nedeljo je končno tudi Novi Gorici zasijalo sonce zmage. Goričani so po doseda njih visokih porazih z nedelj sko zmago nad Rijeko nadvse presenetili, to tem bolj, ker so igrali tako, da jim zmage nih če ne more oporekati. Za drugo presenečenje pa je poskrbel Odred, toda v obratnem smislu. Izgubil je namreč na domačem terenu z zagrebško Trešnjevko. In tudi zaradi te' ga poraza se Odredu ne bo treba pritoževati, kajti zmaga gostov je zaslužena. Bolje je bilo Ljubljani, ki sicer tudi ni dobro igrala, pa je vendar premagala zagrebškega Metalca. Tudi mariborski Branik je zmagal in to z odlično igro. Karlovac in Segesta sta se razšla brez gola. Lokomotiva pa je premagala Šibenik. Rezultati: Ljubljana - Metalac 4-2 Branik - Split 2-0 Odred - Trešnjevka 2-4 Nova Gorica - Rijeka 4-2 Karlovac - Segesta 0-0 Lokomotiva - Šibenik 3-1 CONSKA LIGA Lokomotiva 5 sicer skuša« mačini so sicer »»-- f začetku dobiti premo . . f kovita igra Goričanov jj, prisilila k obrambi. m pl nuti je Clemente zabi P (j. Po uspehu so Goriča" ^ ,no v napadu, a v P ^,1 j času ne pride do ra^ ^ drugem polčasu Pa J / ostrejša, goriška vra krat v nevarnosti, a ričani ne opustijo v-ložnosti in v 12. minu ^ Zorzin prejšnji rezulta ^ j;ii čini se nato vržejo 1 *i Goričanom v napad, a--------- gola dovolj, zato se P°._ II#1 vrat«1 lo moštvo v obrambo tudi uspe. Goriška nejo nedotaknjena. Pro Gorizia je igrala či potsavi: Guida; Costelli; Pischi, Ve c° ?tsi!-deot; Zorzin, Clemente' Mazzero, Meret. * * * 3ra ^ Izžrebana sta bl1®‘ polfinalni tekmi Inskega pokala. 6. Muk \ sta v Splitu igrala ,9®' Spartak, v Beogradu in Crvcna zvezda. ♦ * * ([if Francoska nog010^ racija predlaga, da ^ žavno tekmo med J ^ in Francijo, ki bo bra v Parizu, vodil3 e lijanskih sodnikov. Čukarin prvak v telovadb' Naslov po letošnje*«. času skoraj 44 km na uro. Ockers je dobro branil svoj položaj na lestvici Desgrange-Co-lombo za svetovno prvenstvo na cestnih dirkah, ter dosegel deveto mesto, medtem ko je L. Bobet prišel na cilj šele 21. Vrstni red na cilju: 1. Dupont (Fr.) 253 km v 5.47’48", povprečno 43,645; 2. De Bruyne (Belg.), 3. Cieleska (Fr.), 4. Van Cauter (Belg.), 5. Seyers (Belg.), 6. Desbats (Fr.), 7. Brankart (Bel.), 8. Schils (Bel.), 9. Ockers, 10. Van Genechten, 11. Gilles, 12. Michel, 13. Impanis, 14. Privat. 15. Anquetil. Lestvica Desgrange-Colombo 1. Ockers (Belg.) 92 točk; 2. L. Bobet (Fr.) 80; 3. Brankart (Belg.) 78; 4. Koblet (Sv.) 58; 5. Geminiani (Fr.) 53; 6. G. Derycke (Belg.) 53; 7. Magni (It.), Coppi (It.) 51; 9. Fornara (It.) 44; 10. Gau-thier (Fr), Impanis (Belg.) 38; 12. Van Steenbergen (Bel.) 36; 13. Decock (Belg.) 32; 14. Gaul (Luks.), Coletto (It.), Rolland (Fr.), Sterckx (Belg.), Adriaenssens (Belg.) 22. Lestvica po državah; 1. Belgija 480 točk, 2. Francija 422, 3. Italija 274, 4. Švica 103, 5. Luksemburg 36, 6. Holandska 32, 7. Španija 20, 8. Anglija 19. Na plavalnem tekmovanju med Madžarsko in Jugoslavijo v Dubrovniku pa so bili doseženi tile boljši rezultati: Moški — 100 m hrbtno: Ma-gyar (M) 1:08.0, Skanata (J) 1:09,4; 200 m prsno: Tumpek (M) 2:34,5, Kučar (J) 2:45.5; 100 m prosto: Nyeki (M) in Njeguš (J) oba 59,5. 200 m prsno: Sandor (M) 2:49.8; ženske — 100 m hrbtno: Payor (M) 1:18,5, Basta (J) 1:22,7; 100 m prosto: Litomericky 1:09.4, Se-bo (obe M) 1:10,3; 200 m prsno: Szekely (M) 3:11,8, Martekalo (J) 3:18,2; 400 m prosto moški; Zaborsky (M) 4:46.7, Jeger (J) 4:47.5, 4x100 m mešano moški: Madžarska 4:34,3, Jugoslavija 4:43,7. Trešnjevka Šibenik Ljubljana Odred Branik Split Rijeka Segesta Metalac N. Gorica Karlovac 4 1 0 14:5 9 3 2 0 16:4 8 4 0 1 12:5 8 3 1 1 8:5 7 3 0 2 13:10 6 2 1 2 12:9 5 2 0 3 9:8 4 2 0 3 9:10 4 1 2 2 6:12 4 1 0 4 8:14 2 1 0 4 6:24 2 0 1 4 1:8 1 ŠPORT V GORICI Pro Gorizia - Spilimbergo 2-0 (1-0) Svojo drugo prvenstveno tekmo je Pro Gorizia odigrala v Spilimbergu in tudi to pot zmagala, tako da je sedaj med prvimi. Goričani so v tej tekmi pokazali boljšo igro in kar je najvažnejše, igrali so bolj homogeno in bolj učinkovito. Do- - ie . SZ v orodni telovadb' fl jil olimpijski zmag0^ tor Cukarin, ki ie gradu zbral 113.Ib diugo in tretje lT,e* g75) j' uvrstila Azarjan ( . *!