HochlSbl. k. k. Hofbibliothek,
Wien
St. 34.
V Gorici, 20. avgusta 1880.
Tedaj X
„Soga" izhaja vsak petek s in velja s posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ :>.30
detvrtleta    .   .   .   .   „ l.ao Pri oznanilih in prav tako pri ,.po-tlanicah" se placuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. ie se tiska 1 krat
Za?eee e>ke po proatoru.
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldow Gorici v tobakarnici v so-sposlci nlci blizo „treh kron". in na starem trgu.-V Trstu v tobakarnici „Via della c-asorma 3".
Dopisi iiaj se Magovoljno poSfflajo -uwilmStvu ,,Sode« v Goriei v HilwyaiiBkT tiskai-ni, nuroenina pa opravniStvu„SoeV< na Korenji v Sticsa-vi hiSi fit. 253 II. nadstr.
Rokopisi se ne vracajo; dopisi uaj so blagovoljno fraukujojo. — Delalcera » orugim nepremo^nim go naro<5nii,a zmza, ako bo oglaso pri urcdnistvu,
Cesarjev petdesetletni rojstni dan dne 18. avgusta 1880.
I svojo roko svojim iiekdaujim  najvefiim sovra^nikom; I       Ob eni kava/pi svetila je pltoova zvezda, naspro* I ako kateri vladar, Franc JoM je pokazal, da se zna j ti videli ste sejia poslopji,   kjer imojo Nemci svojo
Znameuit je mejnik, s katerega presvitli cesar v Kvojeu petdesetem letu pregleduje svoje preteklo zlvljeuje; ztiamenit dan gletle na preteklost in pri-bodujost go praznovali tudi vsi avstiijski narodi na letoSoji rojstui dan svojega najvisega vladarja.
Se ni mladi nadvojvoda svojih uaukov dokoncal, ze so ga poklieali na cesarski presto! v njegovem 18. letu. Podelili so nm eesarsko krono ne 0 casu miru, ampak da bi v najviharniSi dobi leta 1848. pomiril razburjeae uarode. Vibar se ni Se polegel na zuotraj, in ie se je moral mladi najvifii nas oblastuik vojsko-vati na LaSkem. Ako so biie vojske s prva za nase ceaarstvo sreeiie, so toliko nesreciiiSe se vrstile po-zneje 2 Nemtfijo iu Itulijo, Udarec je slcdil za udar-cem, in Franc JoM ni obupal. Ko so hoteli 1. 1866 vse oduesti in vsi pobegniti z JDuuaja na Ogrsko, rekei je cesar, da on pojde zadnji. Cesar nas" ostalje od blizu in od dalec nasi vojski prvi junak,
Kar niso cesarstva pretresli zuuanji sovrazniki, videti je bilo, da zuotrauji boji pokoucajo, Ali cesar se ni dul prestra&ti. VisokoduSuo podelil je on svojim narodotn prvi posebno ustavo. 2e zaeetka si je cesar izbral za svoje vodilo: „Se zdruzeniini moLmi"; in ko bi m bili znali iu boteli razlicni narodi pora-zumeti, veselili bi se bili miru z ediaostjo vseh na-rodov podprti'ga ze v prvi dobi vladovanja Franc Jo-zei'ovega. Ali modrosti, ki tici v cesarjcvcm geslu, narodi niso poslusali, bojevali in v politionik, bujili slabili so se med seboj do denaSnjega due. Clovek, ki nima veC'ega zgodoviuskega obzorja iu politidnih sku-senj, moral sejekedajze prekrizati glede na notrauje poiuirjunje nmogojezicne Avstrije, v kateri raznoteri dobicki narode razdvojujejo.
Cesar je bil iu je Uo danes edini, ki nepreaiifi-no stoji in pottpezljivo gleda, kedaj bo notranjim bojem kouee. „Mir naredite med mojimi narodi" je njegov ukaz, -kot nasledek tudi v mebauienem in na~ ravuem 2ivljenji potrjenega gesla: „Viribus unitis*. Tako presvitli stdaj petdesetletni vladar v svoji, rekl; bi, neomejeui potrpezljivosti pnCakuje uotranjega mirfi. Cesar nas natauko pozua zivljenje, razmere iu napoie posamezuiu avstnjskih uarodov; on ve za vsa-ko puliticuo gibauje uarodnih vodnikov in posameznib uarodov. Ou trpi in Caka, ker in\i, da bi se narodi po uslavnih potili pomirili sami med seboj.
V Franc JoMu slavimo ob njegovi petdesetlet-nici visokodusnega vladarja, ki je sam skuSen drzav-nik. V ujem samem imajo avstiijski narodi posamezni in v skupuosti svojo zaslombo, svoje zadnje upanje.
rotlehl je uarodom euako pravo za vse. Oakal in trpel je dolgo iu dolgo; in slovanski narodi so uCakali, da se jim po sedanji vladi prikazuje zarja boljse bodotuostie Slovenec zlasti, majheu v vseh svojih uioceh, mora vesel biti, da mu je spJoh upati boljsega. Zuacaj iu uepremakijiva nacela nasega vladarja pa nam (iajejo pogum za najhujSe boje; zmago si koueiuo pribonmo za Sfiitom cesarjevega gesla.
Fraue Jozef podelil je svojim narodom prostost javnega nnsljeuja. Nizkega obzorja iu nazadujaskega gibaaja ni &c bati narodom v dobi, v kateri se veda in zuanost z umetuostjo prosto razvija. Nikdar poprej ui imela Avstrija toliko velikanskih u6nib za-vodov iu zuanostuih pripomofikov, kakor za cesarja Frauc Jo^efa. V svojem stuu, katerega je dal odgojiti neomejeno v vseh izobraievaluih zuanostih, daja pri-svitli vladar izgled za uajviso naiodno odgojo. V ve-likauskih stavbah pokazat je cesar, kako se irua goji-ti in striti umetuiski duh.
Ko je cesar Ferdinand, dobrotljivi, umrl, rekei je Frauc JoM: „Zdaj bom pa jaz njegov nasled-nik.a Iu resuicno, kjer je ubostvo, nadloga, nesreea in obfia ali o2a potreba, povsod je on prvi podpornik in pomoCnik.
V  zuuanjem blisku se cesar Franc Jolef nikda? ni prevzel; v zunanjih in notranjih bojih pa je toliko prettpel, da se mu je prirojena miloba samo utrdila in pomuo^ila, kakor redkc pri kakem viadarji.
V  greukih bkusnjau podajal je velikodusno le
premagovati   z nenavadno mocjo v" najbritkejSih slu- ! bralnico, dve ofchi. transparentno razsvitljeni in olep-cajili.   On je sebi pokoren, in zatd zna gospodovati I sani % latiuskimi naj.)isi, denaSnjemu dnevu primemi*
uad narodi,'kakor noben drug sovrstni vladar,
Cesarju Frauc Jozefu ni treba Se posebnib naukov ' in teorij; 2ivljeue, polno bojev, vibarjev in razuovrst* nih podob,  postavilo ga je samo med uaj trdniSe in uajskuLeuiLe znacaje in uaj modrejse vladarje sedanje dobe po vaem kulturnem svetu,
Tak se kaze avstiijski vladar pri telesno cvrstem zdravji v svoji krepki mo2ki dobi. Ponosno se ozirajo narodi v njegovo mladost in 32 letno zgodovinsko po-menito do bo njegovega vladovanja. V veseljem zaupa-nji v njegove redkc, nepremi&ne vladarske lastuostise narodi obrucajo proti prihodnjosti. Z najvcCo odkri-tusretiostjo iu naravno uavduSenostjo pa se njegove-mu prestolu ob prjliki petdesetleuice poklanjajo. VoSCi-la, ki mu jili prinusaju, so uujodkritosrcnisa in otro-Ske ijubezni, ki ima vse svoje upanje in vso svojo moc" in podporo v svojem predragein oCetu.
Sloveocc pa, kakor je skazoval vedno In vedno priporojeno iu njetnu lastno vdsnost habsburSki HiSi, z uajvecun veseljem ob tej prilikt goji, izreka in skazuje svoja voseila,
Bog zivi, Bog ohrani nam mnoga, rnuoga leta modrega, dobrotljivcga in milega ofieta in vladarja, Frauc JoSei'a I.t
Dopisi.
