Mtnhu plačana v gotovini»
Leto XVI., št. 237
LJubljana, sobota, 12. oktobra 193$
Cena 2 Din
_ ^.-lAVLLuuvoi ujuDijana, Knafljeva ulica a. — Telefon št. m?y 8123, 3124. 3125, 3120.	^^
Lnseratru oOdeieK: Ljubljana, Selen* Durgova UL a. — ret 3492, 2492. podružnica Maribor: Goepoaka "»«^i
ftt. IL — A eieton flt. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 1С
JL — Telefon St 19a Računi pn post. Сек. zavodih: Ljub« Ijana St- 11.842, Praga (Malo 78.180, 105 2*1.
Naročnina тпийп mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica ätev. L Telefon št. 65.
^■■ннммвш^ннмншявавшмшшн^ммвммшаввмавшшнн^мнвшмвввш
Rokopisi se ne vračajo. ■— Oglasi po tarifi.
Sankcije v praksi
Kakor je bilo pričakovati v naprej, je Društvo narodov v načelu sklenilo izvajanje sankcij proti Italiji. Ta sklep je logična posledica ugotovitve odbora še-storice. ki dolži italijansko vlado, da je začela vojno v nasprotju z obvezami, katere je sprejela s čl. 12 pakta Društva narodov.
Po samem besedilu pakta posebnega sklepanja o sankcijah prav za prav ni bilo treba. Člen 16, ki tu prihaja v po-štev, določa v svojem prvem odstavku: »Ce poseže član Društva narodov po vojni, ne da bi se oziral na obveznosti po členih 12, 13 in 15, se že s tem dejstvom smatra, da je zagrešil vojno dejanje proti vsem ostalim članom Društva narodov. Ti člani se zavezujejo, da takoj prekinejo ž njim vse trgovske ali finančne stike, da prepovedo vse stike med svojimi državljani in med pripadniki države, katera je prekršila pogodbo.«
Po tej določbi bi torej mogle, ali bolje, morale gospodarske sankcije nastopiti avtomatično in je njih obseg že 3 tekstom samim dokaj jasno določen.
Da je Društvo narodov izbralo drugačen postopek, razodeva milejše nazi-ranje ne kaže na to, da niti Ženeva niti Anglija ne želita porušiti vseh mostov do Italije.
Izgleda pa, da to ni edini vzrok. Pokazalo se je namreč že pred sklepanjem Društva narodov, da med njegovimi tlanicami ni enotnega gledanja na sank-jijsko politiko in da se vzbujajo odloč-ii pomisleki celo tam, kjer o brezpogojni zvestobi načelom in obveznostim Pruštva narodov ni nobenega dvoma.
Takoj, ko je postalo vprašanje sankaj aktualno, se je že oglasil švicarski isk. V »Neue Zürcher Zeitung« je objavil prof. S. O. Nippold, član Mednarodnega biroja dela, članek, v katerem, cažoč na nevarnost zapletljajev v Ev-4>oi, svari pred izvajanjem sankcij. >Kolonialna vojna v Vzhodni Afriki je ■>rez dvoma zlo«, piše v začetku svojih izvajanj, »toda evropska vojna Italije proti kaki drugi velesili bi bila neizmerno večje zlo, tem večje, ker bi iz nje mogla nastati splošna evropska vojna. Ali je treba res izbirati? Prvo, manjše zlo se ne da več odvrniti... Toda ali mora iz tega nujno slediti drugo, večje? Ni nujno potrebno, treba je le odstraniti netivo, ki bi moglo to zlo povzročiti. To netivo se imenuje: sankcije.«
Ni bila samo uvaževana osebnost avtorjeva vzrok, da so njegova izvajanja vzbudila splošno pozornost in jih citira časopisje večine evropskih držav. Zlasti manjše med njimi gledajo s skrbjo v bodočnost, če bodo primorane k sodelovanju. Za marsikatero izmed njih obstojajo posebne razmere, obveznosti materialnega in moralnega značaja, s katerimi bi prišle v kočljivo navzkrižje, č«; bi strogo obveljala ženevska obveznost.
Do zdiaj so tri evropske države svoje sodelovanje odrekle. Švica z ozirom na svojo brezpogojno nevtrailnost, Avstrija in Madžarska, sklicujoči se na svojo gospodarsko povezanost in na prijateljsko zavezništvo, ki ju veže na Italijo. Ni dvorna, da govorijo pri vseh treh tehtno besedo tudi materialni interesi, toda v tem pogledu niso osamljene.
Nastane vprašanje, kako bo sprejelo Društvo narodov take izjeme. Obveznost je kolektivna in niti po besedilu niti po zmislu ne dopušča izjem. Po strogem tolmačenju bi se mogla smatrati neposlušnost napram sankcijski obveznosti že sama zase kot kršenje pakta. Toda Društvo narodov nima sredstev, da izsili izpolnitev, če njegova moralna avtoriteta ni močnejša od specialnih interesov članic, ki bi odklanjale sodelovanje.
Zdi se, da so taki nagibi bili mero-daini za izbrano metodo v izvajanju sankcij. Konrpetenca o praktični pro-vedbi načelnega sklepa je prenesena v poseben »koordinacijski« odbor, čigar naloga bo, določiti vloge posameznih držav-članic in ki bo imel tudi možnost, da posamezne izvzame in iznusti iz splošne obveznosti. Da se s takim postopanjem že v naprej računa, dokazujejo kom.enta.rii angleškega in francoskega tiska. Že pred dnevi je bila v »Times« priznana upravičenost takih izjem, kier so zanje podani dovolj močni predpogoji. Izvajan i a so oči-vidno veljala v prvi vrsti Avstriji, toda kar velja zanjo, tudi za druge prizadete članice ne bo povsem brez pomena.
Seveda se odpira na ta način možnost in cero verjetnost, da bodo sankcije v takih okolnostih imele le značaj gole demonstracije. Ne sme se poz3biti, da stojijo velike države izven Društva narodov. Nemčija. Japonska, Severnoameriška unija niso vezane na ženevske sklene in malo je verietno. da bi lih mosrla Angina pridobiti k sodelovanju, čenrav "i močno nrizadeva, da bi to dosegla. Br«z sodelovania teh treh velesil pa tudi go"ood?rski oritisk na Italijo ne more biti učinkovit.
Vse t? razmere seveda prav dobro pozna Italiia sama. Zato ie tudi razumljivo, da se sankcij ne boji in da je
NOVA ITALIJANSKA OFENZIVA HUDI ABESINSKI PROTINAPADI
Italijanske armade so pričele na vseh frontah znova prodirati, zadevajo pa zlasti na severu na izredno srdit odpor Abesincev
Asmara, 11. oktobra d. Italijanska ofenziva na severni fronti Adua — Adigrat, ki je od nedelje zvečer zaradi zavarovanja pridobljenih postojauk in zagotovitve stalne zveze med četami in etapo nekoliko zastala, je zopet v polnem razvoju.
D-esno krilo vojske generala de Bona se bori južno-zapadno od Aksuma z abwsinski-mi četami, ki jih cenijo na 10.000 vojakov. Odpor zgolj s strojnicami oboroženih abesinskih utrjenih zapor v gorskih globelih. ki jih Italijani niso mogl! zavzeti v direktnem naskoku, so zrušila šele letala za bombardiranje, ki so letela prav nizko. Po bojih so našli v gorskih gnezdih grozno razmesarjena trupla abesinskega obrambnega moštva.
Oddelki generala Maravignc so zasedli vrhove in doline okrog Adue. \ prvih vrstah na tem odseku so domače italijanske kolonialne čete pod poveljstvom generala Birol-lija.
Armadni zbor generala Santinija prodira sedaj od Edage Hamusa proti Makaii. kjer so zbrane čete rasa Hukse, ki doslej še niso posegle v borbo. Ras Huksa živi namreč v sovraštvu z rasom Sejumom, ki se je doslej ogorčeno upiral Italijanom.
