Šisv. 55. izliaja Vredtdši ak S.2P-, izvzemši nedelje in pone£cVK% ob 5 popoldne. - Zv. FrančiSka AsiSkc^ it. 20, I. radstr. — t—kiranj pisma se jprc^rr.ajo in rokopisi sc ne vrnčajo. t dr/, ml ; icdnik Štefan Godina. Letnik konscrci) li". — Tish tiskarne .1 • vpisane zriur.:ge z - :\c-n \ Trstu, ulica Sv. ; rančiška Asiškegc §r 23. : ' • ure "r.:? .a ia iprj\e šicv. 11-57. i zreta: Za ce!o leta...... ta -ece laj o leto :< 24-— . 12— . 6— . 5-20 2*60 V Vrstu, v sredOt dne 21. oktobra „1914. VEČERNA 1 ■ Letnik |. Posamezne številke se p^lajato p j 6 vliurjcv. natarfl« Številke po 10 vinarjev. Oglas! se račmtajc na mili metre v SlrokostJ e*e kolon« Cene: Oglasi trgovccv In obrtnikov.....mm pj SOvla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ... ...........eiui pa 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K - vsaka nadaljna vrsU............. 2*— Mali oglas! po 4 \Ir.i:Je tesedi, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t nt oddelek .Edinosti*. NamCuln« in reklamacije se pošiljajo upia\i itstn. Plačuje sc izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. L'prava in inseratni eddelek sc nahajata v ulici Sv. Frar.ČiSka Asiškega št 20. — Poštnohrantln-fni račun št. S4I.G52. TOVNA Z nemiko-francosKega bojišča. mu url Dunkircbnu. BERLIN. 20. (K.) »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja: Od Diinkirchena je slišati od včeraj silno gromenje topov. Glasi se, da Undauntedac so začeli s streljanjem na pet in i i j. Križarka, ki so jo branile spremljajoče jo ladje pred napadi s torpedi, je napei ila svoj ogenj proti dvema sovražnima lorpedovkama, doći m so angleški rušilci dajali opravka drugim. Nemške torpedovke so se potopile ena za drugo, boreč se do zadnjega. Boj je trajal uro in pol. ROTTERDAM, 20. (K ) Kakor javlja »Rottcrdamsche Courant«. trdi kapitan norveškega parnika »Drotting Sophia«, ki je bil priča boja na morju, da je dobro videl, da je bil tudi angleški rušilec zadet po torpedu ter da se je Iz notranjosti dvignil oblak dima, iz česar sklepa kapitan, da je kak kotel eksplodiral AMSTERDAM, 20. (K.) »Nieuv van den Dag« javlja iz Sluisa: Na različnih mestih jugozapada otoka Seeland je bilo čuti nočno gromenje topov. Trdilo se je, da gro-menje prihaja od angleških vojnih ladij, ki obstreljujejo Ostende. Isti list javlja iz Vlissingena: Nemška posadka v Briiggu se kaže izrecno dobrohotno nasproti prebivalstvu. Vlada popoten mir. Nemci da so dobili izdatnih oja-čenj. ____ Portugalski Mrinent LONDON, 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lizbone : „Pair" poroča, da se zbor niči snidete v sredo. Za sredo ali četrtek se pričakuje kabinetna kriza. Freire An d rade prevzame nato sestavo kabineta, v katerem bodo zastopane vse politične stranke. Vstiiko gibanje v RipluiUL LONDON 21. (Kor.) .Times" poročajo iz Kapstadta od 18. t. m.: General Hertzog je odklonil obsodbo polkovnika Maritza in tudi sam ni stopil na stran vlade, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. Dopisi med Botfaom in Hertzogom kažejo ravnanje Hertzogovo v še nepovoljnejši luči. Botha je pisal, da so pogajanja z vodjem upornikov nemogoča. General Boroartf i volnen poMdi. DUNAJ, 20. Vojni poročevalec lista »\Viener Ailgemeine Zeitung« je bil v soboto sprejet pri armadnem poveljniku generalu pehote Boroeviču. Delavna soba generalova je urejena popolnoma preprosto, kakor tudi drugi prostori, ki rabijo generalu Boroeviču. General je toplo pozdravil časnikarje in dejal: Znano mi je, da je javnost razočarana, da uspehi ne prihajajo mah na mah, kakor se Je pričakovalo. Bitka pri Rossbachu je trajala po! ure, pri Gravelotti pol dneva, pri Sedanu en dan in vse te bitke so se končale s katastrofo za izgubljajočo stran. Jaz sem se pri Tomaszevem boril sedem dni in pri Lvovu pet, preden se je položaj razvozlal. In na Francoskem traja bitka že več tednov. Nasprotno je obleganje Sebasto-pola trajalo štiri do šest mesecev, dočim so sedaj najmočnejše trdnjave padle v 2 do 8 dneh. Vojna je postaia tehnično vprašanje. — Pravim popolnoma odkrito: če bi Rusi i-meii našo infanterijo, bi bili danes že na Dunaju, in ko bi imeli mi artiljerijo, tako močno, kakor je ruska, bi bili sedaj v Kijevu. Vojna sredstva so se predrugačila ljudje pa so ostali isti. Le od njihovih živ-1 cev se danes zahteva več. Videli ste gotovo vojaka iz ljudstva v boju in ste gotovo videli, kako izboren človeški materijal imamo. Toda človeški materijal Rusov je ogromen. Stali smo Rusom ob začetku vojne nasproti v razmerju 1 : 3, sedaj stojimo v razmerju 1 : 2 in končno bomo stali v razmerju 1:1. Tedaj pride odočitev s katastrofalnim pojavom, kakor sem tudi trdno prepričan, s sijajno zmago našega orožja. Do tedaj se niore javnosti le svetovati: potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje! Ali