IZ GOHCe, 19. avg. (Cesarjeva petdesetletnica in opazke). 0 mrakuna predvecer cesarjevega roatve-nega dneva videli smo v okolici gori^kega mesta po gricih in gorah innogo velikih kresov, in sliSali smo glasen oduicv streljanja in pokanja, ki je hotelo z krasuimi in mogoLnimi ognji tekmovati. Ta spodbudni in povzdigajo6i pogled in ogled nas je opomuil, da je eas podati se v siedisce naSega mesta, na stari Trav-nik. Tukaj bilo je na najlepsem mestu simetricno zi-dano poslopje okrajnega glavarstva ze lepo razsvitlje-no in zlepsano z zastavami. Kmalu po mraku zasIiSi Sc godba od juzne strani, in v hipu se prikaze moCna svitloba. Dolga vrsta mestne po^arne strafe, veteran-skega druslva, meSCanov in mnogoStevilnih delavcev iz Strazic, z bakljami iulepimi lampijoni, pridrli so z godbo na tig in ra/postavili so se v dveh vrstah na levo in desno inienovanega cesarskega poslopja.
Godba je zasvirala v dveh kiticah cesarsko pe-sem, v tern ko se je preje in pozneje mogofino raz-legal glas ^Evviva,* ki ga je zagnala vsa zbrana mno2ica, in sprevod, ki je bil daljSi kot dolgi Trav-nik, podal se je naprej po goreujem mestu in raztre-sena mnoiica za njim.
Poleg treh his v oblizji glavarstva na Travniku bilo je krasno razsvitljeno tudi skofijsko poslopje. Attems-ova palaca bila je tudi z mnogimi zastavami olepgana. Sprevod se je konecno vrnil fiez Travnikza vojaScuico proti po§ti, od koder se je mnozlca zado-voljna raz§la.
Drugo jutro, 18. dan avg., zbudii je Goricane zgodnji strel topov z grada in dolgo zvonenje, oziro-ma nabivanje, po vseh mestnih cerkvah. Ob 10. uri iinel je knezonadskof pontitikulno maso z zahvalno pesmijo. Stolna cerkev bila je prepolna vseh vi§ih ce-sarskih in mestnih uraduikov in drugega ljudstva. Med maso so trikrat topovi na grada zopet pretresali mestno zidovje. Kdor se je im dan ozrl po mestu, vide! je vihrajoce zastave samo po c. kr. uradnih po-slopjih, na magistrate hi^i, na palafiah Ritter-jev, Boeckmann-a in §e dveh ali treh zasebnih poslopij in. jezuitske cerkve. Cutil se je nek posebeu dan, ali zunanjih znamenj je pogre§al ta cut.
Po 7. uri zveCer zbiralo se je ljudstvo zopet po velikem trgu. Mestna godba je ljudstvo privabilo, da je trg kar napolnilo. Plin je s povecanim plamcnom ua svetiluicah sredi trga oblige razsvitljeval, in pa-lafia c. kr. okrajnega glavarstve se je pokazala v v-CerajSoji bli^obi in Jepoti,
Drugih naprav, drugega lifipa ni bilo zapaziti, Proti koncu 9. ure zvefier bila je vsa slovesnOBt prikraji; sveCanost bi je ne imenovali, ker bilaje za« res brez vsake svecave, ako ne Stejemo glavarskega poslopja. —
„AU je to vbo"? sliSul sem glasove med mnolico, in v rehiiici pricakoval sem tudi jaz svecave, vsaj 18. dan. Ali pogrcdati je je bilo Se bolj, ko vceraj. NalaSc sem naStel nadrobuosti, da je toliko Ia2e razvideti, Lcsa ni pokazala Gorica ob tej priliki. Kdor prevda-ri, s kako majhuiini stroSki Gorica svoja poslopja ob velikem trgu luhko razsveti, se kar cudi, da je bilo po oknili vse temno, pusto in pruzno. GoriOani so pona^ajo s6 simctrifiuim trgom in z ruzmcrno lepoto svojega mesta; Cuduo je toliko bolj, da so tako brez vsegu soglasja mirno gledali edino bvcCuvo ua cesar* akih okmh!
Ko je bil cesar v Gorici, dobiii smo vsa druga pcrocila 0 tedanjih slovesuostih. Ko je bila laiii cesarjeva srebrna poroka, pricah so zapisi 0 drugih pri-kaznih. Ne «l;i se 50 letnica primerjati z onimi slav-nostmi; krivo bi bilo pricakovati sedaj enakih izjav. Ali poglejmo v druga majlina in velika avstrijska mesta, iu prepricamo se 0 vse drugacui zunanji navdu-Senosti tudi 0 tej priliki.
Goriska pokrajina je svetu znana, da svojo vda-nost do vladarske liise tudi na zuuaj pokazuje z ne-navadnim bliskom in nenavadnim medsebojnim tek-movanjem. Kmetske obcine so po svojih moLeh iu lazmerah tudi sedaj ostale pri stari navadi. Gorica pa je zaostala. Samo c. kr. iu mestni uradi so tudi na zunaj slavili pomeuiti dau. Uradov mi tukaj ne pretresujemo; upamo, da se svojeuiu najviSerau gla-varju poklanjajo odkritosrcuo v besedi, Jispu in de-. janji. Ali mescanstvo goriSko je pri prej&ijih prilo?,-I nostih prevec se odlikovalo na zunaj, da bi ne bili se kaj ve6 pricakovati od njega za sedan j 0 priliko. Nasprotje prej§ujih let In letosnji 18. avgust namje kalii cko, iu uam no5e v glavo. Ako mho zaznamovali nekaj zastav na zasebnih palacah, bile so bistveno aristo-kralske, bile so zastave tukajSnjih stari h in pov-sem  uemSkih rodovin.
Tudi pri godbi na velikem trgu videli smo rano-zkjo iz spodnjih krogov; laSkik aristokratov pa nismo zapoznali iiikjer. MeScanstvo, rccimo cvet meScanstva ostal je mlacen ali ce!6 prikrit in skrit.
In vendar razmere med te^njami nasih laskih so-sedov in starodavna vdanost na§e pokrajne niso take, da bi bila sedaj ne samo razmeruo, ampak bistveno absolutno pakazana nilaenost brez vzrokov ra-zumljiva. Irredeutovci niso ne po casu, ue po kraji tako dalefi od nas, da bi jim ne bilo treba pokazati naSih te2enj. Tako pase je sedaj nase meSCanst-vo pokazalo,  da ni  mogoCe naravuost soditi, ali je
krop ali led.
V drugih pokrajiuah se ka2e me§canstvo odkri-to, in odkrito si nasprotuje v uarodnih zahtevah iu glede na skupno ustavo.
na SKuyuu uauivu.
Kedar pa je treba vdauost skazati cesarski hiSi, edini so v navduSenosti in v slovesnih napravah. V Gorici gospoduje uradno iu na zunaj la§ki zlvelj. Ako molfiimo gled6 na „EvvivaB uraduikov in ui^ega ljudstva, je drugo meScaustvo ti§alo. Slovencu v Gorici ni transparentov pokazati, drugafie bi mujihz Or ken zbili, kakor napise trgovske. Po takem je edini zivelj laSki, ki se je imel skazati, iu se ni skazal.
To pa je pomenljivo 1
Tukaj se kaiejo te2nje nasprotne ne samo v skupni ustavi, ampak tudi glede" na vladarsko WSo. Viduih dokumentov zato nimamo; ali vsi pogoji pri-€ajo, da je molk s pravega mesta tudi dokument. V zadnjem casu govore tukajSnji laSki listi 0 natihem napredovanji slovanskega zlvlja. IzvLeraj§nje prikazni pa je posnemati, da'specificno la§ko miSljenje napre-daje v Gorici.