Iz obmejnih krajev italijanske kolonije Eritreje poročajo o vpadih soseduih bojevitih abesinskih plemen, ki jih odbijajo italijanske kolonialne čete.
Sedaj se razteza italijanska fronta od Aksuma na zapadu do Edage Hamusa na vzhodu, ki leži 15 km južno od Adigrata.
V	italijanskem glavnem stanu na severni fronti smatrajo sedaj dosežene postojanke tudi v zdravstvenem pogledu ugodnejše, kakor pa so v Eritreji. Upajo, da se bodo čete kmalu prilagodile novi klimi.
O dosedanjih izgubah italijanskih čet še ni končnih podatkov, ker divizijski štabi še niso stopili v zvezo z nekimi sprednjimi oddelki in zaradi slabih prometnih zvez od njih še niso prejeli najnovejših podatkov o svojem številčnem stanju.
V	sredo so si vojni poročevalci ogledali fronto pri Adigratu. General Santini, povelj nik levega italijanskega krila, je izjavil, da so njegove čete prodirale v naglih pohodih, približno 60 km dolgo progo od eritrejske meje do Adigrata so zasedle skoro brez odpora v poldrugem dnevu. Ni še znano, ali so Abesinci izpraznili ozemlje pri Adigratu iz strateških ozirov ali pa kakih drugih vzrokov. Na italijanski strani računajo z abesinskim protinapadom pri Adui.
Napredovanje tudi na ogadenski fronti
Addis Abeba, 11. ptkobra. d. Po dospelih vesteh so Italijani razširili svojo ofenzivo v os red г jem Ogafiesmi do reke Vebe šibeli ob skrajni južno-vzhodni meji pokrajine. Italijanska letaua so bombardirala abesinske postojanke ob Vebe šibediju kakor tudi kraja Tafabo Katamo in Ju-lam^o. Pri bombardiranju, ki je bilo izvršeno včeraj zjutraj, so imeli Abesinci mnogo žrtev. Italijanska pehota prodira sedaj tudi na južno-vzhodni fronti blizu Britanske Somalije.
V	Harar j« se pripravljajo z vso vnemo za eprejem sovražnika. V zadnjih dneh se je mesto izpremeni'lo v veliko vojaško taborišče. Postojanke abesinskih čet so v neposredni bližini mesta. Guverner v Hararju Dedžasmač Nasibu namerava mesto innjegovp okolico braniti z gora, preko katerih vodijo le težko prehodna pota skozi skalnate globeli in ob strmih prepadih.
iz angleške Somalije je prlspeip v Harar pol milijona nabojev za puške, bržkone angleškega izvora, in 150.000 nabojev za puške japonskega izvora. Baje so na noti Se nadaljnje pošiltatve municije.
Milan, 11. oktobra. w. »Stampa« poroča iz Džibutija, da je turški general Vehib paša, ki je v abesinski službi v glavnem stanu v Ogadenu, generalu Nasibu svetoval, naj izpremeni prvotni operacijski načrt, da bi Abesinci izpraznili nižine in se umaknili na strateške postojanke visoke planote Harar, ter se tamkaj postavili v bran Italijanom, ki bodo že utrujeni po pohodu skozi puščavo, belgijski častniki pa so smatrali, da bi bilo bolj napasti italijanske kolone z boka. Glede na to, da bodo Italijani korakali dalje šele potem, ko bodo zgrajene ceste in zagotovljen dovoz iz zaledja, se na abesinski strani bolj vnema jo za taktiko urnika.
Italijansko uradno poročilo o položaju 10. oktobra
Rim, 11. oktobra, b. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo o dogodkih na frontah v vzhodni Afriki oficielni komunike št. 17, ki pravi:
»Dne 10. oktobra so se nadaljevala dela v etapi pri gradnji cest in kopanju vodnjakov. Med tem so domače čete (pehota in konjenica) pregledale pokrajino pred italijanskimi četami, pri čemer so razgnale nekaj skupin oboroženih Abesincev. Proti večeru sta se v pokrajini Tigri pojavila dva vodi-
Mussolini v svojem znanem govoru prvotno italijansko stališče, da bi sankcije pomenile vojno z državami, ki bi jih izvajale, znatno omilil v toliko, da bi se Italija z orožjem postavila po robu samo napram oni državi, ki bi jo sama z oboroženo silo poskušala ovirati pri njeni abesinski ekspediciji.
telja abesinskih oddelkov ter se g svojimi
četami, nekaj tisoč možmi, predala generalu Santiniju. Ta dogodek je posebno važen, ker dokazuje, da se prebivalci na skrajni meji Abesinije nočejo boriti proti Italijanom. V noknterih listih objavljene vesti o italijanskih izgubah so lažnjive. Po podatkih z vseh front je bilo na italijanski strani samo 30 mrtvih, med njimi б Italijanov in 25 domačinov, ter 70 ranjenih, med njimi 50 domačinov. Pogrešajo 33 domačinov. 0 smrti in ranjencih so bili obveščeni rodbinski člani. Italijanska vojska je zaplenila en top, eno strojnico, 134 pušk in 30 zabojev m"ni-
Na fröhti v Somaliji prehajajo Abesinci trajno na italijansko stran. Vesti o dezerti-ranju domačinov iz italijanskih kolonij so netočne. Italijanski letalci so izvršili več poizvedovalnih poletov do reke Tekaze, kjer pa niso mogli odkriti nobenih močnejših abesinskih oddelkov. Vest o padcu italijanskega letala je neresnična. Morala čet je izvrstna, zdravstveno stanje odlično.<
Bombardiranje Hararja
London, 11. oktobra, o. Po vesteh, ki so prispele preko Kaire iz Abesinije, je eskadra 15 italijanskih letal bombardirala Harar. Ni znano, adi je mesto hudo poškodovano. Po Poslednjih vesteh je pričela sedaj italijanska vojska pplagoma prodirati v ogadensko deželo in dalje proti Hararju, da bi čimprej prekinila železniško zvezo med Djibutijem in Addis Abebo.
Abesinci pognani iz Eritreje
Pariz, 11. oktobra, o. Kakor poročajo iz zapadne Eritreje, so se vršili zadnje dni hudi boji ob reki Setit. preko katere ]e skušal ras Buru z 20.000 vojaki vdreti v Eritre-
jo. Ras Buju se je sedaj utrdil pri Andora-
di in čaka na italijanske protinapade. Ko je pred dnevi vdrl v Eritrejo, je prišlo najprej do spopada s 23. askarskim bataljonom, ki je bil tedaj baš pri obedu. Italijanski kolonialni vojaki so s pomočjo strojnic in malih topov napadalce odbili. Padli so vsi italijanski oficirji, tako da so morali poveljstvo prevzeti askarski pod-oticirji. Po kratki borbi na nož so pognali Abesince v beg. Ras Bu.ru je kmalu nato ponovno skušal prebroditi reko Setit, a so ga askari znova odbili. Ponoči se je Abe-sincem vendarle posrečilo prodreti v Eritrejo in prišlo je do hudih bojev pri От Ageru. včeraj zjutraj pa so askari prešli v protiofenzivo in so Abesince pregnali iz Eritreje.
Moč italijanske vojske
Asmara, 11. oktobra. AA. O moči italijanskih čet, ki so 3. oktobra vdrle v treh kolonah v Abesinijo, so sedaj znane tele podrobnosti:
Prodirajoča vojska šteje 110.000 vojakov z 2.300 strojnimi puškami. 230 topovi, 92 tanki in 35ХНЮ konj in mezgov. Vsaki «o-ti so prideljeni strokovnjaki za posamezne pokrajine, ki jim je na'oga politično organizirati zavzete kraje. Pni tem se poslužujejo predvsem italijanskih domačih čet, takozvanih a=karjev. kj se bode po odslužitvi vojaške službe naselili v novih kra-jih.