bo trajalo štiri tedne ali štiri mesece, ne more reči nihče. Proti nemikim in ovstrijskini držnvUonom no Ingleiken. LONDON, 21. (Kor.) »Daily Mail« piše: Nimamo simpatij do uprizoritve hudih naskokov, kakršni so se dogodili v Dep-fortu in drugje na prodajalne, katerih lastniki nosijo nemška imena. Zanašamo se, da ukrenejo oblasti vse potrebno, da preprečijo ponovitev takih dogodkov, zanašamo se pa tudi, da se bodo spominjale, da poulična drhal vselej začne nastopati, kedar vlada predaleč zaostane za javnim mnenjem. Ljudstvo je bilo prekomerno razdraženo zaradi malomarnosti, ki jo kažejo uradniki napram Nemcem in Avstrijcem v naši sredi. Vsak v Veliki Britaniji so mudeči Nemec ali Avstrijec pome-nja ogroževanje naše varnosti in bi se mu morala nemudoma odvzeti možnost, da bi nam škodoval. To je edina gotova pot, da se preprečijo izbruhi ljudskega razburjenja. »Daily Chronicle« piše: Doznavamo, da se nameravajo nove odredbe proti vsem še neinterniranim nemškim, avstrijskim in ogrskim državljanom.Kakor zagovarjamo poostritev previdnostnih odredeb proti vohunom, upamo, da vlada ne bo odobravala politike brezobzirnega preganjanja, ki bi metale v en koš nedolžne in krivce. Prepove! izplačevanji pnH AnHIL BERLIN, 20. (K.) Državni zakonik objavlja naredbo, po katrei se more porabljati prepoved izplačevanja proti Angliji potom povračil na Francijo, francoske kolonije in vnanje posesti. Im flnantnn operacija m Mttan BERLIN. 20. (K.) Pruskemu deželnemu zboru bo predložen ob sestanku dne 22. t. m. zakonski načrt, ki pooblašča finančnega ministra v izdajo zakladnih nakaznic do 1,500.000 mark. Morska ti seta* sttifldlc. BERLIN. 20. (K.) Po »Kreuzzeitungi« priobčeni, iz peresa znanega orijentalista in izsledovalca Bolgarske, profesorja Straussa, došli članek »Bolgarska usodna ura* se v tukajšnjih političnih krogih mnogo opaža, ker se v marsikateri točki strinja s tukaj vladajočimi naziranji o položaju Bolgarske napram novi situaciji. Profesor Strauss izhaja iz temeljne ideje. ki jo tudi v Nemčiji smatrajo za pravilno, da je pridruženje Bolgarske k politiki, centralnih vlasti ne le v interesu, marveč absolutna potreba za nadaljni razvoj te dežele. Holvojvoda Fra SMrv Zvrti. ZAGREB, 20. (K.) Nadvojvoda Fran Salvator je popoldne v spremstvu bana nadaljeval z ogledovanjem bolnišnic in tukajšnjih naprav za oskrbo ranjencev. Ustoličenje rektorja na nemškem praškem vseučilišču za leto 191415. PRAGA 20. (Kor.) Danes je bil na nemškem Kari Ferdinandovem vseučilišču slavnostno ustoličen rektor za 1. 1914/15, profesor grškega starinarstva, dr. Henrik Svoboda. Žitni tre. DUNAJ 20. (Kot.) Pšenica, rž. ječmen vzdržljivo, koruza krepkejše, oves vzdržljivo. Vreme oblačno. VRAT1SLAVA 20. (Kor.) Pšenica 2SJSO, rž 23.50, oves 2120. Vpokllconje trn vojske. K črnovojniškemu službovanju pod o-rožjem, bodo vpoklicani: Crnovojniški obvezanci, rojeni v letih 1878. do inkluzivno 1890, ki so bili pri naborih za nesposobne (» waff en unf&hig«), ali pa potom superarbitracije odpuščeni iz vojaške, oziroma orožniške službe in katere bo pregledovalna komisija spoznala za sposobne, da služijo v oboroženi črni vojski. K pregledovanju ni treba priti:' 1. onim, ki že služijo v črni vojski — oboroženi ali neob^roženi — ali pa se nahajajo v drugi aktivni vojaški službi; 2. zdravnikom (doktorjem medicine); 3. vojaškim gažistom, ki so vpokojeni, ali pa se nahajajo »izven službe« (ausser Dienst«) ter vsem onim, ki so služili vojake, pa se nahajajo v državni oskrbi; 4. onim, ki so radi hib za vsako službo in tudi za črno vojsko nesposobni, ako i-tnajo črnovojniško odpustnico, ali pa certifikat, da so črnovojniške službe oproščeni, oziroma, ki so bili že svoj čas iz nabornih seznamov izčrtani; 5. onim, ki so bifi že za časa njihove črnovojniške obveznosti potom superarbitracije spoznani za nesosobne (waffenun-fahig); 6. osebam, katerim manjka roka ali noga, ki so slepe na oba očesa, gluhonemim, kretenom, sodnijsko proglašenim blaznežem in idijotom, v kolikor niso bili že po-preje spoznani za nesposobne in končno tudi drugim, na umu bolnim in epileptikom ako se predlože komisiji tozadevni dokazi. Pregledovanje se vrši v času od 16. novembra do 31. decembra t. 1. Kraj, dan in ura se še posebej razglasi. Crnovojniški obvezanci imajo prosto vožnjo do kraja, kjer posluje pregledovalna komisija in nazaj. V to svrho pa si je treba preskrbeti do* 31. oktobra od občine bivališča črnovojniško legitimacijo. Crnovojniški obvezanci, ki prebivajo v drugem političnem okraju, kakor v onem, v katerem se nahaja njihova domovinska občina, se moralo na vsak način do vštev-ši 31. oktobra t. L prijaviti na županstvu (magistratu) občine svoje bivališče s primernim dokumentom (krstnim listom, domovnico, delavsko knjigo itd.) ter dobe