Hiša, zidana še v prejšnjem stoletju, kašča, novejši hlev ter še novejša hiša, ki se zdi kot gradič na vrhnjem pobočju hriba nad dolino Besnice - to je prvi vtis in slika, ki jo zaglcdaš, ko se vzpneš po strmi, dokaj vzdrževani cesti, ki se vije med stolctnimi drevesi, na planoto in sicer Hribarjevo domačijo na Ravnem brdu. Marsikateri, ki domačije ni vajen, pa se vpraša, kaj pomenijo stari zidovi v bližini nove hiše, ki spominjajo na starodavno utrdbo ali grad. Starejši okoličani vedo o tem razpredati cele lcgcnde, ki so se ohranile po ustnem izročilu, zabeležke pa je delal tudi lastnikov oče, ki je imel velik stnisel za pisano besedo.
Po izročilu naj bi na mestu sedanjih rušcvin pred letoni 1780 btala cerkcv, imenovana po svetniku sv. Jerneju. Po dolžini je mcrila 12 m, njcna širina pa je bila 4,15 m. Postavljcna jc bila na izredno lepo lcgo, kot bi hotela s svojo lcpoto opozarjati kmcta na dolžnosti tcr na posvečeno mcsto, ka-mor se je zatckal ob stiskah in vcselju. Čc sc povrnem nckoliko v zgodovino, jc bila vladavina ccsarja Jožcfa II., ki je lcta 1770 po ccsarici Mariji Tercziji prcvzcl cesarstvo, morda usodna za ohranitcv cerkvc na hribu, o kateri govori ta zapis. Kot znan absolutist jc uvcdcl reformc in prcosnovo doteda-njih zakonov, ki so posegali v obče življcnjc. Ena izmcd poslcdic jc bil tudi poscg v ddovanjc Ccrkvc, kar sc izraža tudi v odločitvi ccsarja, ki je v letu 1783 prcpovcdal predvscm v podružničnih ccrkvah opravljati bo-goslužjc. V icm lctu jc bilo na podlagi odloka prcpovcdano tudi mnogo bož-jih poiov. Tcdanji Jjubljanski knczo-
škof Karel Herbestein jc bil gorcč pri-staš cesarjcvi prcsnovi, zato tcdanji vikar prcžganjskc vikarijc Andrcj Šcga ni imcl podpore in jc bila ccrkev na hribu zapisana propadu (območje tcdanjc vikarijc na Prcžganjem jc bilo vcliko večjc kot jc obscg scdanje župa-nije, zato jc interes za vzdrževanjc bil manjši, saj jc cerkev ležala na obrobju vikarije). Cerkcv jc bila namcnjena volavcljski soscski, saj je ta imela v la-sti skoro vso janško območjc od Vola-vclj in Prežganja in jc zemlja segala celo na območic Javora do Ravnega brda tcr dcla Zgornjc Bcsnicc. Vasica Volavlje je bila znana po rcji ovac, ki so jih pasli cclo odrasli pastirji (oblc-čcni naj bi bili v platnenc belc srajce tcr platnene hlačc, pobarvane od ko-stanjcvih jcžic. Platno jc bilo domačc izdclave, kajti lan jc bil v tistih časih izrcdno gojena kultura, ki pa so jo na prclomu 19. stoietja prcnchali gojiti.) Kot jc omenjcno, jc bilo nekaj stro-škov na ccrkvi vsako lcto, zato so bilc
predpisane dajatvc, ki so jih morali gospodarji dajati v obliki dcnarja, blaga ali dcla, čcsar pa so se nckatcri posamczniki izogibali. Zato so se nc-katcri močno oprijcli zakona o zaprtju cerkva. Ta isti odlok jc nasprotno po Kranjskcm močno razburil Ijudstvo in
O tem jc ohranjena tudi stara pripo-vcdka, ki šc živi mcd Ijudstvom. Raz-padajoči cerkvi so okoličani odvzcli vsc, kar jc bilo kaj vrcdncga, mcd drugim tudi dva zvonova, ki sta poz-vanjala dalcč naokoli in opominjala vernike na molitve, praznikc in hudc
KS BESNICA
Utrinek iz preteklih časov
so župniki imcli mnogu ležav z raz-draženimi verniki. Tak primcr jc bil tudi v vasi Vcliko Trcbcljevo, kjer jc postavljcna ccrkev Sv. Križa, datira pa v lcto 1698. (Kcr sc je nczadovolj-stvo širilo, jc bil 30. 1. 1785 izdan dvorni dckrct, da sc v vsakcm kraju lahko ohrani ena ccrkcv). Zaradi majhncga imcrcsa okoličanov za ohra-nitcv jc ccrkcv načcl zob casa, ki jc v nckaj dcsctlctjih opravil svojc, s tcm pa prikrajšal scdanjc rodovc šc za cn kuliurni spomcnik.