Maršal Badoglio na poti v Afriko
Rim, 11. oktobra. w. šef italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio in državni podtajnik za kolonije Lessona, sta odpotovala v Vzhodno Afriko-
Nova bitka pri Adui
Abesinci so napeli vse moči, da bi Italijanom Aduo zopet iztrgali — Angleške in italijanske vesti
Addis Abeba, 11. oktobra, b. Vojne operacije so na vseh frontah v Abesiniji postale zopet živahnejše. V nevtralnih diplo_ maitskih krogih abesinske prestolnice zatrjujejo, da je Južno od Adue v teku ogorčena bitka, ki so jo pričeli Abesinci z noč. nim napadom na italijanske postojanke, pri čemer je prišlo do neusmiljenega bo. ja na nož- Doslej še nobena stran ni dose, gla večjih uspehov.
London, 11. oktobra. AA. Abesinsko poslaništvo razglaša: Prejeli smo poročilo iz verodostojnega vira, da se bi je jo pri Adui hudi boji v katerih je bilo ranjenih 2000 italijanskih vojakov.
Reuterjev urad pa poroča iz Addis Abebe o novi bitki pri Adui naslednje po_ drobnosti:
Abesinci so a svojim napadom popolno- |
та presenetili italijansko garnizijo. Njihove čete so porabile temo in se jim je je posrečilo neopaženo priplaziti se do pr_ vih italijanskih bojnih črt. Tu je nastal strahovit boj na nož brez prizanašanja-Abesinci so se čutili močnejši zaradi številčne premoči, pogum pa jim je dajal tudi spomin na zmago pri Adui 1. 1896. NjL hove čete so se borile z levjim pogumom z bodali v rokah.
Pričakuje se, da bodo Italijani" takoj prešli v protinapad —
Rim, 11. oktobra, g. Uradno demontirajo angleške vesti, da bi Abesinci zavzeli Aduo in poklali posadko. Po vesteh iz Asmare je res samo to, da je italijanski vrhovni poveljnik general de Bono davj slovesno vkorakal v mesto ter ga oficielno zasedel v imenu italijanske vlade.
Anglež! o položaju
na severni fronti
Abesinci se pripravljajo na protiofenzivo, ki naj bi ustavila prodiranje Italijanov
ge abesinske čete prekoračile reko Mareb in napadle Adi Ugri.
Abesinski vojaški krogi presojajo položaj na severni fronti takole:
Zaradi velikega odpora rasa Sejutna eo Italijani zgubili štiri dni. Abesinska severna vojska se je sedaj zbrala in se bo odločno postavila v bran nadaljnjemu prodiranju italijanske vojske. V zaledju itali--u\saqe aushpn ofefjiuiauzA ajuojj aysuet ski četniški oddelki. Öim se Italijani premaknejo v planinske kraje južno Adue in Adigrata, bodo imeli Abesinci ogromno strateško premoč v gorskih tesneh v pokrajinah Enderti, Tembiji in Seniji. Italijani predvsem ne bodo mogli prodirati e tanki m bodo morali pustiti za seboj vea ti en.
Ko je cesar «al, da so abesinske čete po nalogu rosa Sejuma proti vodji abesinske vlade za nekaj ur zavzele Adigrat, ni bU zadovoljen, ker želi, da Abesinci obranijo m utrdijo svoje defenzivne pozicije.
Cesar se je odločil, da sedaj še ne bo odpotoval iz Addis Abebe, marveč bo iz prestolnice vodil operacije na raznih frontah in sicer s pomočjo abesmekih in tujih vojaških svetovalcev. Vse brzojavne in radijske zveze med Addis Abebo m severno fronto so prekinjene, tako da prihajajo iz pokrajine Tigre le sporadične vesti o oeva-ianju posameznih vasi po Italijanih in Abe-sincih. Vse vesti je treba zato sprejeti z največjo rezervo.
Abesinija odklanja pogajanja
Pariz, 11. oktobra, g. Agencija Radio poroča iz Addis Abebe, da Je zastopnik abesinske vlade včeraj na konferenci tlaka izjavil inozemskim novinarjem. da
London, 11. oktobra. AA. »Times« poročajo iz Addis Abebe: Po padcu Adue se je italijanska ofenzdva obrnila proti zapadu. Fronta je sedaj sredi med Aduo in Adi-gratom izbočena. Abesinci so mnenja, da se bodo Italijani na tej črti prej utrdili, preden bodo pričeli nadalje prodirati proti jugozapadu in jugovzhodu. Guverner pokrajine Amhare je razvrstil svoje sile okrog Gondarja in Debna Tabora. Levo krilo sega do pokrajine VoLkait, desno krilo pa je prodrlo preko reke Takaze in hiti na pomoč rasu Sejumu. Italijanska vojska šteje nad 100.000 ljudi. Ras Sejum bo lahko zadrževal srednjo kolono, ki ima 35.000 ljudi, na prve resne zapreke pa bodo Italijani pri nadaljnjem prodiranju proti jugu naleteli pri MakaJi, kjer je zibranih mnogo abesinskih vojakov.
»Morning Post« poroča iz Addis Abebe: Splošno prevladuje mnenje, da bodo Abesinci ustavili Italijane v gorah južno od severne fronte. Sestavljen je ie načrt za veliko abesinsko protiofenzivo, ki se bo pričela, čim bodo prešli Italijani zopet v ofenzivo. Vojska rasa Sejuma je imela malo izgub m itaJijannske vesti niso točne. -50 km od severne meje so koncentrirane redne abesinske čete, sestavljene iz najboljših borcev, ki odlično poznajo teren. Velik del italijanske vojske je бе vedno koncentriran za mejo v Eritreji. Očividno jih med potjo zadržujejo oddelki Abesincev, ki so vdrli v Eritrejo in napadajo sedaj posamezne italijanske oddelke, hoteč sproti uničiti tudi ceste in telegrafske napeljave. ki jih gradi italijansko delavstvo. Ker s temi abesinskimi četami ni nikake zveze, je težko ugotoviti, kje se sedaj nahajajo. Pravijo, da so zavzele že Adis Adis južno Asmare. Verjetno je, da bodo ie dru-
Abesinija ne namerava v sedanjem položaju zaičeti mirovnih pogajanj z Italijo, temveč je odločena braniti se do skrajnega.	^
Razvrstitev abesinskih armad
Addis A beta, 11. oktobra. AA. Tu s« doznavajo naslednje podobnosti 0 razvrstitvi abesinskih sil:
Ras •бејггаа m nejgova vojska L50.00«
mož s.o ее po bojih pred nekaj <kievi utrdil: v 6VojUi postojankah v Tigri, kjer se je razvrstila deloma tudi vojska rasa Kasa, dočim stoji njen drugi del v Sipra-zu okoli Tanskega jezera. Armada rasa Kaea šteje 2'oO.Irk) mož. Iz (Jodjama prodirajo čete rasa Imrija proti vzhoda na Pompč presLo'onaslednikovi vojski, ki se
v Des i ju pripravlja, da odbije vsak itali. janski napad, ki bi prišel iz Asaba.
Tudi centralna vojska 200.000 rrvji, ki ji poveljuje abesinski vojni mmis trr, prodira proti Desiju. Vse čete severno »i Makdale bodo združene, da branijp severv no ronto-
Desno pd Makale je zbranih po«l is/velj_ stvom Dedžasmača Haile ^elasija, zeta abesinskega cesarja, 40.000 m<-ž za jv*m,;>6 ras-u Sejumu. štiri neodvisne države na jugu od Sokote in zapadno od MagdaJe sicer nisp pod kontrolo cen trata e vlade, vendar so tu-di njihove čete pripravljne braniti severno in severnovzhodno fronto. Severno fronto brani 600.000 abesinskih vojakov.
Cenzura v Abesiniji
Pariz, 11. oktobra. AA Havas poroča i* Addis Abebe: Glede na mnogoštevilne vesti, ki se širijo o položaju na bojišču, je abesinska vlada sklenila uvesti cenzuro časopisnih brzojavk in poročil. Ureditev cenzurne služte je vlada poverila belgijskim častnikom, ki so v abesinski službi.
Pogajanja o razdelitvi Abesinije?