tam črnovojniško legitimacijo. To legitimacijo (ČrnovojniŠki legitima-cijski list) le dobro hraniti in prinesti k pregledovanju seboj. Oni črnovojniški obvezanci, ki se — radi nepremagljivih zaprek, ne morejo postaviti na zanje določen dan pred pregle-dovalno komisijo, bodo morali priti k naknadnemu pregledovanju, glede katerega izide poseben razglas. Vpoklicani pod zastave. Oni črnovojniški obvezanci. ki bodo spoznani za sposobne, bodo pozneje poklicani pod zastave. Pri pregledovanju bodo izvedeli, kam da so prideljeni. Oni črnovojniški obvezanci, ki uživajo ugodnosti v smislu § 29. brambnega zakona — posvečeni duhovniki, duhovniški kandidati zakonito priznanih veroizpove-danj — ne bodo služili pod orožjem. Javiti se morajo pred pregledovalno komisijo z dokumenti kateri dokazujejo to lastnost. Crnovojniški obvezanci, ki so v smislu brambnega zakona dokazali svojo znanstveno usposobljenost za enoletno prosto-voljstvo že pri svoječasnem naboru, ali pa jo dokažejo sedaj pred pregledovalno komisijo, dobe dovoljenje, da nosijo eno-letniške oznake tudi v črni vojski. Kdor bi se ne pokoril tem določbam, bo strogo kaznovan na podlagi določb zakona. smiHfBi Od XVI. stoletja pa do danes ]e vodila Avstrija mnogo in krvavih vojen s Francijo. Vse te vojne, počenši iz časa francoskega kralja Frana L pa do onih v polovici XIX. stoletja na italijanskih poljanah pod Napoleonom 111., so imele eno stalno in zanimivo karakteristiko: ni ena teh vojen ni zapustila nikake trpkosti med tema državama in njunimi narodL Nasprotno: v vsem razdobju teh štirih stoletij daje se iz zgodovine ugotoviti dejstvo, da, čim je bila vojna končana, so takoj nastopiti prisrčni, iskreni diplomatski odnošaji med obema državama, a naravnost intenzivni in obsežni gospodarski in duševni odnošaji med njunimi narodi. V pcdkrepljenje te trditve ne treba sezati v predaljno mmoiost; zadošča nam za to tudi perijoda vladanja sedanjega našega sivolasega vladarja. Ob vseh evropskih krizah in zapljetljajfli, počenši leta 1904, po poznani konferenci v Algecirasn, se ni nikjer v Evropi ime cesarja in kralja Frana Josipa omenilo z večim spoštovanjem, bilo v diplomatskih krogih, bilo tudi v publicistiki. nego je bilo to ravno v Franciji. To dejstvo je tem značilneje, ker ]e naša monarhija odkrito stala na strani političnih nasprotnikov Francoske. To korektno vedenje Francoske v mi-nolosti napram naši monarhiji. Id le kljub političnim navskrižjem nosilo na sebi vse sledi mednarodne uljudnosti, se da razlagati s tem. ker so na obeh straneh znali ločevati politična navskrižja, smatrajoč jih za prehodu« in efemerna, od velikih mo- ralnih in kulturnih interesov, ki so bih obema državama in njunim narodom skupni. V francoskem javnem mnenju je vse do sedanje vojne prevladovalo uverjenje, da so vsi civilizirani narodi člani ene kulturne skupnosti, da so vsi po civilizaciji bratje, pak da imajo kakor taki, toliko v vojni, kolikor v miru, velike moralne obveze drug proti drugemu. Ne treba naglašati, kako je tako umevanje povspesevalo napredek splošne človeške civilizacije. Na žalost pa se zdi, da so se v novejem :asu pri vseh velikih evropskih narodih — in tako tudi pri francoskem — začeli kazati pojavi povečanega šovenizma, intenzivne inržnje med narodi, ako pripadajo nasprotnim si političnim skupinam. Mesto prejšnjega izpoznavanja skupnosti kulturnih narodov, zadobiva zamaha narodna mržnja, ki je kakor gosta megla zastrla narodom bistri jim pogled in začela preprečati vsako pravilneje izpoznanje. Brezvestno novinstvo, demagogija iz-vestnih ljudskih tribunov, ki so v vsaki deželi hoteli priti na površje in zavladati nad masami: vse to je dovelo v Evropi do tega, da je prevladal element mržnje, da so medsebojni odnošaji med narodi zastrupljeni in zagreneli. Ali bo tako tudi v sedanji vojni? Obžalovati bi morali to radi najvišjih etičnih in gospodarskih interesov skupnosti. Polet o PrzemusL Poročali smo že o drznem poletu avstrijskega dvokrovnika v Przemysl, ko je bila trdnjava že kroginkrog obdana po ruski oblegovalni armadi. Sedaj pa poroča budimpeštanski list »Pesti Hirlap« o tem poletu sledeče: Bilo je 1. oktobra proti večeru, ko smo zagledali v daljavi letalo, ki se je bližalo trdnjavi. Izpočetka smo mislili, da je sovražno letalo in zato smo nastavili na višje ležečih točkah strojne puške. Posreči pa smo opazili pravočasno, da imamo o-praviti z lastnim letalom, in v par minutah je tudi že letalo pristalo na velikem trgu. Skoraj vsi častniki in par sto vojakov se je zbralo okoli prišlecev. Z letala je stopil najprej nadporočnik, potem pa podpolkovnik. Nadporočnik-pilot je takole pripovedoval o svojem poletu: 1. t. m. zvečer sem bil poklican k šefu generalnega štaba in sem dobil nalog, naj se pripravim za polet v Przemysl. Preleteli moram