Cutili smo vfieraj zveCev, kakor da bi se kuhali v poletui sonarici^a katero ima priti nevihta,  Taka.
atmosfera pa Cloveka titti, vsa okolica mu je ne-Prijetn^zmerna tihota je gospodovala po mestu, iuta
^ft^Jtt*^ —¦ * *¦ let iavliajo, misle&mu cloveku pripovedojero, da tukaj ?e mnovrstno delovanje skoz in skoz siste-mltitoo in urejeno s «*»**» mo**L
Diplomacya potrebuje knnk; zatepa jetjjs „ji zrak  spoznavajofcmu ogledovalcu tak6 zaduhl in
"^Stoveuci pa ao pohlevnein tudi nevedne ov-cice v STmesV ako mislijo, da KJ^J-g^ kega 2ivlja tukaj sorodna njih ^KiSS*Z Slovenec Vwi tukaj v iniru, v svoji. odkntosrinostMu senaboji idc budega. PoWevnost in najwnost tukaj-lojib Stovencev in slovenskih listnv FJ • ^J" krSemo; danes nam je bila dana prilikaprennSljev* ti, v kakem zrak u goriSki Slovenec *l^heor. ^
Iz Sdfo 17 avg, (I2v. dop.) PotovajepoBoy-skem^U im ia,^ vzgorn/ soSko dolino koja ae^ie med roogocmmi gorami do sivega orjaka Tn-SavT VKoffi ogledal sem si ialostne sledove Sega pmora, kile je vrSil v -^ej osodenolnej noii pretekle jeseui. Izmed 33 pogoreliu h»s j»h je JfseSnoma sapusfcoih; golo razpocano in za-iajenoWovjc st.m? t>^"*^ffl*Z svojo sluzbo prognaniro uesrecnezem. Shis j(. u/e plritih in dozidanih ter hrani zopet svoj;, «ue go-Boodarie in rodbine, 9 drngih pa se je jelo dvigati iz So! ?er obeta'svojim^tanovalcem za pnhodnjo rimTzopet gostoljubno varstvo zoper silo mrazov „ atrast v harjev, K se tu tako radi razpasujejo na *$ divje doline. Kakor je zvesti porocevalec „Sofie o svojem iasu povedal, uuicii jebii strasni pozar nc-SSeuo vse, kar je nasel: suhote, vse posprav'jene p#*e pridelke .so hrano, krmo in obleko; ne.eft-& ni ostalo niC. nego golo fcvljenje, -J*ode bo cenili, koiikor je je bilo ravno mogo6e preceniti na 2"fit* galdmiji Zima je «***« *»«» j> tadi koj potem nastopila, pa.Se le kako brezob-Sim in sitovito! Mislite si torej neskonfino oesreerio Btanje iipod svojih streh propauih Kontn»eanov -KrtinskV Pbeien je prihiteto na porno*; so cdui Kaljani in Bovcani so usmiljeuo odprli svoje borne hramc prognanim rodbinam, in §e do danaSnjcga dne uiiva muogo nesreCneSev dobroto milosrene gostoljub-nosti. - Bira pa v pomoe naSim p«gorelcem se m nic kai posebno syonesla. Dasije podanla dezela 1000 gold, in je presv. na§ eesar ponavadne, svojej lisokodXosti iteri Koritnifianom m^pnHo je vendar vsega denara sknpaj samo obilnih 3000 gh -100 gld. na vsacega pogoreka. - Vsekakor izvr-Soje dotlni odbor, kateri si je biijrevzel hvalevred-no nalogo, milodare nabirati m razdeljevati - prav marljivo, modro in previdoo svoj Castni posel terpo-maga tistiin, kateri so zaCeli zidati ter hram pomoC tiSo, koji imajo §e le zafieti.-Da bi le Momnogo podel/evati in braniti; kajti potrebaje §e silo vehka, in IetoSoia letina, dasi ne preslaba, more le malo na noge pomagatl nesreCnim rodbinam. _ Polja^je malo, zivine mal? - obrtnije nobene - kje 4e bm pnde-lek in dohodek? Zatorej menim, da bi kaj pomoCi bodi od'deiele ali od premo^mh de&lanov s> vedno dobro teknilo budo tepenim pogorelcem baj je bila za szegedioske poplavljence v bogatej Ogrski rado-darnost v mnogih krogih nase dezele neprimeruo veCa nego za nesrecne rojake. Mari bi ne bito prav, da segnejo Se enkrat globoko v zep ter podar6 svojim nesrecnim bratom, kolikorkoli lahko ugresajo? Poma-gaite, saj Vam bode stotero povrneno.!
Pot od drzavne ceste skozi koritnico, So5o all Trento je vsled neke dezelne postave od leta 1874. skladovna cesta. Lucus a non lucendo: sk 1 a-dovna, ker nibfce za njo ne sklada. Seveda TrnOYO, Srpenica, Zaga, Boveq, Log uzivajo koristi drzavne ceste; kaj bi se te obcme brigale za nesreC-no SoCo in Trento I Solidaruost je lepa beseda, a iz-vaia naj jo, kdor hofee. Postava pa, naj je ah ni — ce cestui odbor neiein vigaoblast ne pritisne, ostane vefino le mrtva Crka. In vendar, ie se prav ne mo-tim, je dezelni zbor nvrstil pot proti Trenti med skla-dovne ceste izbumanitarnih razlogov, da bi s tern zivljenjc olaj§al siromaSnim picbivalcem, katere je nesrefina osoda potisnila v to divjo dolino. A iz enakih hnmanitarnih razlogov bi moral zdaj tudi de-ielni odbor in bi morala vlada za to skrbeti, da se z drzavno, dezelno in okrajno poraocjo dodela — po-trebam primeren, varen kolovoz. Tudi ta tesna dohoa se svojim revnim prebivalstvom stoji v oskrbniStvu deiele in pod varstvom driave, in prebivalstvo jede-2eli in dr^avi zvesto in svojemu cesarju iskreiio vdano. Zakaj naj bi ostalo vcdno zapuSCeno, zakaj naj bi mu dezela in drzava ne ponudila svoje roke v pomoc, da bo lahko po postenej poti po cloveSko obCevalo z Qrugo deielo? Upam, da ne govorim v veter.
Ker uze govorim o vdanosti, naj povem, da so nocoj tudL SoCani z velikanskimi kreaovi slavili pred-ve«er 50. rojstnega godu naSega presv. cesarja in da j se je grmenje topifiev mogoCno. razlegalo od pe&ne j do pefiine po divjej dolini.   Kas pa je stopila peto-
rica vbranih glasov  pod  krasno  kosato  lipo   pred
' cerkvijo, in ta smo navduSenega srca zapeli cesarsko
' himno.   Potem pa smo  zagnali  tnkratni  gromoviti
i nziviotf, in od kresov je  odmeval   navduseni jek iz
! mUulenskih grl ^iivio" — a tako iskiouo, da bi bili
gotovo wisemu presv. vladarju presiuilo visokodusnu
srce, ako bi bil mogel videti iusliSati, kako prisrcito
vdan mu je Slovenec tudi tu v divjej samoti.
IZ Selane, 16. avg. (Izv. dop.) Solsko leto urno poteka, bliiamo se koncu; 30. t. m. se zakljucu V vsaki soli najdemo nekoje otroke, kateri so vsle«l pmluosti pohvale vretlni. In potrebno se nam zdi, da dotiini krajni Solski sveti pridne otroke odlikujejo po kakorsni poti koli. Darila so wlaj koncem solskega leta, ob priliki svecutmstnega javnega izprasevanja, prepovedana; namestu siare one navade pa je bolj v nmodi*, da se napravijajo koncem Sobkega leta ne-kake „veseli«ytt, pri katerih otroci deklamnjejo, pojejo, in jih »udi nekoiiko pogoste. To se je vefikrat v Se-zani zgodilo.