Pariz, 11. oktobra, o. >Journal< poroča, da je zavladala v Addis Abebi vedika skrb zaradi vesti abesinskih poslanikov v Evropi, da se zastopniki velesil pogajajo o razdelitvi Abesinije.
Vpoklic novih italijanskih rezervistov	i
Rim, 11- oktobra- AA. Uradni vojaški Ust objavlja odlok o mobilizaciji mladem, čev letnika 1912, ki so služili manj ko tri mesece v kadru. Razen tega je mobilizirano tudi večje število vojakov in podčastnikov konjenice letnika 1907, del avtomobil istov letnika 1909 in vojakov
sanitetne stroke letnikov 1910 do 1912. •
i
Utrjevanje otoka Lerosa
London, 11. oktobra. AA. Italijani naglo utrjujejo otok Leros in ga pretvarjajo v svoj Helgoland. Na otoku gradijo pomorsko bazo. Luka je strogo zastražena m pred njo je usidranih 6 podmornic, več m-šilcev in 1 križarka. 50 letal stalno kroži nad vsemi Dodekaneškimi otoki. Na grič ki se dviga sredi otoka, so speljali zelo široko cesto, in pod njim so zgradili veliko letališče. Utrdbe se gradijo noč in dan.
Italijani kupujejo kože v Jugoslaviji
Novi Sad, 1L oktobra, o- Italija je zadnje čaee naročila pri kuLski tovarni kož velike količine kož aa izdelavo in kved-irov in navadnih čevljev. Zaradi tega so cene kožam poskočile že za 15 odstotkov. Ravnatelj kulske tovarne je izjavil, da bo treba naročiti za Italijo kože iz A.-geati-ne^ Paragvaja in Kitajska, öe se bodo njena naročila nadaljevala. Cone kož bodo v tem primeru sotov^ p^skoč^e zae 30 do 40 odstotkov.
Japonci v Abesiniji
Pred petimi leti je poslala Japonska v« Abesinijo kpmisijo strokovnjakov, ki naj bi preiskala možnost bomibažnih nasadov . v tej deželi. Komisija je ugotovila, da ra_ I se bombaž v raznih delih Abesinije divje, tedaj bi bila tla in podnebje za rastlinp ugodna. Nato s japonski naseljenci v manj nego petih letih posejali skoraj 300.000 ha zemlje z izbranimi bombažnimi eemenl. Največji nasadi so ob meji Eritreje in segajo do jezera Гапе. Japonska je med to akcijo brzo dvignla svoi uvoz v Abesinijo •
Šest žrtev letalske nesreče
Helsingfors, U. oktobra. w. Na progi med Helsingforsom in Tallinnom se je ponesrečilo potniško letalo in se je ubilo šest ljudi. Nezgoda se je pripetila zaradi gost» megle nad Finskim zalivom.
Jadralno letalo z 18 sedeži
V Leningradu 60 se vršile poskusne vožnje z novim jadralnim letalom >G-31«, ki ima prostora za IS potnikov. «Izkazalo ее je, da ima aparat pdlične kvalitete. Njegoša krilna razpeti na znaša 28 m, zgradil pa ga je inženjer TJrlapov. Istočasno so zgradili še dve takšni jadralni letali s pomožnim motorjem 100 ks.
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
Plemenita gesta
Nj. Vel. kraljice Marije
Kraljica Marija se je odrekla kot zasebna udeleženka intervenciji v procesu proti morilcem kralja Uedinitelja
Beograd, 11. oktobra, a. Nj. Vel. kraljica Marija je poslala Paulu Boncourju pismo take-le vsebine:
»Znani so vam razlogi, zaradi katerih sem premagala svojo bolest in prekinila molk, v katerega sem se hotela umakniti, da sem se prijavila kot zasebna tožiteljica pri preiskavi zaradi umora blagopokojnega kralja Aleksandra. Zahvaljujem se vam, da ste mi pri tem pomagali z vdanostjo, za kar vam bomo, moja domovina in jaz, ostali globoko hvaležni.
Res je bila samo privatna tožba zmožna osvetliti z vso lučjo to dejanje mednarodnega terorizma. Danes je stvar razsvetljena po zaslugi preiskav, ki ste jih na mojo zahtevo dosegli pri francoskih preiskovalnih oblastvih. Rezultati te težke in dolge preiskave so definitivno dovršeni z odločitvijo vašega državnega sodišča, s katero se pritožba obtoženih zavrača.
Določen je datum, ko bodo obtoženi za svoj zločin odgovarjali človeški pravici. Jaz torej lahko smatram kot končano bolestno nalogo, ki sem jo prevzela.
Popolno zaupanje imam v francosko pravosodje in zato izročam svojo stvar v roke njegovih zastopnikov, ker ne želim, da bi glas, ki bi govoril v mojem
imenu, naj bi bila njegova avtoriteta še tolikšna, mogel zbuditi domnevo, da ločim svojo stvar od stvari Francije same.
Zato vas prosim, spoštovani gospod pravozastopnik, da na način, ki se vam bo . zdel najboljši, zagotovite izvršitev tega sklepa, pri katerem so bili vaši sveti v skladu z mojimi čuvstvL«
Beograd, 6. oktobra 1935.
Marija, 1. r.
Temu pismu Nj. Vel. kraljice ni po treben nikak poseben komentar. Na ja sen način navaja pismo vzvišene mo tive, ki so Nj. Vel. kraljico napotili, da se je svoječasno prijavila kot zasebna tožiteljica pri preiskavi zaradi atentata na Viteškega kralja Uedinitelja. Zdaj ko je ta preiskava definitivno končana je vodstvo procesa in izreko razsodbe prepustila izključno francoski justici.
Zaupanje, ki ga Nj. Vel. kraljica i tem svojim dejanjem izkazuje franco s kern u pravosodju, deli ves jugosloven ski narod.
Knez Arzen na Oplencu
Beograd, 11. oktobra p. Danee je bil na Onlencu Nj. kr. Vis. knez 'Arsen. Poklonil se je na grobu pokojnega Viteškega kralja Uedinitelja.
Spori v slovenski Mačkovi skupini
O zborovanju, ki ga pripravljajo Mačkovi slovenski somišljeniki za 20. oktobra v Ljubljani, nam poročajo še naslednje podrobnosti:
Shod sklicuje g. Stane Vidmar, a za govornike so izmed voditeljev opozicije povabljeni dr. Maček, dr. Ljuba Davi-dovič, Joca in dr. Dragoljub Jovanovič, v imenu nove snujoče se »delavske stranke« pa tudi dr. Adžija iz Zagreba. Ali se bodo voditelji opozicije odzvali vabilu, je seveda druga stvar.
V vodstvu slovenske »združene opozicije« so zavladala v ostalem velika nesoglasja. Najvidnejša voditelja dr. Lončar in urednik »Slovenske zemlje« gosp. Kocmur, sta naletela namreč pri pretežnem delu slovenskih mačkovcev na » ostro kritiko, češ da sta prepočasna in ^preveč oportunistična. V ospredje sto-a sedaj g. Stane Vidmar, ki je še iz
svojih bojevniških časov prinesel nekaj borbenega elana. G. Vidmar bo tudi glavni govornik na ljubljanskem shodu, dočim gg. Kocmur in Lončar pri tem prvem poizkusu Mačkove politične manifestacije v Ljubljani spoh ne bosta sodelovala. To pomeni definitiven prelom med Vidmarjevim krilom in skupino teh dveh gospodov, ki sta nastopala doslej kot izključna Mačkova poverjenika pri nas.
Poleg g. Vidmarja so priglašeni kot govorniki nekateri ljubljanski odvetniki in predsednik akad. agrarnega kluba »Njive« g. Korenčič.
V tej zvezi je zanimivo zabeležiti, da se je te dni med slovenskimi poslanci vršil poizkus, pridobiti jih nekaj za Mačkovo politiko. Akcijo vodi g. Mravlje, s katerim je baje še pet poslancev, ki snujejo »kmečko-delavski pokret«.
prV ,
Sča ka.t nje
evi rij.