oblegovalne sovražne čete in vzeti kot sopotnika s seboj nekega podpolkovnika. Spravil sem torej v red svoj dvokrovnik, preiskal vsak vijak, napolnil bencin in se pripravil za polet. Podpolkovnik je že čakal in se je takoj vsedel na pi ostor, ki je bil pripravljen zanj. Jaz sem tudi skočil na svoj prostor, spustil sem motor in po kratkem drčanju sva se dvignila v zrak. Nebo je bilo oblačno, vreme je bilo megleno in vetrno. Bila sva že več ur v zraku, ko sva se približala sovražnim četam. Da ne bi naju opazili, sva se dvignila do 2000 metrov visoko, nisva se pa mogla vzdržati v isti višini, ker se nama je bilo bati, da naju vsak čas prevrže vihar, ki je divjal v višini. Odločil sem se torej, da se spustim nižje, vkljub nevarnosti, da začno Rusi obstreljevati letalo, kajti zgoraj je bila katastrofa neizogibna. V počasnih spiralah sem se spuščal navzdol, dokler ni višinomer pokazal 1000 metrov. Tedaj sem krenil proti Przemyslu. Mogla sva razločno videti na zemljo in sva opazila velike sovražne moči. Celo razdelitev posameznih vrst orožja sva mogla o-pazovati. Podpolkovnik si je beležil svoja opazovanja in posrečilo se nama je celo napraviti nekaj fotografičnih posnetkov. Nahajala se se ravno nad glavno rusko silo, ko sva naenkrat opazila veliko gibanje med njimi. Opazili so naju. O tem sva bila kmalu popolnoma gotova. Obstreljevali so naju. Bila sva sicer v veliki nevarnosti, vendar pa je bilo ono streljanje proti nama nepopisno lep prizor. Poka strelov nisva slišala, videla sva le, kako so se dvigali oblaki dima, in opazila sva, kako so žvižgale kroglje mimo naju navzgor. Topovske kroglje niso napravile nikakršne škode. Kmalu nato pa sva opazila, da streljajo Rusi na naju s strojnimi puškami, ker so se prepričali, da je streljanje s topovi brezuspešno. Cula sva venomer, kako je nekaj trkalo ob nosilni ploskvi. Bilo je skoraj tako, kakor bi človek sedel pod streho, na katero pada toča. Cula sva pa udarce od spodaj, kakor bi se nahajala v hiši, ki je postavljena na glavo. Brezštevilne kroglje so ob vseh straneh frčale mimo naju. Več krogel! je padlo nazaj na stroj, in ko sva pozneje v Przemyslu stopila s stroja, smo našli na stroju več takih krogelj. Da uide-va nevarnosti, sva pospešila hitrost motorja do največje možnosti, dokler nisva končno opazila, da so postajale ruske vrste vedno tanjse in so končno popolnoma izginile. Pred nama je ležal Prze-mysl z vsemi svojimi utrdbami, ki sva jih mogla razločno videti. Ko sva pristal« potem na nekem velikem trgu, so naju sprejeli naši vojaki z največjim veseljem Javila sva se takoj trdnjavskemu poveljniku. Pilot je moral še isto noč nazaj. Vsi so se prisrčno poslovili od njega in so mu izročili neštevilna pisma in dopisnice, ki jih je obljubil odposlati na njihove naslove. Bilo je okrog 10 zvečer, ko se je zopet dvignil vitki dvokrovnik in kmalu nato izginil v temi. 0 zimskem vojevanju v Rusiji. Profesor Kari Ballod piše: Napoleon je ponesrečil v Rusiji zato, ker je njegovi armadi zmanjkalo živeža. V drugi vrsti so izdatno vplivale na usodo njegove vojske izgube in strašna zima. Namesto stare Napoleonove ceste Kovno - Moskva in pota preko Petro grada v Moskvo se priporoča važneja narodno-gospodarska cesta iz Galicije v Kijev, od tam preko Dnjepra do Je-katerinoslava; potem pot preko Poltave-Krakova v donski kraj in v Zarizyn, kjer se izdelujejo ruski topovi. Na tej cesti leže ogljeni'in železninski rudniki, a južno od nje ruska žitna polja, iz katerih se redno izvaža do 10 milijonov ton žita na leto. To bi bila Rusija prijeta za srce. Rusi bi si ne upali opustošiti teh krajev. Od Lvova do Zai izyna je 1500 klm. Tu je tudi mnogo snežnih poljan. Dobra uprava more nadvladati vse težave. Brezpogojno so potrebni ovčji kožtlii, kajti armade ne bi mogle prenočevati po vaseh, marveč na odprtem. Avstrijska armada ima zimske kape, in zimsko obuvalo in deloma je preskrbljena tudi z majami. Nemška armada bi morala dobiti še debel? maje, zimske kape, kožuhe in čevlje. Do decembra bi moglo biti vse to gotovo. D<* se transport ne poveča preveč, bi moraL« infanterija voziti seboj na saneh živeža z.i 60 dni. To ni nemožna zahteva, ker bi s? na saneh vozila lahko tudi oprema in municija, kar nosi sedaj vojak na sebi. Sani bi tehtale 84, klm. Prehodilo bi se po 12 klm na dan. Če bi ne bilo sani, potem bi trebalo 100 do 150.000 konj več poleg 120.000 konj kavalerije in artilerije. Pešci bi moglt rabiti sani za postelje, a ni smeti pozabiti tudi železnice, ki bi se kmalu vzpostavile. SlKice ITvojne. Odlikovana hrabrost naših častnikov. Vojni tiskovni stan poroča o mnogih ju naških činih naših častnikov in moštva. Nekateri teh, ki so se dogodili ob posebnih težkočah in odnošajih, naj se objavijo na znanje tudi širši javnosti. Poročnik 6. domobranskega