Velik pomen imajo v Solskem iivljenji tiska-na letua  solska porocila.   Taka poroeilst to vpeljana po srednjih Solah. Po slov. Ijmlskih Solah na ¦ Priinorskem jih jaz se nikjer in nikdar nisem videl. . Tako B§olsko poio^ilo* bode letos izdalo sezausko u-I eiteljsko osobje. Pa bode zopet kdo Bgod^>jal,,, femu ! je tega trebaV Evo ti dokaza!  Pred vsem je velike ! vrednosti dober spis na (Selu poroCila, naj si je spisan ! za mladino, stariSe ali za ljudstvo- Vaine so pa tudi 1 solske novice o doticui Soli, o uciteijstvu, prcmembah, ! o uredbi solstva,  o vspehih po posameznih razredih ! itd.  Najvaznejsi je pa oddelek takega poro&la, nam-5 rec Braziedba Solske mladine",  kajti ia zanima ne j samo otroke, ampak tudi stariSe njikove. Tu bere o-1 trok  prvikrat svoje ime tiskano,  kar si Steje v veliko Cast ali pa v sramoto. V tej razredbi so otroci razvrsieui po tem, ali so „prav dobro"  napredovali, ali ndobro", ali pa „slabotf. Daseizda tako porocilo, treba je dveh rect: primernega spisa in nekoiiko denara.   Clanek naj spile Solski voditelj ali pa druga ufiiteljska mo6, denar se pa lahko uabere.   V ta na-men krajni Solski svet v Selani, oziroma trudiiljubivi gospod predsednik Delena dosti stori. Marljivim ucett-cem ali ulenkam in siromaStiim naj se pa porogilo vsekakor podari; ker po tem take in se za majktm denar otroci razvesele* s tiskano knji^ico.  To Solstvu veliko, prav veliko koristi. Tedaj: videant consuies.
Dotlatek uredniStva. 0 poro&iih na ljud-skih Solah se mi z g. dopisnikom nikakor ne zlagamo. Primerno gradivo za izvestja uhaja Se mnogo§tevilnim in rodovitniSim modern srednjelolskih profesorjev; Ijudski u6itelji pa ali bi v teku Casa morali po poro-cilih ponavljati eno in isto vsebino, ali pa bi zahajaii pogostoma v najvece stiske zaradi spisovanja sestav-kov. StroSkov §e omenjamo nel Imenik ufiencev, ka-korSoega so izdajale nekdanje normalke zadostuje po-polnem Ijudski Soli, in vsled mnogovrstnih okolnosti mora zadostovati.   ___________
(Z Seiane, 1&. avg. (Izv. dop.) Kakor je bilo uze nSo5itt porocano, je sklenil bil na§ obiinski za-stop slovesno praznovati petdesetletnico Hj. Telifian* stva. Ta sklep se je sinoci in danes de facto si~ jajno izvrSil. — Vceraj zvefier je bil ves trg razsvet-ljen, zvonoyi so pritrkovali pri pokanju topiCev, vse je bilo v zastavah, pred glavarstvoni je godba svirala cesarsko himno in je potem obhodila trg. NavduSeni zivioklici so od vseh strani priCali, kako je ljudstvo nasemu miiemu vladarju vdano. Vrhu naSih sivih gora so pa mnogi veliki kresovi prifialt, da bivajo tukaj Siovani, ki so bilr in so moCni jez Avstrije na obalih sinje Adrije. V istint: „Hrast se omaja i hrib, zvestoba Slovenca ne ganett.
Danes v jutro je bila budoica. Godba je zopet obhodila trg ter oznanjala, da je danes velik prazmk, rojstveni dan naSega premilega cesarja. — Ob 10. uri je bila velika sveta masa, katere so se udelezilt* vse korporacije, Solska mtade2 z uSiteljstvom itd. Po ma§i je mladina odpela cesarsko pesem. Zbralo se je na tona trgu vse oWinstvo. Ko je do§el g. glavar, je Solska mladina stala na trgu, ter z narodno za-stavoje zopet odpela himno, in burnt zivioklici so do-neli iz sladkih ust ne2ne mladine nase. Ob jednej uri je bil v 6uli5evi gostilnici ttbanket't, katerega so se vse honoracije udelezile; poleg teh je dobilo 24 ubo-gih kosilo. Med obedom vstane g. 2upan R. MahorfiiC in napije Nj. Yelicanstyu, povdarjaje, kako je Avstrija vedno cesarju vdana, da vsi njeni narodi ivrsto in krepko podpirajo prestol in pri vsaki priliki pokazejo svojo lojalnost; zatd ve, da gov^ri vsacemu iz srca, fie zaklifie: „Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo 1* Godba na to zasvira cesarsko himno, in iz navduSenih prs slovansko-avstrijskih jedonelo n^ivio" in B8laVo*-kliceVr Napil je potem g, glavar vitez pi. Bosizio cesarjevicu Biidolfu in gt dr. Ostertag nad-vojvodini Stefauiji. Buvni B2ivioa-kiict so odmevali po lepo dekorovani sobani. — Po dovrSenem oficijalnem programu je sledtl pies pod milira nebom.
L.
Iz Bovca 17. avg. (Izv. dop.) Ne zameri, dra-ga nSofia", da prilofiia o potovtinji naSega gdsp. na-mestnika nekaj malega. Blizu slavoloka, katerega ni kincala ne jedua narodna zastava, nagovoril je gosp. zupan namestnika poprej vslovenskem, potem vnem-§kem jeziku, kar imam jaz za velik napreden korak. Prtidc da bovSki 2upan se je drznil nemSkega urad-tiika slovenski nagovoriti, in drugid, da je, bilo saj i-ukrat oficijalno izreceno. da Bovec je slovenski kraj l izrazom gosp. namestnika, da nemSCina ne gie tako od rok: wist leider bei den Slovenen der fall." Dozdaj so Steli Bovec bolj med nemske kraje, posebno, ker je ua koroSki raeji.—Naj vecjo hvalo pa moramo izreci nasemu vrlemu ziipaim, ki kljubu vsemu priza-devanju, slavnosti nemski znacaj dati, na doraaci je-zik ni pozabi). — V nedeljo so pri citalnidni veselici Saloigro: nBerite Novice" posloSalci sprejeli z veli-kim veseljem.             ______
Iz BOVCSI, 19. avgusta, (Izv. dop.) Dasi so si rodoljubi uze mnogo prizadeli, da bi vzbudili narodno iutje mt'd prebivalstvom tukajSnjega okraja — je do zdaj veiuhtr Se malo u.spfba. Zagrizeuo na^prctova-nje od ene, a nemavna mjaeoost od.druge strani de-lata velike ovire. Tem hvalevrednejSa je vstrajnost zavediiilt uarodnjakov, kateri netijo iskro na narod-nem ognjiM'ii, koje so tu v svojem sredi§6i sami usta-uovili za casa nepozabljenega iskrenega rodoljuba — dckana g. Pctia Kobala. Marsikatera citalnica po dezeli dremlje — 6e uze ue spi spanje pravifiuega — ko se bovSka Se trdno vzdr^'je na braniku zoper.po-neincevanje, ter se oglaLa, kedarkoli je prilika vgodna. V nedeljo je obhajala s primerno besedo 50, obletnico rojstnega due presv. naSega cesarja in poznajoca vi-sokoduSnost slavljenca, posvetila je C'isti dohodek vstop-nine in tombole v pomo6 nesrecnim rojakom ~ k o-ritniSkim pogorelcem. Prav tako,in easlu^ena slava marljivim voditeljem vrlega druStva in vsem onim, kateri zadovoljno sodelujejo v dosego druStve-nih namenov.