Prvi dan grške monarhije
_ Povsod vladata red in mir — Rojalistični del prebivalce stva prireja manifestacije — Stroga cenzura
Atene. 11. oktobra, r. Atensko prebivalstvo je sprejelo sinoči vest, da je parla-Eiment ukinil republiko in obnovil monarhijo na osnovi ustave iz leta 1911., z veliki, mi manifestacijami za kralja Jurija. Manifestacijam se je pridružilo tudi vojaštvo. Po mestu je bilo kasno v noč živahno življenje. Republikanci so ostali mirni in ni nikjer prišlo do nikakih incidentov.
Tudi iz vseh drugih pokrajin države poročajo da je rojalistično usmerjeno pre_ bivalstvo sprejelo obnovo monarhije z ovacijami. Doslej še ni znano, da bi kjerkoli prišlo do kakih spopadov- Celo Solun, kjer je napetost zaradi nedavnih izgredov največja in kjer so republikanci razmeroma najmočnejši, je sprejel vest o ukinje-nju republike popolnoma mirno- Tudi tam ni prišlo do nikakih incidentov in repu. blikanski listi izhajajo še dalje, vendar je za nje, kakor tudi za ostalo časopisje uvedena preventivna cenzura. V Solonu je prepovedano tudi vsako zbiranje ljudi na ulicah, lokali pa morajo biti zvečer zgodaj zaprti. Drugače se nikjer ne pozna, da je v veljavi obsedno stanje.
Poostrena cenzura je uvedena za časo. p is je po vsej državi- vendar pa izjavljajo v vladnih krogih, da gre pri tem le za prehoden ukrep, ki bo že v kratkem času zopet ukinjen.
Stališče Tsaldarisa
O smočnji seji Narodne skupščine, na kateri je bila proglašena sprememba vladavine, so časopisi poročali v posebnih izdajah. Poročanje je bilo svobodno, le govora, ki ga je proti takojšnji proklamaciji monarhije imel dovčerajšnji ministrski predsednik Tsaldaris, listi niso smeli objaviti. Lahko pa so poročali, da so Tsaldaris in njegovi ožji prijatelji zapustili sejo parlamenta, preden je prišlo do glasovanja o ukinjenju republike. Obenem so listi pcudanali, da je tudi Tsaldaris sam pristaš monarhije, ki jo srna tra za najprimernejši režim za Grčijo. Njegovo mnenje je le, da bi bilo s proklanii-ranjem monarhije treba počakati do plebiscita.
Tsaldaris sam je dal sinoči po zgodovinski seji parlamenta nekemu inozemskemu novinarju daljšo izjavo, v kateri je med drugim naglasil, da sta tudi on in njegova stranke za povratek monarhije. Z vso od ločuostjo pa mora protestirati proti temu, da se generaliteta vmešava v politiko.
Proglas na Krečane
Be0grad, 11. oktobra. AA. Dopisnik Agencije Avale poroča iz Aten:
Danes oo 11 -ioRoldne se je sestal k seji ministrski svet pod pre-lsedstvom ie genta in predsednika vlade generala Kpn-dilisa. Ministrski svet jie sklenil zdati dva proglasa in sicer, a) proglas na ves grški narod in b) progias na prebivalstvo otoka Krete. V tem drugem pr>gia-su se sklicuje vlada na -plošno г-лпо grško rodoljubje Krečanov n opozarja ta mošnje prebivalstvo la skupna borbo z ostalimi Grki za svob jdo grškega nare da v sedanji grški Makedoniji ia Epira.
Vlada poziva Krečane, aaj se роко-те sklepom narodne skupščine o uk'nitvl republikanskega iržavnega sestava \Па-da, pravi progi«', računa v prvi vrsti z rodoljubno Podporo Krečanov.
Ministrski svet je dalje sklenil zamenjati okrožne načelnike v sedmih okrožjih in imenovati v vsakem ministrstvu Poseben odbor za pripravp novih zakon skih predlogov na monarhistični osnovi.
Ministri so končno izmenjali misli o Podrobnih pripravah za plebiscit, ki se bo vršil 3. novembra t. 1.
Odslovitev dosedanjega predsednika republike
Seja minstrskega sveta je bila zaključena ob 12.45. Po seji sta general Konti ilis in podpredsednik vlade, zunanji minister Teotokiai, odšla k bivšemu predsedniku republike Aleksandru Zaimisu in ga uradno obvestila o sinočnem sklepu narodne skupščine glede ukinitve republikanskega državnega setava in vrnitve k ustavi kraljevine Grčije iz leta 1911. Obe. nem sta izrekla g. Zaimisu zahvalo za delo, ki ga je bil posvetil grškemu narodu.
Kralj Jurij hoče čakati na izid plebiscita
Atene, 11. oktobra- p. Vlada je sklenila glede na obnovo monarhistične ustave iz leta 1911 vrniti vsem članom grškega kraljevskega doma grško državljanstvom vse njihove nekdanje pravice.
Iz Londona poročajo, da je glede na včerajšnje dogodke v Grčiji kralj Jurij izjavil, da bo zanj merodajen rezultat plebiscita 3. novembra. Vse dotlej o3t.ane v Londonu.
Sklicanje bolgarskega vojnega sveta
Sofija, 11. oktobra, t. Vojni minister je sno či izjavil, da je za soboto 12. t. m. sklical višji vojni svet. Sklicanje najvišje bolgarske vojne ustanove je zbudilo v mestu ogromno zanimanje in javnost z napetostjo pričakuje njenih sklepov.
Sklicanje čsL parlamenta
Praga, 11 oktobra b. Na današnji seji predsedništva poslanske zbornice je izjavil podpredsednik dr. Markovič, da bo prva seja poslanske zbornice sklicana skoraj gotovo za 24. oktober.
Iz poštne službe
Beograd, 11. oktobra. AA. Premeščen je višji kontrolor Pavle Rot, doslej na pošti Ljubljana I, k pošti na Vrhniki.
Trocki resno obolel
. Oslo. 11 oktobra, r. Zdravstveno stanje Leva Trockega. ki biva že tri tedne v neki lolnici v bližini Osla, se je v zadnjih dneh zelo poslabšalo. Zdravniki dvomijo, da bo okreval.
I Beležke
„Delavska Pravica14 o zni žanju premogovnih dobav
Glasilo bivših krščanskih socialistov objavlja v svoji številki 3. oktobra sledeče poročilo:
>lz Beograda ponočajo, da je vprašanje dobav premoga defmiitivno rešeno. Prometno ministrstvo je odločilo, de ostane v veljavi prvotni sklep z dne 29. julija t 1. in se bo vsled tega zmanjšala dobava premoga iz rudnikov v Slovenija za oknoglo 5000 ton. Posledica tega bo ustavitev obratov v Velenju in Črnomlju, v ostalih revirjih pa bo veled omejitve produkcije s 1. novembrom postalo akutno vprašanje nedalj-njiih redukcij rudarskega staleža. Vest o končni rešitvi vprašanja dodelile premoga je vzbudila v revirjih zaprepaščenje.s
Akcija za ustanovitev socialistične stranke
V soboto se je vršila v Mariboru lepo obiskana konferenca socialdemokratskih zaupnikov, ki so razpravljali o ustanovitvi «Socialistične zveze delovnega ljudstva». Glavni referent je bil g. Petejan, ki je govoril o političnem razvoju po 6. ja_ nuarju 1929. Pri prehodu v demokracijo mora biti pripravljeno tudi delavstvo ter že danes izvršiti vse potrebno za svojo politično organiziranje.
Za njim je govoril g. Eržen ki je poročal o akciji za ustanovitev socialistične stranke- Je to po 6- januarju že tretji poskus. Prvi je propadel leta 1934. zaradi odpora tedanje vlade. Drugega je prepre. čil Jevtičev režim z razveljavljenjem dr. Topalovičeve liste, na tretjem poskusu pa se dela sedaj- Nato je bil z veliko večino sprejet sklep, da se tudi v Mariboru prične s pripravami za ustanovitev socialdemokratske stranke. V ta namen se bo vršil v četrtek 25. t. m- velik shod na ve. randi hotela «Union».