ulanskega polka, Rihard Lorenz, je prinesel poverjena mu poročila posameznim v ognju se nahajajočini poveljnikom pod zelo težkimi odnošaji, ker je moral pozicije teh poveljnikov šele iskati. Odpeljal je s seboj tudi več ruskih topov, v katere je uprcgel ko nje svojega lastnega eskadrona. Poročniku Jurju pl. Grobickcmu 13. u-lanskega polka se je posrečilo izvršiti srečno več patruljskih jež. Ko so se v bitki pri Smolinu umaknili naši že iz vseh svojih pozicij, je pl. Grobicki s svojo patru ljo zapazil, da sta ostala na bojnem polju še dva topova in en možnar. Takoj je zbral toliko moštva, da je z njim s težko mujo spravil topove na varno. Pri tem težavnem delu, ki se je vršilo v najhujšem sovražnem ognju, je sam krepko pomagal. Od neke artiljerijske divizije, ki je jezdila mimo. Je izprosil potrebnp število konj ter odpeljal in rešil tako topove. Oba Častnika sta predlagana v najvišje odlikovanje. Poročnik Moric pl. Barisani 22. pehotnega polka se je s svojim oddelkom, ki je bil od treh strani obstreljevan, pri Strbcih tri in pol ure vzdržal na Čisto osamljeni poziciji z naročilom, da osvobodi desno krilo. Poročnik je bil dvakrat ranjen. Njegovi hrabrosti se je zahvaliti, da se je o-grožena pozicija vzdržala do odločilnega trenotka. V poplačilo svoje hrabrosti je dobil vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. , Isto odlikovanje si je zaslužil stotnik 50. pešpolka Artur Berger, ki se je v bitki pri Priboju kot poveljnik neke osamljene čete vzdržal štiriintrideset ur proti sovražni glavni poziciji, kateri se je bil približal do razdalje kakih tristo korakov. Preprečil je s lem sovražnikovo prodiranje in rešil svoj oddelek obkoljenja. Polkovni zdravnik dr. Kari Brust je v bitki na Ostrebi-Planinl ostal na bolnem polju, ko je bilo našim četam U dino povelje, da se umaknejo. Pod izvanredna težkimi odnošaji Je srravil z bojišča 80 ranjencev na varno. . . Ta hrabri čin mu je prinesel vitežki križec Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca Stran I!. „VEČERNA EDINOST" št. 55. V Trstu, dne 21. oktobra 1914. Poročnik v rezervi 61. pe^poika. Alek-sanJ r Stern ie kot inedicnicc v očigled deistvu. da ni bilo sanitetnega. osobia pri rokah, v hudem ognju obvezaval ranjence I- :iki bataljona in one drugih oddelkov, ne zine ne č se za veliko lastno nevarnost. PoJiil je v poplačilo »signum toudis* na i rak t' vojaškega zaslužnega križca. Rtszne politične vssii. treh dni zopet prične z delom. Obenem je ZašOSđ tt&HVaia in IWlna'K&2H!i£S£L ...^HHIIM pa mestni cdbor tudi naročil občinski ekse-. . , . , . , kutivi, uaj ukrene vse potrebno, da se pride Slan m mladi vojskovodje. Pripozna-1 kolikor možno v okom posledicam te su- nie. ki se je splošno izrekalo nemškemu spenzije. Slednjič si ie mestni odbor rezer- oronoral.. H.mfe nimrm. n,nn ni^crnvoM,.,^, dfuge nada|jne Jsk|epe V tem pogledu. Kakor smo že rekli, najhujše v vsej tej generalu Hindenburgu za način njegovega j Vjrai . vojevanja, se je izpreobrnilo skoro v ! strmenje, ko se je doznalo, da je ta vojskovodja že star in leta že umirovljen ge-o oblegi Prze- icral, ki nc bi bil gotovo nikdar več vr- Przeuiy«lski poveljnik _ ... mvsla. Dopisnik budimpeštanskega lista j «il aktivne vojaške službe, da ni izbruhnila * A 'kot:nar»yia« je govoril s poveljnikom j sedanja velika vojna. Ali takih vojsko-v Przcmyslu, podmaršaloin Kusmanekom.. vodij, ki so še v visoki starosti znali tirala i j >:avil o obleganju trdnjave sledeče: t bro in spretno operirati, pozna zgodovina dnevno obleganje od 18. septembra pa J več. Na prvem mestu bodi omenjen naš do b. oktobra ie imelo zame sedem po- maršal Radecki, ki je prvikrat nastopil kot membnih dni. 16. septembra se le začelo samostojen vojskovodja v letu 1848, ko obleganje, 2. oktobra je prišel ruski od- ie bii že v 82. letu svojega življenja (ro-pv sla ne c. 4. oktobra se je slovesno praz-'dil se jc v letu 1760). Seveda je imel ze noval cesarjev god. 5. oktobra sc jc oble- v osvobojevalniu vojnah, - r" ganj'e poostrilo. 7. ic doseglo višek. b. pa je zopet oslabelo. Od ponedeljka pa ko je fungiral kakor šef generalnega štaba kneza Sch\varzenbe;ga, prilike, da se je uve- do srede, to je od 5. do 7. oktobra sem Ijavljai na višjem vodstvu armad. Feld-p reži ve I najkritičnejše ure mojega življe-! maršal knez Bliicher, ki je bil posebno nja. Toda s takimi četami in takim čast--drzen naskakovalec, je bil tedaj, ko se je niškim zborom <;no morali zmagati. —Iprvikrat odlikoval kot samostojen arinad-Na vprašanje, kie je bilo obleganje naj-; ni poveljnik, v osv ob oje valni vojni 1813, silnejše, je odgovoril poveljnik: Povsod i že v 71. letu svojega življenja (rojen leta je bilo močno, toda jugovzhodno pri Bi- 1742). Feldmaršal grof Moltke (rojen 1. kovvopcih in na iugu pri Ožiko\vski in Kil