V  sredo zveier —- to je na predve^er cesarje-yega rojstnega godu se je Bovec slovesno okincal s cesarskimi in narodnimi zastavami, trg in glavne u-lice so bile razsvitljene, topici so voselo pokalit ill zgonov mili glas sq je nckam nonavadno sveCiuio raz* legal po gorskej dolini, po trgu pa je domafia godba svirala cesarsko himno in druge komade. — V jutro cesarjevega dneva zopet grmenje topicev in veselo natrkavanje zvonov, potem slovesna sv. maSa, katei't', so se.delezlli sodnijski in davkarski uradniki, obfcin-ski zastop z zupanom na eel it, fiaaiu'-ni strnzViki z Zage, praznifino opravljona Solska mladina itd. Tudi tukajanji wSchfitzi1* so „ausrukali" ta dan, kakih 3B njih — v svojej opravi ter so dajali med sv. maso navadne salve. Gosp. komandant, sodnik B o 8 m a n n, pa jih je s primernim sloyensko-nemSkim govorom na trgu otrjeval v zvestobi in vdanosti do presv. yladarja in njegove prevzviSene rodbine. NajprimerniSe se nn je zdelo, kar je ufiinil pri tej patrijotiCni sveSa-nosti krajni Solski nadzornik g. Alojzij SorC. Naro-Lil se je iz svojega iepa in razdeltl med vse Solarje in Solarice, ki so se dele&li te slavnosti, TomSicevo li{no knjiiico 8Avgusta meseca 18. dan". To bo tu-kajSnji |mladini gotovo lep spomin na cesarjev 50. rojstni godt
V  prihodnjo nedeljo bo na Predelu pri trdnjasri
—  kakor se spioh obeta — velikanska svefeinost, na-pravljeua po bovSkem ttSchiltzenbundua za cesarjev dan. Od vseh strani se prifiakujejo gosti, posebno pa s KoroSkega. — Jaz pojdem tadi gori k Hermauo-vemu spomtnku ter ti sporocim, draga mi nSocaa vestno, kako se bo vrSila patrijotifina svefianost na primorsko-koroski meji — v narodnem duhu u2e ne
—  tega sme§ gotova biti.
iz KostanjeYice, dne 17. avg. se nam piSe: Nocoj so na Cast 50 letmce cesarjeve kresovi goreli okolt in okoli po Krasu. Streljaoja in pokapja je bilo, da so se trele kraSke skale tresle. Naia vas je razsve-tljena; jutri pa bodo zopet streljali in nabivali. MaSa bo peta s Tedeumom.         (Drugo prihodnjiC. Ur.)
16. avg. (Izv. dop.) Dne 12. t. m., prisia je k nam ko misija za kolavdacijo no-vega Solskega poslopja, ktero je bilo dokon-tano dne 31. in. m. Po natancnem preglcdovanji je slavna komisija delo pohvalila in doticni zapisnik sklenila. Potem je dal stavbeni nadzornik 'mivjheu obedi pri kojem se je govorilo opotrebi Sole zaBanj-Sice :n napivalo slavnemu c. k. okrajuemu Sotskerau svetu, ki je dal solo napraviti. Slava 1 Tttdi "obfiina sama je za novo Solo veliko storila: dala je namrefe potrebno zemljiS^o brezplafino, pa priskrbela ves pe~ sek. In to priskrbovanje peska je prizadelo pbciui mnogo sitnosti lani in letos* zlasti kedarje bilo treba pesek od Soce pri Avcah in Bocinu na hrbtu v goro nositi po siluo grdi, 2 uri dolgi poti. Te rabote lahko cenimo na 1200 gl. Bog daj, da bi nova Sola ves trud povrnila in dober sad rqdila, da bi razsvit-Ijevala urn in posvecevala srge mU mlftdjni 1
V saboto je tukaj dvakrat strcla udarila, prvic" je uzgala eri kozolec zlta, kterega so ljudje le malo f#§ili, drugiL pa v topolo pri hlsl ranj. g. kanouika Bucika.   Vari nas Bog!
Iz SrpeniCe 18. avg. (Izv. dpp.) Mogocuo se razlega strel ob Soiijnih bregovib iz »mojzerjevM in pu§k, ko to piSem. Bum, bum, bumlPoslopja setre-sejo in fiipepojejo, kakor rned. grmenjein. V cerkvi iv. Fiorijana je peta sv. ma§a. Udelezujcjo so je mozje nalih treh obcm. tudi tinancna strata na Logo. Ljudstva je v cerkvi, kakor ob nedeljah.
Vidite tedaj, da tudi mi Srpenieani kaSemo po svoji moCi naso Jjubezen do cesarske hise, naso vda-nost presvitlemu cesarju. na§e veselje na dan Njegove petdesetletnice. Naj slifiijo vrbi naSih gora, kako mi lasthno svojega definega oCeta! SoSini val&ki, ne-fiite vest o radostuera praznovanji cesarjevega due tjc dol do irredentovcev I Krepko done poki iz topiCev in iz pulk, se krepkeje naj doni iz grl vseh Srpeni-canov, iz prs vseb Slovencev, naj zadoni iz ust vseh Avstrijancev gromoviti: Bog obvari, [Bog ohrani nam cesarja Jo2efa! Livio naS presvifcli cesar!
___             J. N. F.
12 P08t0jne 19.  avg. (Izv. dop.)   VeJikanska
slavnost, s katero so obbajali  vojaci in prebivalci v
postojni petdesetletui god presvitlega vladarja naSega,
^ privabila je med drugimi okolicani tudi mene v Po-
*  Btojno.
Zacodeni smo  zrll v torek,  17. avgusta   zve6er
*  potujaci proti omenjeneinu trgu na tamkajSnje grjge, po katerih so goreli mnogobrojui kresovi. A to §e ni bilo vse. Okolt osme ure zvecer zagrmeli so mogofiui topo?i mt malcm bolmcu blizu postaje, in zdajci bc je vzdigaila dolga vrsta vojakov pescev in koujice se svetilmcami (lampijoni) v rokah iz iotorov proti lepo razsvitljenemu Postojnskemu trgu; svirale so tri vo-jaske gudbe.
PriSedii do hi&e gosp. c. kr. okrajnega glavarja, ustavila se je vojaStvo, in ko so godbe nekaj casa svirale blizu poslopja oiuenjenega gospoda, podala se je mogocua ptocesija dalje do koma trga in se potent zopet vrnila proti vojaikim sotorom.
Rekel sem, da je bila Postojna tudi lepo ilumi-novaua. Da, od najrevniSe kraeeke bajtedo najvccega poslopja, vse je bilo razsvitljcno. A ne le z lueini, marveS tudi z maogimi slov. zastavami [in slov. na-pisi bile so okincane hiSe v slavo presvitlemu vlada-rju na&einu.
lies lepo razsvitljena in okineana je bila cela Postojna, ali iiuponovalo je brez dvombe naj bolj sre-diSce trga t. j. od hi§e LavrenciCeve do gostilne »Zur Uugarischen Krone*. „Itekel bi bil rad, do hise e. kr. okrajnega glavarstva, ali ta iiiSa bi se bila dala ie zaradi krasne lege in namena muogo lep.se razsve-titi; koiodvor, fie tudi dalecod trga, imel je ves dru-gafen obraz.
Drug! dan, t. j. 18. avgusta trajala je slavuost tako rekoe cell dan.
1 grmenjem topov in mo^uarjev, z vojaSkimi god-"bami, kresovi, raketarai, yeiigalicmmi ognii itd. itd. praznovali so viii nasi vojaci in prebivalci. Postojnski do pozne noCi petdwetletni god Xj. VeliCanstva, presvitlega in pravicuega vladarja naLega.
prijaznosti in pogovorih teh vladarjev ;,rgotovega pa se nidesar ne v6, razun kar mora biti.
Hrvaski zbor se zbero 1. sept., da sklene budget za 1. 1B80.
Gladstone jev veselje tudi zatiranih Slovanov ozdravel, pojde pa vendar' se posebe krepit se v Neapelj.
Iz itima. Papeii je 4. avg. svetu iiazna-nil, da bodo fiastilli uaeni zavodi iii katoHske Sole v. sv. Tomazi Ak vinskem svojega- posebnega patrona. 'Ze lani je priporofeal Leo XIII. posebno duhov§6ini fiiozofske nauke sv. Toma^a, ki je slovel ob svojem 6asu tudi zaradi posebne u6e-nosti. Priporofiila in sklepi svcte^a OCeta bodo nedvonmo uplivali na katolisko ufieiiost in mi-§Ijenje.
Na NemSkem uie davno mocno delajo proti 2idom. Na lcci in s peresom ka^ejo, kaka nevarnost preti narodom od Sidovske strani. Zdaj pa to v poSebni proinji Bismarku pojasnujejo dukvno in gmotno Skodo, katero 2idje zlasti mno2ici napravljajo in pomnoiujejo le'to za le-tom. Tudi v naSem cesarstvu bi se narodi la^e porazumevalf, ko bi ?Jdje ne imeii v rokah skoro vseh ve<5ih fiasnikov, v katerih za denar narode hujskajo in dejanstvenosti in resnieo preobraSajo za nepo^tene namene.
Politidni pyegled.