#.■ Korolkov (108). Mn°L; l>, m telovadci, med svetovni prvak niso uvrstili med „|U zaradi napak Prl ^ jah. . Odgovorni ureilljl STANISLAV B* Tiska Tiskarski zavod HIAIII SKKl] predvaja danes ob 18. uri Dogodivšči^ * KINO PROSEK-K predvaja danes k 19.™ z začetkom o d 1 NOTRE Film je posnet nem HugojeveV predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob !”• Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 99.= Četrto poglavje« NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA - LOVEC Tu sem prejel poučno pismo svojega poznejšega sošolca na gimnaziji in našega dragega rojaka Maksa Skumavca., ki Je obiskoval pripravnico kaki dve leti pred mano in ki dodaja sedaj mojemu opisu iz svojih izkušenj nekaj dopolnil. »Prišel sem na pripravnico iz tretjega razreda CM šoie pri Sv. Jakobu (stanovali pa smo v mestu v ul. Valdirivo — nisem obiskoval slovenske šole na Akvedotu, ker tedaj, ko sem se bil vpisal v prvi razred, še ni obstajala) in sem bil obe leti pri ravnatelju Pretnerju. Videti je, da si ti prišel v prvi razred in k Pretnerju prav takrat, ko sem jaz odšel. Istočasno z mano je prišel na pripravnico tudi moj prijatelj prof. Jože Kosovel«, mi piše tovariš Skumavec in nadaljuje: »Mogoče, da je bil duh na šoli, ko si jo ti obiskoval, manj avstrijakanlski z ozirom na balkansko vojno, ki je tedaj izbruhnila. Vendar imam to solo v spominu kot mučno in prestrogo za 910-letne otroke. Res je, da smo se v dveh letih . naučili tako dobro nemščine, da smo bili celo na nemški gimnaziji med boljšimi v pogledu nemškega jezika. Na žalost pa na tej šoli ni bilo časa za predmete, ki prinašajo nekaj razvedrila in veselja med strogi učni red, kakršni so: telovadba, risanje, petje...« »Kot si že omenil, smo se oddahnili edino takrat, ko je »topil v razred dobri katehet Guštin. Tu bi rad omenil še to; Verjetno je opazil, da šolarji popolnoma zanemarjajo čitanje slovenskih knjig. Nekega dne me je poslal na dom k svoji sestri, kjer sem dobil štiri drobne knjige slovenskih povesti. Te so začele potem krožiti po razredu kot nekakšna šolska knjižnica. Vsi so radi prebirali te knjige...« »Tretja stvar, ki si jo deloma že omenil, bi bila ta, da se je ukvarjal ravnatelj Pretner kot tajnik Dijaškega podpornega društva tudi z urejevanjem šolskih knjig, ki jih je društvo posojalo revnim dijakom gimnazije in realke. Te knjige so hranili v pripravnici in spominjam se, da nas je koncem šolskega leta odredil Pretner nekaj šolarjev, da smo te knjige sortirali in popisali. To je bila kar dobra pomoč za nas revne dijake...« Tako mi piše davni sošolec in dobri prijatelj Skumavec. K temu bi imel pripomniti samo to, da je bil duh na pripravnici, ko sem jo sam obiskoval, na zunaj prav tako av-strijakantski, kot ga opisuje moj sošolec, samo da sem jaz vedel iz pojasnil svojih staršev, da je ravnatelj Pretner zunaj šole ne samo zaveden, marveč tudi marljivo dejstvu-joč Slovenec, o čemer priča še to, da je bil izvoljen za tajnika tako narodno koristnih društev, kakršna sta bila Dijaško podporno in Slovensko planinsko društvo. Govoril sem že bil o dvojni in povsem nasprotujoči si vlogi, ki ju je bil moral prevzeti nase tedaj ne samo, denimo, državni uradnik, marveč tudi šolski otrok, ki je bil član zavedne slovenske družine in ki je obenem obiskoval avstrijske sole. Marsikdo te dvojne vloge ni mogel na dolgo prenašati