Konferenca za obnovo socialistične stranke se je vršila tudi v Banjaluki, kjer pa je bil sprejet sklep, da se z akcijo za ustanovitev socialdemokratske stranke še počaka do objave vladnih predlogov o re_ viziji zakona o zborovanjih in društvih.
Propagandna turneja ministra dr. Behmena
Minister brez portfelja šefkija Behmen odpotuje danes v Posavino. Obiskal bp v teh dneh šamac, Gradačac, Modrič, Od-žak, Dervento. Prnjavor in Bosansko bico. Na potovanju bo ostal nekaj dni. V vseh Ceh krajih bo imel konference s svojimi političnimi prijatelji.
Gospodarstvo šibeniške občine
Psred šibeniškkn sodiščem se vrši razprava o tožbi bivšega občinskega finančnega referenta dr. Dinka Belamariča, ki zahteva od občine 42.000 Din odškodnme. Dr. Be-lamarič trdi v svoji tožbi, da je prevzel lansko leto 1. oktobra občinsko blagajno brez slehernega zapisnika o premičnem in nepremičnem inventarju mestne občine.
Poslednji zapisniki o inventarju so ЬШ iz leta 1928. Ravno tako r_i bilo nobene knjige, iz katere bi bilo razvidno, koliko se je izplačado iz občinske blagajne za materialne izdatke. Nikjer tudi ni büc nobenih računov o občinskih upnikih in dolžnikih. Pri sestavljanju nove inventure se je potem pokazalo, da manjka cela vrsta orodja. Prav tako Se je oglašalo lepo število upnikov, o katerih mestno računovodstvo ni ničesar vedelo. Izplačila občinskim dobaviteljem so se često vršila na račun delavskih mezd. Cele trume malih upnikov so oblegale sleherni dan občansko blagajno ter moledovale za izplačilo svojih računov. Med upniki so bili tudi taki. o katerih ni bilo nobenih računov, tri pa so redno prejemali za svoje terjatve zamudne obresti do 14 odstokov. So tudj primeri, da se je terjatev kakega dobavitelja zaradi neplačanih obresti podvojila in potrojila, v enem primeru narasla celo od 300.000 na skoro milijon dinarjev.
Obänskj proračun šibeniške občine znaša letno štiri milijone, celotno premoženje občine pa cenijo na 80 milijonov dinarjev.
Vsa javnost v Dalmaciji z napetostjo pričakuje, kako se bo pravda končala jn aH se bo tožilcu posrečilo dokazati hude očitke. ki jih v svoji tožbi navaja.
Avstrija in Nemčija
Berlin, 11. oktobra, v. V narodno socialističnih krogih zasledujejo z zanimanjem vesti, ki jih lansirajo v svet dunajski politični crogi o nekih poskusih Berlina, da se pomiri z dunajsko vlado. Kakor zatrjujejo odlični voditelji nemških narodnih socialistov, ni za sedaj še govora o kakem sporazumu med Nemčijo in Avstrijo. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da je Avstrija danes tako povezana z Italijo, da sploh ne more voditi kake samostojne zunanje politike in da bi morala dob'ti za zbližanje z Nemčijo predhodno odobritev v Rimu. Kot dokaz zato navajajo nastop avstrijskega delegata v Ženevi, ki je pri glasovanju o sankcijah v Društvu narodov izjavil, da Avstrija ne bo mogla sodelovati pri izvajanju sankcij proti Italiji.
Nemška zmaga v Klajpedi
Klajpeda, 11. oktobra. AA. Po uradnih podatkih o volitvah v klajpedski državni zbor so brle litovske liste dobile pet mandatov in sicer zveza Litovcev tri, centrum litovskih poljedelcev in delavska stranka pa skupno dva. Nemška stranka je dobila 23 mandatov, za en mandat pa bo volilni odb.or objavil končni rezultat v Ponedeljek. Volitve so Po zakonu sedaj zaključene in parlament veflja za Izvoljen, čim volilni odbor objavi definitivno lleto izvoljenih poslancev. Proteeti se imajo vložiti v 5 dneh p oobjavi te liste. Vrhovno sodišče mora v 10 dneh po vloženem protestu izdati razsodbo, ki se m^ra objaviti v uradnem listu. Deželni zbor se bo sestal 15 dni po objavi uradno določene J liste narodnih poelancev.	J
Sklepi odbora za sankcije
Dovoljuje se predvsem izvoz orožja v Abesinijo, prepoveduje pa uvoz v Italijo
Ženeva, 11. oktobra w. Prvo sejo koordinacijskega odbora za uvedbo sankcij proti Italiji je danes s kratko izjavo otvoril
glavni tajnik DN Avenol. Nato sta bila na predlog predsednika sprejeta naslednja dva sklepa: 1. Razprave bodo tajne, 2. O sejah se ne bodo sestavljali popolnj zapisniki, temveč samo sumarična p°ročila.
Odbor je nato pod predsedstvom portugalskega delegata Vasconceios« imenoval pododbor zastopnikov 16 držav, ki bo moral proučiti praktično uvedbo sankcij. V odboru so zastopane Anglija, Francije, Rusije, Polska, Španija, Švica, Turčija, Rumunija, Jugoslavija. Grčija. Švedska, Nizozemska, Belgija. Argentina, Južnoafriška unija in Kanada. Odbor je začel popoldne svoja posvetovanja.
Ožji odbor, čegar posvetovanj se udeležuje osem zunanjih ministrov, je popoldne po kratki razpravi sprejel naslednjo resolucijo:
1.	Države, ki so prepovedale Izvoz Orožja, municije in vojnega materijala v Italijo in Abesinijo, se naprošajo, naj takoj ukinejo prepoved izvoza v Abesinijo.
2.	Države, ki še niso izdale prep°vedi za izvoz orcz'a in municije in vojnega materijala v Italijo, se poz'vajo, naj nemudoma uveljavijo to prepoved.
3.	Vse države — članice se naprošajo, naj uveljavijo v proglasu ameriškega predsednika RcK^evelta vsebovani seznam blaga. prepovedanega za izvoz, da bi na ta način omogočile enotno akcijo. Ta seznam naj bi se po potrebi še izpopolnil.
Seja odbora šestnajstih je bile neto prekinjena za pol ure. de je izdelala "besedi1© sklepa, ki je bil ob 18. predložen širšemu koordinacijskemu odboru, v katerem бо zastopane vse države — članice DN razen Italije in Abesinije.
V teku razprave so zastopniki raznih držav ugovarjali želji angleškega delegata Edene po čim hitrejšem postopku, ter opozarjali na postopanje, ki je bilo predlagano v znani resoluciji skupščine DN oktobra L 1921. Eden je odgovoril, da zahteva sedanji čas neglo odločitev in d» bi vsako zavlačevanje spravilo popoln uspeh akcije v dvom.
Ministrski predsednik Laval |n angleški min'ster Eden sta razpravljala o vprašanju kreditne zapore za Italijo. V primeru, da Ы se prepoved izvoza orožja nanašala, tudi
na pošiljatve italijanskega orožja v vzhodno Afriko, bi imela angleška mornarica pravico ustavljati italijanske transporte v Sueškem prekopu ali na Sredozemskem morju. Oba državnika sta razpravljala tudi o vprašanju odpoklica diplomatskih zastopnikov iz Rima.
Sklep koordinacijskega odbora glede prepovedi uvoza orožja v Italijo italijanskih krogov seveda prav nič ne razburja, ker so s tem itak že računali in niso odvisni od uvoza od zunaj. Dovoljenje uvoza orožja v Abesinijo pa je bolj teoretičnega kakor praktičnega pomena.
Zasedanje DN zaključeno
Ženeva, 11. oktobra. w. Na današnji plenarni seji skupščine Društva narodov je zastopnik Albanije Frascheri izjavil, da se Albanija zaradi pogodbe z Italijo in zaradi velikega pomena gospodarskih odnosajev z njo ne more priključiti akci# ostalih držav pri izvajanju sankcij proti Italiji.