AVSTRIJA. Cesarjevo petdesetlet« nico po vsem cesarstvu obhajajo slovesno. Du-naj in Praga sta v najvedem li§pu m kazeta v svojem blisku velikansko krasoto. Eaako po imz-merah se odlikujejo druga avstrijska vsca in inanj§a mesta. Casniki so polni uvodnih clankov, ki pojasnujejo razne dobe cesarjevega xivljenja.
Odkritosrdnost in navdu§enost v vos6ilih je povsod velika.
Delogaeije zacnejo zborovati v sept, v Pe§tti, drzavni zbor proti koncu oktobra.
Moravski solski svet je zatd, da se osuuje r Brnu Seska realka. Iz tega je videti, da Ste-vilke vSasih vendar prisilijo pravico.
V Kani2i na Ogrskem so yolili te dni po&Ianca. Izvolili so dozdaj politidno neznaiiega gkrajnega leyicarja dr. 0nger-a namesto vlad-nega kandidata |«kai-a, slovefiega madjarskega pisatelja. ta preobrat je vlado in Ogre v obLc osupnil. Mislijo, da Tisza ne bo dolgo vec na krinflo.
Kakor je bilo ondan povedano, pri§la sta toez J3 r b s k i in r u m u n s k i nalega cesarja obiskat ob istem 6asu, ko se je sesel nas cesar 8 eesarjem YiI|emom    Svet. agiblje marsikaj o
Domade stvari.
Imenovanje. Dr. Do facia, rodom Kanalec, nekdaj drzavni pravdnik, fpotem c. k, okroi soduije svetovalec v Gorici, v zadnjcm 6isu pa c. k. nadsodn, svetovalec v Tratu, jo imeuovan za predseduika c^ k, trgovinsko-pomorske sodnijo Jn za podpredsedidHa c. k. define soduije v Tistu, Uestitamo verlemu rojnku, kateri ima pred mnogiml drugimi uradniki svoje vnte tudi to prednost, da je popolnoma zinoi5en svojega maternega jezika. — Gosp. Valentin Devetak.do zdaj jako priljubUeni sodnik v AjdovScJni, imenovan je za c. ¦ k. okrozne sodnlje svetovaleca v Gorici; G. Adolf B a s a r i g (GoriCan), tajtiik c. k. de2. soduije v Trstu, za svetovalca pri isti sodniji in Josip Mestron, adjunkt v Kopru, za sodnika v Boretu (Piuguente).
Osobne vesti. Dr. It. A. Rojic, kcterega kot zdravnika posebno nase ljudstvo rado obiskuje, je zdaj na poletuem hladu v Postojni in se vrne vGorico 12. sept.
Iz Riiienberga se nam pripoveduje, da je v sredo zjutra strcla ubila 23 letnega mladenCa, ko je vstal in okno odpiral. Njegovemu bratu pa, ki je vravno isti sobi in isti postelji lezal, ni storila uif. hudega.
Obdinski zastop v Naklem pri DivaSi v se-lanskem okraju je ob priliki 501etnice Nj. Velican-stva volil g. predsednika ministerstva Taaffe-ja — svojim castuim udom. Zivio g. zupan F. Maborii6!
Mestno stare^instvo gorisko je z de^elnim odborom iziocilo cesarskemu uamestniku vo§6ila za 501etnico cesarjevo.
Vit. Gav. Tosi je dal po goriSkem ^upanu 50 gl. razdeliti med uboge goriSkega mesta.
Ponarejanje bankovcev. Nek Italijan je z LaSkega nosil in prodajal ponarejene avstrijske ban-kovce. Zasadili so ga v Gorici in zaprli.
Aleks.',pl. Claricini, bivsi ^upaii goriskega mesta in kaj delavni mnogoletni predsednik c.:kr. kmetijske diuzbe urarl je 12. t. m. Pogreb je bil fasten.
Adresa, s katero se dezelni odbor cesarju po-klanja, glasf se tako-le:
Va§e Veliianstvo!
Kakor vsak prigodek, iz katerih se vije svitli venec kinCajoc dragoceno bitjc VaSega Velicanstva, tako vzbuja tudi god petdesetletuega rojstya, Jjudstvo pokne^ene VaSe grofije Gori.^ke in Gradiske k naj toplejgi,  odkritosrCni in presreni udelefttvi.
Dezelni odbor, naznanjaje vroea voSfiila, ki se odmevajo vjvsej zemlji nepreuehoma in brezStevilno od visokih planiu do Jadranskega morja, pribli^uje se ponizno vzvi§enemu prestolu, da poloiijo k nogam VaSega Velicanstva z vso vdanos^jonnSljenja, z naj odkritosrcnSim spoStovanjam, z naj toplejSim cutjem in z vroCo ljubeznijo gorecc voSCilo.
Naj blagovoli Bog podeliti VaSemu VeliCanstvu dolgo prihodnjost poluo sreCe, svitlosti, ugodnih pod-vzetij in ob enem obsuti Vase Velicanstvo z naj' ci-sti&im veseljem in z jasno radostjo druflnsko.
Va§im narodom pa tolazbo in veselje, da bi vi-deii do konec-vekov moc cesarBtva mogoCno utrjeno
in povzdigneno do viSin in Cast in slavo presvitle di-nastijc Habsburgsko-Lorcnske.
' Bog_'ohrani, vari in o.->re<5i Vase VclifcanstvO !| V Gorici, due 14. avgusta 1880
DEZELNI ODBOR.
Nesreca na vodi vsled neprevidnosti. —
Pretekiu nedeljo kot navadno o vsoh Marijinih godo-vih. obhajida se je v Minm na Gradu „pri sv. Sten-gah" cerkvena svecanust.' P«- komVinej veliki ma5t;ob 1U/^ uri, ko so se biizoji -ftnpaufanjp'obojega spola doniliV viaeali Cez vodo Jpavo",' katerajeje vslpd dezeyja nekoliko narasla, pii mlinu dedifiev pi. Sta-bile-ja ne zmen6 se, da mali Spicasti Colnic je za tezko voinjo nepripraven, ukrealo so je v istega ka-kih 20 oseb raznega spola in starosti.'Ko na sred vo-de privwlajo, vidijo se v nevarnosti, kajti voda je se-gala blizo roba omenjenega Colna. Ako bili bi stall vsi mirno, mogofie, da bi bili dospeli do obrezja; kar pa nepiemisljcno mladencc s dolna v vodo skocivSi nague <5olu, ki an zvodo uapoli.i. Ah, tstraicn prizorl nakrat je vse pod vodo, mo^ki Komaj sami sobo re-sijo in siccr eden z malim otroko:n v narocji; dve sestri pa, edna 18 in druga 8 let'atari hceri ,T. Kraj-nik-a, gastalda pri tuk. gmSSaku, grofu P. lioma, po-stnli ste zrtvi v tcj nesreel (Slifiali smo od drugo strani, da je tudi odraslo dekle najprej zato poginilo, ker jo hotela rcfiiti svojo manjso sestrico. ir.) Za-sluga v prvi vrsti v pomoL prislim gro Joz. Toi^siiVu iz Itupe in Dragotin Fagancl-ii v Mirnu, koji so r«-sili 2 z'eni gotovo smrti.
J, P.
Kfttoliiko-politiika 6italnioa v 6epova-nu praznuje cesarjev 50. rojstni dan dne 18, 1;. m, se sv. niuho ob 8. uri, k katerej vabi vse domade tirade in ljudstvo; i due 22 t, m. pa z ljudsko veselico pod inilim nebom.