Ur% /mncml 1800), je bii tedaj, ko je prvikrat zmagal v vojni (1866), 66 let star. Na drugi strani pa ga gotovo ni bilo vojskovodje, ki bi bumloviczkem je bilo posebno silno, raj huje pa proti Siedliski. £rapneli pa so ic- f . teli tudi v mesto Ko sem stopil na ulico, bil v mlajših letih izvojeval prve uspehe, so me pozdravliale granate. Neki ruski nego Aleksander Veliki, ko si je podjar- podpolkovnik mi ie rekel: rPrzemysl in mil ljudstva Tracije: bil je šele v 21. letu trdnjava bo^ta najpozneje v dveh ali treh svoie dobe. Uspeh njegovih del je pripi- dneh na^a — Se ie pač zmotil, je re- sovati njegovemu geniju. Vendar ne bi kel poveljnik smeje. Povelinik je poudar- bi! nikdar — če ne bi bil kraljev sin — jal izb >rno tehniko sovražnikovo. Pehoto so očividno posebej urili v naskoku na tako mladih letih prišel v položaj, da bi bil mogel nastopiti kot vojskovodja. Nadvoj- t m javo, artiljerija pa strelja mojstrsko, j voda Kari je bil. ko jc žel prve lovorike Za silo ruskega napada, ali pravzaprav za dobroto naših cklornih oblog govori dejstvo, da srno na eni utrdbi ugotovili 3«*) zadetkov. Razpoloženje naših čet je bilo izborno. Nimam besedi, da bi primer- kot vojskovodja (1796) šele v 25.. Napoleon v vojni 1796 t v Italiji) šele v 26. letu. Hanibal je štel pred Saguntom 28, Friderik Veliki pri Mollvitzu 29 let. Cezar pa je bil ob začetku svojega vojskovod- aferi je dejstvo, da vsled suspenzije ostane brez zaslužka nič manje nego 600 delavcev, kar je posebno v sedanjih nenormalnih razmera h velikega pomena. Tudi pri avstrijskem LIoydu. Tudi avstrijski Llovd je odpustil vse svoje uslužbence. Sicer ne takoj, ampak vsi Lloydovi nameščenci so dobili od ravnateljstva pismo, s katerim se jim odpoveduje služba z dne 31. decembra t. L, z opombo, da si ravnateljstvo pridržuje pravico, da po tem dnevu skrči število osobja, ali pa zmanjša plače (dočim je draginja na vseh najpotrebnejših življenskili potrebščinah vsak dan večja in občutljivejša!!) In tudi s tem vprašanjem se je bavil mestni odbor v svoji včerajšnji seji ter je sklenil naročiti državnemu poslancu dr. Pitaccu da intervenira pri ministrstvu v svrho, da isto najenergičnejše nastopi proti ogromni škodi, ki bi jo trpelo tržaško prebivalstvo vsled sklepa Lloydove družbe. Cepljenje proti koleri v armadi. Dunajski bakteriološki zavod je odposlal v Galicijo 120.000 paketov seruma proti koleri. Pod vodstvom strokovnjaka d.ra Bussona, ki je svojedobno deloval na Balkanu, je začelo cepljenje vojakov proti koleri. Cepljenje ne povzroča nikakih bolečin ali neugodnosti. Učinek traja okoli tri mesece. Cepljenje izvajajo posebne zdravniške komisije, ki gredo od armade do armade. Ugotovljeno je, da, četudi ta serum ne obvaruje absolutno vsakogar pred kolero, je vendar njegovo delovanje tako blagodejno, da pri tistih, ki so bili poprej cepljeni, bolezen v 90 od 100 slučajev nehuje brez večih posledic. deSavnica SVOJI K SVOJIM ! TRST, Glosue Car-cfucci Številka 27. Podruinlca : ulica Rigutti S». 31 („Ai Buon Operaio") :: utoga molkih In Senikih čevljev, ravflf* l«6w hi solidno. Zmerne cene. I Ferdinand §oiti M B Trst, ulica Malin a vemo (Rocol) 25 m priporoča cenj. občinstvu svojo _=trgovino lesfuln:: in = KORiANO I kolonijama: t\m g Specijalist za sifillstične in kožne bolezni X Ima svoi ambulatorij ♦ J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ ♦ ■■.a (Paiaz;:o Dlaua) - — e Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do t: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. BSBHEHHMi kakor tuđi ZGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na B dom.---Cene zmerne in solidne. 5 31 ZDRAVNIK E ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Ste v. 12, Telef. 177, IV O'l II*/* đo IV, iu od 4'/, do 5*/, pop. Mti SKMOHIČ Trst ulfca Boivet^-sre 49 : TRGOVINA USNJA : veeh vrsi, črnih i.-i hju-va-nih ter nadplatov z izde-lnvaJnico zgornjih čevljev. Velika - izbera. potrebSfiiu za Čevljarju in s««Iiarje. Specijaliteta: porfpet-11 I nlk „PALMA** I ! ! no ( zraCil vrlino teli liudi; rečem Ic eno: skega življenja (početek osvajanja Galije) »Popolnoma so zaslužili pohvalo Njego-j že v 42., nadvojvoda Albreht v vojni 1866 vega Veličanstva.