Po tej izjavi, s katero je bila zaključena splošna razprava o uvedbi sankcij, je predsednik dr. Beneš še enkrat opisal prizadevanja sveta DN ter njegovih odborov za mirno ureditev italijansko-abesinskega spora. Italijanski očitek, da svet DN ni dovolj proučil italijanskega stališča niti italijanske spomenice z dne 4. septembra, ni utemeljen. Dr. Beneš je poudarjal, da z današnjo sejo zasedanje skupščine ni končano, temveč se bo vsak čas zooet sestala, če bo potrebno. Nadalje je omenil, da je izmed 54 članic, ki so se udeležile zasedanja, pristalo 50 držav na ugotovitev, da je Italija prekršila pakt DN in da je zato treba uporabiti proti njej gospodarske in finančne sankcije. Poudarjal je še, da so v teku razprave razni govorniki po pravici naglašali, da so vse države -članice prežete z željo, da bi prišlo med Italijo in Abesinijo čimprej do mira. Dr. Beneš je pri tem opozoril na besede pred' sednika sveta DN, ki je zadnji ponedeljek izjavil, da je svet DN vsak čas pripravljen storiti vse, da ustvari pogoje za ohranitev miru.
S tem je bilo izredno zasedanje sknpiB-
ne DN zaključeno.
Ob 13. je italijanski delegat baron A3oW odpotoval iz Ženeve v Rim.
Znatno olajšanje uradniške uredbe?
Zagreb, 11. oktobra, o. »Novosti« In lasti »Tipografije« so objavili v zvezi s sporočilom o sejj gospodarsko-finančnega komiteja ministrov, da je ta odbor razpravljal o spremembah uredbe o znižanju uradniških prejemkov ter da bodo bržkone že v najkrajšem času izdane znatne olajšave. Uradniki od 10. do 6. skupine naj bi svoje doklade prejeli nazaj, znižati pa bi se jim njihovi skupna mesečni prejemki za 3 odstotke, uradnikom od 6. do 2. ekupine pa prav tako največ za 7 odstotkov.
Interesantne gledališke demonstracije
Zagreb, 11. oktobra, o. Zagrebški listi »Novosti«, »Jutamji List« in drugi poročajo, da so se snoči v narodnem gledališču vršile demonstracije proti gledališkemu igralcu dr. Nik še Stefaniniju, ker je imel 9. t m. pred univerzo jugoslovenski pa-fcriotfčni govor. Frankovci so se zbrali v dijaškem parterju in so pričeti demonstrirati proti igralcu čim se je pojavil na odru. Proti njemu so metali tudi gnile jajca, ki pa-niso padla na oder, temveč ne publiko, tik pod njim. Na balkonu je bila večja skupina jugoslovenske nacionalne mladine, ki je viharno manifestirala za Stefaninija. Policija je takoj intervenirala in izpraznila dijaški parter ter vrgla frankovce ne ulico. Pred gledališčem jih je čakala skupina nacionalistov in v hipu je nastal splošen pretep. Slušatelj ekonomske komerci-jalne visoke šole v Zagrebu Ljubomir Peni-žik iz Valjevca je dobil prj tem hud udarec s palico po glavi.
Po Zagrebu se širijo govorice, da bo dr. Stefanini podal ostavko na mesto predsednika Pokojninskega fonda gledaliških igralcev in odbornika njihovega udruženja.
Potresni sunki v Bosni
Beograd, 11. oktobra. AA. Zadnje čase »e se je začela resna serija potresov na tektonskih tleh v srednjem in gornjem toku Vihasa. V tej seriji so bili precejšnji potresi 5. oktobra in sicer prvi ob 15.3.3, drugi ob 15.12.1, tretji ob 17-56.1, dalje 8. oktobra ob 8.6.36, 10. oktobra ob 15.44.35 in 11. oktobra, največji med njimi ob 1.45.10.
Potresi se pojavljajo še vedno s povprečno zmerno jakostjo na istih tleh m v podaljšku smeri proti Jajcu. Zdi se, da se bodo pojavljali tudi v dolini reke Laatve. Sunki na tej črti so se začeli že lani, tako da se smatrajo sedanji potresi kot faza v daljši potresni periodi.
Upravnik seizmološkega zavoda Jelenko Mihajlovič je odpotoval na teren, da do-žene podrobnejši značaj tega potresnega pojava.
Banjaluka, 11. oktobra, o. Tudi v pretekli noči so se ponovili potresni sunki, ki vznemirjajo ljudstvo skoraj že teden dni. Del meščanov je prebil noč na prostem. Strah pred potresom se je še povečal, ker so davi zaprli vse osnovne in srednje šole. Na šolah kakor tudi na mnogih drugih hišah so popokali zidovi. Oblasti so odredile evakuacijo nekaterih hiš v Pašičevi in Kočičevi ulici, ker je naetala nevarnost, da se hiše porušijo.
Lažje potresne sunke so imeti tudi v Novski.
Dunaj, 11. oktobra. w. Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko je zabeležil dne 9. t. m. ob 30.45 močan DOtres na Zgornjem Avstrijskem.
Ljubavna tragedija dveh Slovencev
Sušak, 11. oktobra, a Včeraj zjutraj je prispel na Sušak t osebnim vlakom mlad par, ki se je nastanil v hotelu »Continental«. V knjigo sta se neznanca vpisala kot zakonca z imeni Darinka in Karel Bučinel. Bučinel je še pripisal, da je bil rojen lota 1907 v Tržiču. Danee ob 1L sta pri vratarja poravnala račun, postila pri njem svoja plašča in pismo, naslovljeno na lastnika hotela, ter odšla.
Okrog 13. so ljudje na Brajdid opazfl kakih 100 do 150 m od obaie čoln, na čegar robu sta sedela dva človeka, ki jn pa zaradi daljave niso mogli spoznati.
Coin je kmalu ponovno zbudil njihovo pozornost. Nenadoma so namreč začuti štiri re vol verske strele in v istem hipu sta neznanca iz čolna omahnila v vodo ter se potopila.
Obveščena obmejna policija Je v čolnu našla obleko in čevlje obeh neznancev. V moški suknji so našli vse dokumente, ki so se glasili na ime šoferja Karla. Bučinel a. Našli so tudi orožni list, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Ljubljani, in potrdilo o priporočenem pismu, ki ga je Bučinel dopoldne odposlal svoji materi v Tržič. Na poslednji strani hotelskega računa je bik) napisano z žensko roko: >Če naju najdete, naju ne ločite. Utonila tova ob 12.«
Bučinel in njegova Darinka sta odšla iz hotela ob 11. v bufet >Istro<, najela tam čoln in se odpeljala v smrt
V pismu, ki ga je pustil za hotelskega lastnika, prosi Bučinel, naj njegove stvari izroči policiji, ki jih bo poslala njegovi materi v Tržič. Doslej še niso našli trupel samomorilcev.
Konferenca rudarjev v Trbovljah
Danes ob 9. dopoldne bo v Delavskem domu v Trbovljah velika zaupniSk* konferenca rudarskega delavstva. Na konferenco so" povabljeni zastopniki rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Velen j. Črnomlja, Kočevja, Krmelja in Rajhesw burga- Konferenca bo razpravljala o situaciji, ki je nastala zaradi definiitšvne potrditve prvotne razdelitve dobav premoga za državne železnice.
Iz prometne službe
B.ograd. 11. oktobra р. V pokojen je bfi strojevodja državnih železnic Rupert Kes ▼ Ljubljani.
Match Aljehin-Euwe
Amsterdam, 11. oktobra Danee odigrana četrta partija v matehn aa naeftov svetovnega šahpvskega prvaka, je končala z Aljehinovo zmago. Dr. Save je kapituliral po 44. potezah. Stanje točk je sedaj 3 : 1 za Aljehina-
Vremensko poročilo
11. oktobra
Jugoslavija: Jasno vreme sredi države in na jugovzhodu, deloma oblačno v ostalih krajih. V poslednjih 24 urah je deževalo v severnih krajih. Temperatura je ostala skoro neizpremenjena. Minimum Plevlje 5, maksimum Skoplje 31.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved sa jutri:
Deloma oblačno vreme, morda bo nekoliko deževalo v severozapadnih krajih, temperatura se ne bo mnogo izpremenila.