in se Je ali odtujil stvžiri svojega naroda ali pa se je nevarno in celo usodno izpostavil. Vsekakor ta dvojnost ni bila za mlad in raven človeški značaj posebno prijetna. Jaz sem to dilemo rešil pri sebi nekako po svetopisemskem izreku: daj šoli, kar je šolskega, in daj svoji narodni zavesti, kar je njenega. Kakor sem se telesno in tudi v nekaterih šolskih panogah, predvsem v matematiki, dokaj počasi razvijal, si upam vendarle trditi, da sem bil narodnostno in politično zgodaj razvit. Že zelo zgodaj sem se zavedel, da je bilo mišljenje, gledanje in čutenje mojih staršev, ki je bilo obenem tudi moje, v opreki z oficialntm gledanjem in pojmovanjem države, v kateri smo živeli, in njene šole. Zato sem se zunaj šole iz vsega srca navduševal nad slovanskimi zmagami na Balkanu, recitiranje avstrijsko-patriotičnih pesmi v šoli pa sem smatral za prav tako neljubo, toda nujno šolsko dolžnost, za kakršno sem smatral učenje slovnice ali nemških besed. Za ponazoritev one dobe in dvojnosti, v kateri smo bili prisiljeni takrat živeti, hočem navesti nekaj tipičnih primerov. Ne vem, ali je bilo to v čitankah ali nam je ravnatelj Pretner iz svojega pripovedoval, kar naj bi služilo učencem v podkrepitev njihovega avstrijskega patriotizma. Tako smo slišali tudi zgodbo o vrlem tirolskem borcu in uporniku Andreasu Hoferju, ki je dvignil s svojimi zvestimi upor zoper Napoleona in francoskega okupatorja. Morda smo se ob tej priložnosti tudi učili znane pesmi, kako peljejo francoski rablji vrlega svobodnjaka in rodoljuba na morišče: «Zu Mantua in Banden der treue Hofer war...» V naravi dečka in mladeniča je, da ljubi in občuduje junaštvo, kjer koli in kakor koli se pojavi, najbolj pa tam, kjer Je to junaštvo v službi vzvišenega cilja, kakršen je boj za osvoboditev zasužnjene domovine. Bil sem takrat že prežet protiavstrijskega duhi, ki se je bil pokazal Slovanom in še posebej Slovencem sovražnega že spričo ptujskih dogodkov in iz njih izvirajočega krvoprelitja v Ljubljani, a je bil tedaj v balkanski vojni tudi povsem nasproten našemu lastnemu čustvovanju. Toda zgodba o Hoferju, vrlem tirolskem «Sandwirtu», kot so ga imenovali domačini, je bila vendarle take narave, da je nehote in tako rekoč proti moji volji zbudila v meni simpatije za junaškega UP bj se f zunanje nedoslednosti in čustvenega razkola v zeo^ moral nekako motno zavedati, kajti doma sern„Hbi- < ‘ Dot/orlmin 1 pf In UL _ n UL aUI SC 10 motno zavedati, Kajti aoma •• j^i. povedoval staršem in jih vprašal po njihovi s°j0 je »j Mama, ki je pesem o Hoferju poznala, ®*. I JU^ji stvom zapela in dejala, da je bil Andreas 110 i.cprav jf se je boril in padel za svoje prepričanje, P» m0virie tikalo to prepričanje osvoboditve avstrijske don njej tako simpatičnih Francozov. rot'9 Oče pa je ostal v svoji sodbi dosleden P i0 aJ Hofer da je bil bandit, razbojnik, in da Nap(Jle° ie o® Francozi niso naredili nič drugega, kot to, s° Turke. Mislim, da mu je mama ob tej prilozt "svoj*fl0 1 slednost tudi očitala. Toda oče je vztrajal P1* &il fait ki mu je ne bomo zamerili, če pomislimo, dawejl strani avstrijski uradnik, kar je pomenilo V16igar v po drugi pa zagrizen jugoslovanski Pat.ri c1nv»P°v goreča želja je bila doživeti združenje južnih b ,ej»‘ z razpadom črno-žolte monarhije. , Danes bi dejal, da je bilo mamino eledam p, p • ip ri s" Drugi primer, ki ga mislim prikazati, J bližji in zato bolj drastičen in v situaciji, v0k- pripetil, je imel celo rahel humoristični PLapio hočemo, da bo pravilno razumljen, se tedanjo dobo in v naše takratno čustveno s tir (Nadalje#1™ umetniško občutljive duše, očetovo pa — 8*1, gol^Dt1* doslednega moža. Jaz sem po njuni razsod o£jreči obema gledanjema, na tiho pa nisem mogel vanja junaškemu tirolskemu uporniku. bil ? 5«