« jv 4(). letu življenja. Zanimiv ie pogled na I vojskovodje v eni najsijajnili vojen, kar 1N»5 ._ ,, . M I (Ulm in AuMerlitz). Tu je štel Napoleon vo,n.m poročevalcem pril.ka da so m-: , ^ staba Ber. f/S&^^ thier 52. Murat 34, Bernadot.c Mor-tier, 37. Soult, Ney in Lannes .to. Mar-inont 31 let. Vidimo, da je bila to v primeri z njihovim položajem zelo mladost- V kraljevem gradu v Antwerpnu Ta-( Napoleon, v vojni leta Kci p<; tadcu Antuerpna je bila nekaterim! J/t ... t.. rili je na ravnokar zapustila. Tu dobljene urise opisuje neki vojni poročevalec tako-le: NakljuCie je hotelo, da sem poznal kusto- sa malega gradu, v katerem ie kralj na Kakor izhaja iz rečenega, ne Place de Meir preživel zadnie ure v svoji , , _____i.....f: deželi. To je inal. ozek patricijski grad. izključuje visoka starost ne rezkosti, ne dostifil ali pa v poln, moški dobi nahaja- store, kier smo mogli se z ganotjem gle- vendar pa so dajali na sploh mla-ali pa v polni moški dobi naha joči se vojskovodje največji kontigent dati sledi hlastnega odhoda. V vseh so-j bali so bili prirejeni namizni telefoni, kil so. v kričečem nasprotstvu z mirnostjo in J pridušenim didom stare kulture, spoini-j nja:i na pomožna sredstva razburjenega: pokojui nadvojvoda Fran Ferdinand in novega časa. Na kraljevi pisalni mizi so Dalmatinci. »Naše Jedinstvo« javlja: Tudi Demoče vesti. Razne vesti. UHBERTO CONICI zaloga Minskega materljcla. Tovarna cementnih plošč In cevi. TRST, Cfiflpo S. Glocotno 11 in V. Cnetrdia 1 (Z«da| cerfcve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. tapetnik Trstf ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. Dr. PECNIK »Radiotelefon« — nov Marconijev izum. Dne 5. t. m. so se vršili v navzočnosti kralja v italijanskem mornaričnem ministrstvu poizkusi z Marconijevim novim izu- pr# PETSCHNIGG mom — »radiotelefonom«, to je telefonom j fBfv lllfl V fATEDIMf! fTEfl t brez žic. Poizkuse je vodil Marconi samilllali VIII J« IMItRinH JILV. L ter se je pogovarjal z radiotelefonsko po-1 Zdravnik za notranje fspiošne) bolezni Umefno-fofosrafični atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst 9 in 3 in specijalist za kožne in 1YI V dobroznani mesnici ni bila več urejena. Poleg je biia soba ma-j^j. \Ti ste moji Dalmatinci. Vi ste moji jule princese Marije - Josee. Na nočni oma- \aš polk premestim na Dunaj«. Vo-ri^i je ležalo nekaj oveneiegla cvetja. Na so pozdravili te besede z burnim vz- klikaniem nadvojvodi .Naslednjega dne je kaminu škatljica s taninovnn prahom. Ti- r.o iz >krožen napis S. A. R. Madatne La i j^jj nadvojvoda mrtev...! Princesse Marie - Josee de Belgique,. Na ed strenan\a z možnarji. spusča- otroške san e male princese so ti dnev: rr.nr JJ -Z nrpf1 ar.tnvn ntdii kikr.r rvtn Oim Rlazn-i raket ,n streljanja, kakor jo je pred nnr .vn m . ^/p vnbinJ zah st o^ta in k^tkim razglasil c. kr. namestništvem naglica m solze sobaric, žalost oc^ta n ova!ec v Trstll m je bila razglašena beg — vse to je moralo vreči svoje sence - " , ,, + tri na to doslej sotaCaotosao detinstvo . . , tud, v m. hsta z dne t m razglasa sedaj tudi c. kr. redarstveno rav-Fosledice alkohola. Nemškega rezerv- natelistvo v Trstu z ozirom na svoie uradnega topničarja Leikama je vojno sodišče no področje. v Kielu obsodilo radi dejanskega napada _ J , . ... ■a tališču, vojaške nepokorščine in žaljc-j 600 delavcev brez zasluzka. stajo v Centocelle-u. Daljava je iznašala 12 klm. Poizkus je vspel popolnoma. —1 vodne (spolne) bole/ni: 11 V«—1 in 7 Marconi je izjavil, da se more vojne ladje takoj opremiti z njegovim aparatom. Raz-calja med postajami nima nikakega vpliva na vspešno telefonsko občevanje. Na istem izumu deluje že dolgo let prof. Ar-gentier, ali dosedaj ni dosegel zaželjenega vspeha. S tem v zvezi javljajo iz Rima: Duhovnik profesor Argentieri je izpopolnil svoj izum, s katerim more vsakdo vlo-viti vse brez žice javljene besede. Njegov aparat bo stal okolo 12 Kr. Ta aparat se pričvrsti na katero koli žico električnega toka in brzojavna postaja za sprejemanje je gotova. Italijanski minister za pošto in brzojav je odposlal višjega uradnika, da prouči Argentierijev aparat. Marconi se jc najpohvalneje izrazil o tem izumu. ♦♦♦♦ Izvršuje vsako foto^raiično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste [ ložec za vsakovrst. spomeniko. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih v/.-vrSujo ua domu, ev tudi zunaj mesta j.o najzmernejSih ccnab. Trst, Piflzza Barriera vecc&ia 9, Tei.2S-5i { se prodaja vedno prvovrstno ■ goveje, telečje in koštrunovo | • jančje in tudi kokošje meso. • OBRT: Kulianje govejih Tauip, zalog a f.u-■ih in osoljenih f rev ter aliftkih izdelki I ov, Znirn« fšošffln« „M DeteUicr I v TRSTU, ulico Bdvedere SN. 7 nja predpostavljenih na deset let in mesec dni ječe. Kakor mnogokrat je bil vsemu temu vzrok — šnops. Zagrešil je te izgrede v popolni pijanosti ter si tako nakopal hudo kazen. Na vzklicni razpravi pri višjem vojnem sodišču tretjega armadnega Gradnje novih vojašnic v Rocolu suspendirana. Na obširnem zemljišču Wildi v Rocolu se grade nove vojašnice. „Se grade", ni prav rečeno, ker prav za prav se ne grade več, ker je bilo to delo predvčeraj-njim 19. t. m. suspendirano- Že dne 12. t. m. nega kazenskega zakonika.Zato sc v glavnih točkah obtožbe oprostili in jc bil obsojen Ic radi nepokorščine in žaljenja straž ra 4 ted: c strogega zapora. Torej