Odbor,
Za Kopitarjevo stoletnico rozposlal je od-bor siede^e povabilo,
n(3ast Vasumu poStenju I Slov6nski napod bode pouosen in hvalc^cn v 22. dan tega meseca v Hep-njab blizu Iijubljane svetlo praznoval stoletnico svo« jega ufenega rojaka, «Iarn6ja Kopitarja, kiseje v 21. dan avgusta 1780. 1. porddil v Itepnjith, a v 11. dan maja 1844. 1. iimrl na Dunaji. Tega dusev-nega velikana muogi in lu'ieni spisi, izmej katerih iinenujemo tukaj le „sloveusko slovnico" tor njega nesmrtno kujigo ^Glagolita Clpziaiitts/ nijso znaui samo po Sirokih slovanskih zeml.jab, ~- uceuemu svetu vse Evrope so na ftho zven61i, kakor bufieCe trom-be. A ne.samd, kar je Kopitar spisal, nego tudi, kar je z njodro bes4do tiho a globoko yeilpil vsrcasvpjih darovltih prijajteljev, obiodilo je nam Slovanom bogat zaklad prave utenosti in blagocvGtncga napredka. Nau Kopitar je vzgojil iiesmrtnega Srba, vsem narodom znanega Vuka Stefanoviea KaradSiCa, ro-ditelja srbskega slovstva, in Kopitar je preslavnega M i k 1 o § i c a, neutruduega d61avca iu prv«ga. uCeuja-ka mej vsemi zdanjimt Slovaui, posvetil v svojega na-slednika jezikoslovne in zgodovinske vednosti. K sto-letniei tega velicega moza sepodpisani odbor osmelja tudi Vas uljudno povabiti. V Ljubljani v 14. dan avgusta 1880.  Odbor".
Upamo, da se te slavnosti udelezi tudi muogo viSe omikanega obeinstva z na§ega Primorskega.
KatoliSka draLba rokodelskih pomoO-nikov v Ljubljani je obhajala te dni svojo 25 letnico, katere so se udulczila tudi tuja diustva po svojih deputacijah, med temi celo grasko in duuajsko. Slovesnost je bila v vseh delih zares spodbudna za druStvenike.
Teto Triester-Zeituiig je te did, kakor pra-vijo, diiavni pravdnik cez trideset let za 1 di*n prvi-krat zaprl. Ker pa je ta Slovanom si>vra3na tctkasa-uia fie le v 30. letu svoje atarosti, verjetuo'je, da; ni bila Se nikdar po taki poti prigla v jeco. Da se j| je ta pri naiih listih navadua nesreca pripetila, pribaja gotovo odtod. da se uradni listi niso v teh 30. letih Se nikdar. tako ustavljali vsakokratni vladi, kakor ravno sedanji.
Slavnost ljubljanske poiiarne straie bila je v nedeljo nepricakovaua,velika. To dru§tvo, ki tma namen ogenj gasiti, obhajalo je svojo desetletnico. Povabilo je tudi druga cnaka drustva na praznik, in res je privrelo krepkih in vrlih gasilcev iz mnogib krajev Kranjskega, Koroskega, pa tudi HrvaSkega.
Pri tej slovesnosti pokazal se je v veselje ro-doljabom prevladajoci siovanski znataj raznih druStcv.
Foklic iu naloga notarja. Sestayil in zalo-ii\ dr. Albin Pozaik, c. kr. notar v Novem meJBtu, Pod tern naslovom izfila je knji2ica majhne oblikc v BNarodni. tiskarni" v Ljubljani. Na 12 stranicah 5 kr. drage knjizice nam v pravilni slovenSfiini raz^aga g. pisatelj vse slucaje, v katerih naj se zaradi lastne-ga dobiika ogibljemo zakotnih pisacev in obra^mo naravnost do iiotarjev. Kmetom to delce gotovo dstoro dojde.
Prijateljem „Pufikih novinah"'se iddtiCno . uredni^tvo toplo priporQOa za izdatniso podporc,   Ta,
list, ki je pisan v resnici za Ijndstvo v priprostem slogs zasMi veeega stevila narocnikov tudi med SIo-
Dobiva se ta list po 1 gl. 15 kr. za cetrtletje od uprove ,Pu&ih novinah* u raarovskoj ulici br. 20 ii Zagrebu.
Povodenj je bila velika po sevroib m planin-skih dezelah cislitavskih. &kode je veliko. Se cel6 *i-dovsko Leopoldovo predmestje se je treslo pred naraslo Donavo, kije pokazala,da se celdsinov Abra-haiuovih ne bojv
Profeaor Hebra, inteniten zdravniSki ncenjak. kijeapokojnini Rokitanskim in§e*ivim Skodo zdravuiski oddelek dunajskega vseuciliSca povzdignrt na prvo atopinjo, nmrl je 4. t. m. Vsaj tej slavm trojici slovanakega rodu nem§ka teraeljitost ne more odiekati ueenjaSke bistroati in plodovitosti!
Stanko Vra*ova svecanost in slovesnost vrSila m bo v Cerovei, njegovem rojstvenem kraji in v Onnoii, njegovi soseski, 8, sept t. 1. Stanko Vraz, ki le je redil 1810, ima veliko zaslng kot pisatelj, pesoik in iskrsni osebni vzbujevu'ec slovenskega in hrvaskega naroda in skupne zavesti teh dveh sosed-ijib narodov. Slovesnost bo velika, udelezi se je ranogo ne samo stajerskih, anipak tudi drugih sloven-skin, zlasti pa tudi hmSkth odlicaih narodojakov.
St. 191/E
Dunajska borza.
Enotni drl. dolg ˇ bantawcih Enotni drz. dolg v irebru   .
Zlata rent*......
1860 drt. poaojilo   .   .   .   • Akciic uarodat banke     .   .
Kreditne akcije.....
London ........
Srcbro   ........
Ntpol.........
C- kr. ceKiui  ......
Drtatne mirke.....
28 augusta
""iTgl. 80   kr7
73 „ 75    „
88 „ 10     „
131 „ SO    „
885 „ -    „
276 „ -    „
in „7o    „
9 5 57
llazffliis.
Podpisani cestui odbor naznanja, da bode po sklepu slavnega dei&elnega zbora, 30. t. m., nova cesta od spodnje Idrije do Vr§eevega, dolga 4300 metro?, cenjena 27560 gld., oddana za iz-delanje po javni drazbi za skupna deia.
Drazba se bo zacela ob 9. nri dopohidne na Marafu. Oddala se bo v prvo vsakib 100 metrov posamezno, ino ako bi potem en sam skapno po manjsi ceni prevzel, se pa istcmn prepusti. Vsak drazitelj bo potem, ko delo pre-vzame, od tistega zneska zalozil 10% jemscine (vadium). Sprejmejo se tudi pismene ponudbe s prikladami imenovane jemsscme, ktere naj se o pravem casu do podpisanega posljejo, kjer se tudi izvejo natancni pogoji.
Cestni odbor Idrijskega okraja v^Crnem vrhu
18. avgusta 1880. Anton Plesnar, nacelnik.
Oznanilo.
Itavnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Thiirnu v Gorici naznanja. da bode dne 6. septenibra 1880 zacela javna draSba (kant) neresenih zastav II. cetert leta 1870 t. j. tiste, ki so bile zastavljene meseca aprila. maja in jnnija 187SK
Ilavnatelj: Lovisoni.
JAKO VAZNO
vsakterenm za oLi.
Prava dr. White-jeva voda za oci od Traogott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thiiringen) slovi uie od leta 1822 po celem svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu y lekarnl „ Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zauetti-jcvi lekarni na Travniku.
Zahteva pa naj se izrekoma dr. Wki-tejevo vodo za oci od Xr. Ehrhardta.
Odlomki izpisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Z veselim srcem se Vam zahvalim in naznaojamt da je napravila poslana mi dr Whife-jeva voda za o6i pri raeni prav dober uspeh. Vnetjemo-jih ofii je 2e skoro popolnein izginilo, in so se mi oci ze okrepile. 05i so se mi zboljSavale ze 12 nr potem, ko sem zafiel ono vodo rabit! itil. (Sledi nar.) Rttdesheici na Rh., 9/1178. J. Geiling.
Marijaceljske kaplje za zelodee
izvrsten pripomofiek zoper vse ielodecne bofezni
posebno pa se spona§a pri neteinosti, 2elodeLni slabo-sti, slabodiie&m dihu, ke-dar ilovcka napenja, ma ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeila, pri gclodccnem katartt, zgagi ali rezalci, de se nareja pesek ali kasa, pri preobihiosti slia, zlateu-ci, pri stndu in ineta»jit jglavobolu, prihajajoLem od zelodca, 2elodeCnem krfiu, pri zaprtcm zivottt, plena-sitenosti  bodi z jedmi  ali
pijafiami,  pri glittah, vrancnib, jeternih ali he-
moioidulnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodn le-
karnicarju A. pi. Gironcoli v  Gorici,  blizo
streh kron".