urc. V ncuranjosii cerkve so ostale lc lcsenc sohc svctnikov, ki so nemo zrle v praznino ccrkvcnih zidov. Ccrkcv je postala brcmc, ki so jo vaščani hotcli čimprcj izbrisati iz zavcsti, zato jc ostarcli mežnar vcčkrat našcl škri-Ijcvce, ki so služilt za strešnikc, na tlch, ko so jih nočni obiskovalci po-mctali s strchc. Kcr sc mežnar ni dal, saj jc bil bogabojcč človck kot vcčina v tistih časih, jc strcho za silo poprav-Ijal, pa tudi vso drugo škodo, ki so jo povzročali. Pasiirji, ki so večkrai pasli
v okolici in so največkrat sodclovali v nečedncm poslu, so zato sklenili, da bodo vzeli iz ccrkvc kip sv. Jcrncja, zaščitnika cerkve. Odnesli so ga na volaveljsko stran, v neko votlino. Pri tcm so sc mu posmehovali, čcš naj tam nadaljc kraljuje. Mežnar, ko je zvcčcr zaklcpal ccrkcv, opazi, da kipa ni več. Vcs skrušen preiskuje okoli oltarja, kjcr je bil postavljcn kip a ga nc najde. Zaradi skrbi jc spal malo in je že navsezgodaj vstal ter ponovno začcl iskati soho v cerkvi. NcmaJo se jc začudil, ko jc svetnika opazil na stalncm mcstu. Mcd tem pa so pastirji odgnali čredo na pašo. Ni trcba po-udariati, da so bili sila začudeni, ko so opazili, da svetnika ni več na mestu, kicr so ga pustili. Prcmišljali so. če jih jc stari mcžnar ukanii in našel kip. Pasiir, ki je odnesel kip, je sklenil iti na hrib, da sc prcpriča, čc je kip v ccrkvi. Vid;, da jc kip na oltarju, zato se presirašcn vrne k vrstnikom ter jim povc, kaj je vidcl. Po dolgo-trajnem prcgovarjanju so sklenili, da bodo kip ponovno odnesli in ga skrili na varnejšc mcsto.
Isti pastir jc na vcčer ponovno odšel v cerkcv, vzcl kip in ga skril v naitem-ncjši del gozda v dolini Besnicc, kajti la dcl tcdaj še ni bil poseljcn. Splcza na dcbcl hrast, pri tem pa mu poma-gajo drugi pastirji. Kip privcžc z vr-vico ob deblo, rekoč: »Od tu sedaj ne
boš več ušel.« Tisto noč, ko so pastirji ponovno vzcli svctnika, jc pastirček, ki je obsojal početje tovarišev, sanjal dolge sanje. Zdclo se rau je, da stoji v cerkvi, prcd njim pa živ sv. Jcrnc? Le-ta ga otožno ogovori: »Nc bo dolgo, ko bo ccrkev lc šc ruševina. To bo trajalo scvcda nckaj rodov, vedi pa, da bodo te ruševinc postale mnogim nesrcča, kar naj bo opomin na scdanjc počctje. Prišli bodo tudi časi, rod za rodom bo kaznovan. Mnogi bodo po-habljeni, slepi, gluhi, živina bo jalova ali pa bo umirala. Krivica se popravi lc, čc sc cerkev obnovi!« Pri teh bese-dah sc dcčck zbudi.
Mcžnar jc naslcdnjc jutro ponovno opazil, da kipa ni. Od pastirčka jc zvedel, kjc jc kip privezan. Scl ie na tisto mesto, vendar jc na hrastu opazil lc vrv, svetnik pa jc bil ponovno na starcm mestu. Ljudje, ki so zvedeli, kaj sc je žc dvakrat zgodilo, so sc prcstrašili, vendar sc jc prekletstvo že pričelo. Naslale so vojne, lakoic, kuge. Mnogi so pomrli. Staro izročilo pa še trdi, da je nekje zakopano apno, ki se bo uporabilo takrat, ko bo na mestu podrte stala nova ccrkev.
Kolikor vcm, se to apno še ni našlo.. ruševine pa bolj in bolj prcrašča br-šljan. osamljcna smrcka in grmovje.
BOJAN JERLAH