mesto zbora so pa izvedenci izpovedali ugodno! je stavbeno podjetje „Union kateremu je za topničarja. vsled česar se ie moral; občina povenla gradnjo teh vojašnic, nazna-vporabiti kazen izključujoči § 15. drž. voj- nil° mestnemu magistratu, da bo moralo . -------«— prenehati z delom. Ta svoj sklep utemeljuje podjetje „Union^* z raznimi razlogi, kakor s potfcžkočami v dobavi materijala in raznimi drugimi po težko čami in ovirami, ki so nastale 10 let le 4 tedne^^To naj bi Mo v£m v ^dnje čase radi nenormalnih razmer, vsled cesar da bi bilo podjetju nemogoče izročiti dovršeno delo dne 1. aprila, kakor je določeno v pogodbi. — Nam za sedaj ni toliko do vprašanja, ali bodo vojašnice pravočasno dovršene do pogodbeno določenega roka. Mari nam je pa onih 500 delavcev, ki so bili pri tem delu služili sebi in svojim dru- svarilo. da ne bodo pili več žganja, ki je že toliko liudi spravilo v nesrečo. Brez imena! „Ranjenec brez imena" — tako je stalo na križu na vojaškem pokopališču. Kako tragično usodo nam predočajo te tri besede ! Osamljen in zapuščen od vseh,_____ tam zunaj v ptujem svetu, dareč od dragih j vsakdanji kruh, in ki vsled" suspen- svojcev umirati, odhajati v grob, ne da bi j z,-je jega dela z družinami vred ostanejo kdo jokal po pokojniku — ptujec, neznanec, brez zaslužka in pomnože je tako preveliko brez imena med tolikimi prebivalci mesta §jevno brezposelnih. — Občinski odbor se mmecev! V bolnišnico Rdečega križa v Za-j je Sjcer v svoji zadnji seji, dne 19. t. m., grebu so prinesli pred nekoliko tedni ra- j predvčerainjim, bavil s tem vprašanjem in drugimi ranjenci niso mogli najti njegove kapsule z legitimacijo. 11 ur po dohodu v mesto je ranjeni vojak izdihnil. Preiskava siromašnega njegovega imetja je spravila na dan od potu zamazano, zelo poškodovano fotorrafi-o um: lega, in pa eno pismo brez kuverte, ki mu je je pisal neki sorcdnik na Ćeškem. — Na potu na pokopališče ga je spremljalo nekaj vojakov. Na svežo gomilo so zasadil* križ z napisom : .Ranjenec brez imena*. Uprava bolnišnice je poizvedovala' po svojcih vojaka Dala je napraviti repro- j dukcijo fotografije ter jo poslala občini, v j katero se je utegnil muditi pisec onega pisma, i Kmalu je prišel odgovor. V tujini umrli vojak ie bil intanterist Josip Neubert nekega polka iz Češke in občina je obvestfla svojce o smrti njegovi. Ko je mati porosila prve solze po edinem sinu, je ta že spal v večnem miru v hladni zemlji. T napis na križu..... gib po pogodbi Priznano najboljša In najcenejša kuhinja. Pristna domača in tuja vina. I i C Znlojo I FILIP IVANliEVIĆ Mm jrMfBia Iz Jesenic pri Omiiu ulica Vaiffllve 17, HI. 1405. Prodtin so Hranu In na debelo. - " Mrla", uL Rmvb Piazza Ghseppina tofi svile vino prve vrste. i IIIHMI IMMIH| S s Dobroznana miroditaica n S 1 Iv. Camauli I = Sv, bu - Trst - Hzu I«. tono =j I Velik Izbor barv | 1= — povlak Itd«— g Zaloga za Trst in okolico redilnega y čaja n otro- M AMII ■ NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijace, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Glllf, prej na trgu Caserma.) Trst, uL del Rivo štev. VL- UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : 3r. J.ČERHAK U. TUSCff ER ZCBOZDRAV- ali««« NONC. ZOBNI MK I Kj I tunik UUCA CASERMA, 13 II. nad. 1 in MM UudsKa hranilnico in posojilnico v Trstu SE «—S=■ V Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/1°/0, ^Mh vloge na dvamesečno odpoved po 4L3/4%, vloge na šestmesečno odpoved po 57„, daje posojila proti poro&vn na zadolinico (menjice so izključene), ali ps> na vknj?2bc, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Uradmje mo realc delavnik cd 9. đo dopoldne tn od 3. do 5. po o I dne. — ke In odrasle SLADIN — mm tw tnlinRp tfm n Map pnSn a fiwt - Trtfci II wm 1 vji raiMii iMii iimim I l"n OellkaDska zaloga pohiftoo In tapecarlj Paolo Ga§twirfiu Trst oDca SlBdlon it 6 (ima siedalRča Fenlce). [P HaBfllJ usoden olr za nakopooanle bodisi slede cen kakor tndl kakoooslL Kolosalni Izbor. - Tele!. 22-85 t=iM=t------- POZORI Vsled nastalih GRABNU ISTRSKO vino ,v,RNEM IHMWIgfc.it ilglBil razmer sem v stanu prodajati v izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V« litra, ino po 24 st J/4 I. - PRISTNI TERAN po 32 st. \ 1. wmm i lm u u u CENTRALA v PRAGI UsfcuioTllena L 1B63 30 podružnic 17 ekspozitur Ddaiftka gi»vnica K 80.000.000 Rezermi in & 28,000.000 edinem sinu, je ta ze spai v večnem miru « n v hladni zemlji. Te dni je izginil zagonetni nanis na križu............HBBII^^BI Živnostenska bankapodruinlca v Trstu ORADEŽ ot.oijn.fHMi« ekspoziture redno poslovanje OPATIJA Izvriuto vsi banine In menlalnKne posle Borzna naročila. iiiiu TELEFON: 21*7—M7&. TELEFON: 2157 — 1078. 0 VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka iz svojega. Naiiitt brezplačno u tupomu.