Geutralna zaloga za razposiljanje : Apothekc
zum betligen Schutzengel des Gari Brady, Krem-
sier, Machren.
Pristnost zagotovljena! Dr.  Sain  Ae  Bonteniardt-ova
lepo diseca pasta za zobe; nar navadnejsi in zanes-ljivsi pomocck zit obvarvanje in ciseenje /.oh in dlcncn (zcbemov); v celih in !/« povezkih po 70 in 3» sold. Hr Hi) Hllll«»-.aVII olje iz Iubja kitajske-M9l» 11*11 lllllg-IIVU ga rtreVesa, za <>hm-njenje in IiSpanje lasj v zapccatenih sklenicak (tta»kah); (pecat je v steklo vtfcmjen): po 81 soldor.
Dr. Borchardt-ovo fetf*LS
in zboljsanjo polti, po nkuSujali potrjeno zoper vsakor-uno kozno ncsnago; v /apeoitenih originalnih povuzkili (pakeljcih> po 43 soldov.
Ilr R<»l*ill«*llipi*-if»lr dobrodiSedi kron-lfl« litrillglUerHJlyf skicvet CKronen-geist), zlahtna voda za duhanje in umivanje, ktera nioci iivljenja krepCa in spodbuja; v originalnih skienicah po 1 gold. 25 s., ali l/-z sklenice 1» sold.
Prof. dr. Lindes-a aS^.Kft
(Stnngenpomade) stori, da se Iasje bolj svetiijo, da so voljnejsi, in da, poeesanir lepo trdno stoje; t originalnih koseh po 50 soldov.
Balzamovo oljcu© mijlo; ^S;
da kozo ozivlja in lirani ter jo deia mehko in votjno; v povezkih po 3a soldov.
Dr. Bcringuicr-jcvo SffSfcuE;
va jih prar Crno, rjavo in rudeckasto; s Scetnu in lonc-ki vred 5 gold. a. v.
Dr. Hartung-ova SS'Tfjqftj*
zopot Lvr»to rasti; v zupeiatcnih steklonih Ionckth, ki imajo pecat t atcklo vtisnjcn, po 85 sold. UrntftY I^il^r bal2.mijloizoreSjegaolja, maiu' MACUltK kot najuspeSnisi pripomocek zoper zgrbanjeno, popocano rnmcno kozor priporo^a se posebno gospem in otrokonx in sploh vsem tistim, ki so drobne, njezne koze.
Dr. Bcringuicr-jcvo a-y&X^
nik; ono da lasem mod in jihohranuje; ena skleniciea 1 gold, in 75 s. a. v.
Ill* liflpll-nvtt zeli§L*nosIadje; potrjeno kot lfi« JIUWI-WtW dober domaei pomofiek zoper kalelj, zngrljenost, zaslizenje; v originalnih skatljicah po 70 in 35 soldov.
FRISI5E (nepokvnrjene) se prodajajo vse te za-rad priznane dobrote tudi po na§ih krajih spogane reCi V Gorici in za dezelo samo v lekarnici (gpeceriji) pri Pontoni-u, pri zamorcih, v KaStelu.
Jancz Speiot
Via Seminario st 143 prodaja
vino erno st. florijansko
iz Vinogradov C. pi. Fabris-a
steklenico po 70 kr.
6 steklenic po 4 gl,
IS steklenic po 7 gl. 20 kr.
T'oxneljita pomoc vsem, ki so v ielodci ali trebuhu bolni.
Oliraiijcnje zdravja
nasdunja so vefjim delom na diSdenJe in iiia^cuje so* krovice in krvi in na pospeSevanjo dobrega prebav* ljeilja. NajboljSe za to sredstro je
IrtoijeisliMza
Z^tvljenski balzamdr. Uozov odgovarja popolnom vsem torn znhtevam; isti oiivl vh? preb.'ivanje, nareja zdravo in t'isto kri, in tmplo dobt avojo prajSnjo mofi in zdravje zopet. Qdpravlja vse te&ko prcbavanjo, 080* bito gnjua do jedi, kislo riganje, napetost, Mjc-vanje, krc v zelodci, zaslinjenost, zlato iilo, pre* obtezenje zelodcazjedili itd,, je gotovo in dokaznno domaJo aredstvo, ki se jo v kratkem znradi svojega iz-vwtnega uplivaiija obfio raziirilo. 1 \elika skleniea 1 gl, pol aklenic© GO kr.
Ka atotino piflf?in v priznuiijo jy na razgl.-d prU pmvljonih. Kazposilja se na franklranc dopise 11a T»e kroje proti po*tiieinu povzetju »vote.
G. loknrni^arju If. Fragnor v l'ragi!
Kupil *o:n meneea vinotoka I. 1818. sklenk'o VaScga „Ur. lioza-jevega zivljcnskega baizama". Trpei sem itamruc u?.o preoej lot mi ken'i v zchidcu; to mo je nagnilo, dtt sem poakusil to zdravilu.
Za casa 9—14 dni povzgubila 8« jo — hvala Ilogu — bolezen popolnoma. I'rosim Vua teduj, po&ljite stiri skletiicc toga balzaina, da ga iinnm pri rod kot do-mace zdravilo. Ysuki taki bolczni priporocntu ta izvur-stni zivljenski balzani.              Kposfcovaje udant
Dragotin Popp, sluimiicar v DraSdanah. MT SVARJilJNJE ! -&L
Da se izogne neljubim napakam, zato prosini vge p. ti. gg. narocnike, n:ij povsodi izreeuo dr. Kozov ziv« Ijenski balzani iz lekarne B. Fragner-ja v Tragi za-ktevajo, kajti opazil sem, do so narocniki nri *ec krnjih dobili neuspeSuo zmes, ako so zalitevnli flftmo zivljenski balzani, in ne izreeuo dr. Rozovegazivljon»k«ga baizama.
hw\ k Razg7 iifljiuki hlus
dobi   se saoio v glavncj   zalogi   izdelovalca   B. Frilg-
Mer-ja,   lekarna „k vrnctnu orlu" v Pragt, Keke der
Bpornergatwe Xr. 'J0»1 —3.
V UOKIOI: G. Crhtofoletti, IckarniPar; G. II.
Pontoni, jekaniicar. V OULKJI: ltamaso d' Ktia.  V
TKSTU: P. Prendfni, bknrnic&r; (;. Porabosehi, b>
kamicar. V ZAUKKBU: Sigia. Mitlbach, U-karnidar.
Vse lekarne in vedje trgovine z materi-
jalnim blagom v Avstro-Qgerskej imajo zalogo
tega zivljenskega baizama.
TAM SE TUDI DOUI :
Prazko domace mazilo
zoper bule. rane in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-Iah Tsake vrste, pri turih, gnojnth tokih, pri crvu v prstu in pri nohtanji, pri zlczab, oteklinab, pri izmas-C-enji, pri morski (mrtvt) kosti, zoper revmatiCnc otekli-ne in putiko, zoper kronieno vnetje v kolenih, rokah, v iedji, ic si kdo nogo spahne, zoper kurje oeesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisuje, soper oteklino po piku mrcesor, zoper tekoCe rane, odprtc noge, zoper rak in vneto kozo, ni bolj§ega zdrnvila, ko to mazilo.
Kaba je priprosta; mazilo ^zavba) se namaze na platneni robee in se pritisne na bolno stmn. Cez 4— «—s—12 ur se naredi nov flaSter. — Zaprte bule in o-tekline se hitro ozdravijo: kjer pa ven tece, poteglie mazilo v kratkem vso ognojico na-se, in ratio o-zdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem ranaprej ne zaeeli, dokler nt vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani ra-»t divjega mesa in obvaruje pred snetom (Crnhn priaadom); tudi boIeCine to bladilno mazilo potiSi. — Odprte in tekoco rane se morajo prej z ralacno vodo vmiti, pptem §e lo se mazilo nanje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za ulio.
Skuseno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, odstrani naglubost, in po njem se dabi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gl. a. v.
fodavateij in odgovonii urednik; J02EF ZK1. — Tiska; ^Hilarijanska tiskarna" v Gorici,