Dunajska vremenska napoved za sobote: Pretežno jasno in milo.
Najnovejši Foxov zvočni tednik in uvertura operete »Netopir«, izvajana od berlinskega Simfoničnega orkestra
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
Spicar jevo novo delo: Ob grobu in prestolu
Močan vtis ob premieri v Radovljici
Radovljica, 11- oktobra
Žalost je ležala v jesenski pokrajini. Planine so bile odete v jesensko meglo, ie tu pa tam se je pokazalo na nebu čisto, jasno okno- Parkrat je nebo celo porosilo nekaj solz- Radovljica je nekoliko oživela šele proti večeru, ko so odhajale gruče molčečih ljudi proti Sokolskemu domu. Pa ne samo Radovljičani, tudi okoličani eo pohiteli, da se v družbi sorodnih duš spominjajo tistega, ki ga je Gorenjska najbolj ljubila.
Ko je bila velika sokolsika dvorana napolnjena, se je dvignilo zagrinjalo. Na izredno okusno s cvetjem in zelenjem okrašenem odru, je bila pripeta slika Velikega pokojnika. Nastopile so zaporedno tri mlade Sokolice, ki so posebno toplo pred-našale lepa besedila, posvečena žalostnemu dnevu, dnevu najtežjih spominov.
Na oder je stopil župni starešina. Dolg je bil njegov govor, toda poslušali smo ga vsi z odprtimi srci, od prvega do zadnjega zloga. Saj nam je brat špicar živo predočil vso našo tragedijo 9. in 10. oktobra. žalost, ko smo izgubili kraje, kjer je tekla zibelka Slovenstva žalost, ko so nam oropali naš največji zaklad, ko so nam usmrtili vladarja- V tiho globoko zamišljeno dvorano, se je izlila žailostinka.
Zagrinjalo je padlo imeli smo priliko nemoteno razmišljati nekaj minut o tra_ gediji 10. oktobra. Pa se je spat dvignilo. Kjer je bila prej slika, je zdaj grob z nagrobnim kamnom V siju rdeče luči, ki trepeče med drobnimi lističi praproti, se zga.ne črno oblečena žena: «Leto dni že čuvam luč na grobu tvojem, kralj muče-nik, in leto dni rosijo moje solze mramor, ki Te je zakril nam- osirotelim. Na Dedi-nju kraljevskem žena plaka Tvoja- mila nam kraljica, ki skrb jo tare, mater, za kraljiie vedre in za kralja mladega. Tvojega prvenca. Niti dve desetletji svobode in že smo kruto kaznovani za naš greh podedovani. Za neslogo in pomanjkanje ljubezni. _ Temne sile nad nami, ki v zna-
menju svobode širijo nevoljo in sovraštvo! In jaz trpim, hudo trpim!»
Grobu se približata Sokolič in Sokoliči-ca, ki prinašata cvetje. Nekoli prestrašeno vprašujeta, kdo je črna žena ob grobu?» Tisi, sinko, Sokoliček! Vprašaš, kdo sem jaz? — žalujoča mati vaša — Domovina- Tu na grobu pazim, da ne ugasne luč ljubezni do njega, ki je dal življenje
iiv zvočni pojav poslušajo v Mostah
Mpste, 11. otkobra.
Po nekaterih delih Most P" Ljubljani du jemo večkrat zanimive zvocne pojave. Zlasti ponoči se začujejo prav rahli glasovi, kakor da se v daljavi bliža tovorni vlak, potem pa glasovi polagoma naraščajo, dosežejo gotovo, ne vedno enako višino, spet padejo in polagoma v najfinejšem pianissimu izginejo. Vleka pa ni od nikoder. Ti zvoki niso podobni znanemu brnenju brzojavne napeljave, popolnoma razlikujejo ее od nje. Dočim je to brnenje mailone enakomerno in trgajoče, se pn naših zvočnih pojavih po navadi razločno cu-jeta dva takta. Ko ju začujemo je najprej prvi jačji od drugega, čez čas postaneta enako močna, nato pa postane drugi jačji od prvega. Podobna sta udarjanju močnega parnega stroja. Nekateri pravijo, da prinaša veter glasove turbine e Fužin, ka-term so ti zvoki res močno podobni. Sicer pa so tako različna po taktu, po ja-kosti, višini in trajanju, da jih samo v akustiki poučen človek lahko primerno opiše.
Ljudi, ki so prvikrat culi te prav močne zvoke ponoči je obhajal strah: kaj le pomenijo in kaj bo. Počasi smo se jih pa vsi privadili. Pojavljajo se neprimerno pogosteje pozimi, kakor v drugih letnih časih in ponoči bolj kakor podnevi. Zlesti na zimo so včasih tako močni, da te zbude in kratijo spanje, ker trajajo tudi do 10 minut in se pogosto ponavljajo. V drugih letnih časih, zlasti poleti, se čujejo vse bolj poredko, skoraj vedno le ponoči, redko podnevi in trajajo prav malo časa brez posebne jakosti. Kadar ее pojavijo pozimi, kaže izkušnja, da oznanjajo večji mraz, v drugih letnih časih pa poslabšanje vremena. Gujejo se samo ob vzhodnem vetru in vse kaže, da samo ob nekem prav določenem pravcu vzhodnika. Nikoli pa se ne pojavijo ob kakem drugem vetru. Te zvoke najbolj slišijo po hišah, na katerih je napeljana žica električne razsvetljave na kratkih dtrogih, nameščenih v strehi ali
V času bojkota knjige in revije
Pred šestimi leti smo imeli obilo opravka s šundom, ki je prihajal iz Zagreba. Razni »Grofje Moori«, »Skrivnosti ruskega carskega dvora« in podobne reči so strašile po naših krajih in vlekle preprostim ljudem denar iz žepa, dokler niso posegle oblasti vmes in napravile temu sramotnemu izrabljanju konec.
Potem smo imeli nekaj let mir. Lani pa je prišla tudi k nam ameriška moda roma nov v slikah, tako imenovanih »stripov«. Počasi so začeli prihajati na dan srbohrvat-ski stripovski lističi, de'no v latinici, delno v cirilici, in skoraj vsi dnevniki z juga so začeli objavljati »stripe«. Nam je bilo s temi neokusnimi rečmi hvala bogu prizanese-no.
Ni pa še dolgo, kar je začela neka založba »Panorama, nedeljn (!) ilustrirani (!) list v Beogradu« tiskati v tiskarni blago-zvočire »Narodne prosvete« v Beogradu, katere odlične izdelke smo prim^no menili, ko smo pisali o novih enotnih zgodovinskih knjigah za srednje šole, tribarv.il tednik »Strip« v latinici in cirilici, pa tudi v slovenščini. In sicer v odlični slovenščini.
Nekaj kratkih zgledov za pouk in zabavo;
Prva povest so strašno prebrisani »šaljivi doživljaji detektiva X-9S Nadaljevanje, ki nam je prišlo pod roke. se začenja takole: »Na zahtev g. Pudinga, policija podvza m^ korake, da se odbegla deklica vrne«... Itd. Potem zagledamo na naslednji sliki gospoda v uniformi naših političnih uradnikov v zeleni barvi in nekaj krasno pobarvanih orožnikov, ki jim zeleni gospod ukn- j že: »Pretresite stanovanje'« In tako dalje. '
Druga stran: »Radio taksi, avanture v sli- |
ki in besedi«. Nekaj citatov: »Tako pride en gospod po imenu Babone...« — »Nataka-ri so servirali bogate jestvine, ali Maks je imel dobro srce in Spomni se tudi Petra, ki sedi v zaboju in čaka, da se ta zaslužek konča«. — »Babone ves srečen in takorekoč vinjen od misli, da bo imel v pondeljek tako ogiuiimo vsoto....« — »Ker mu je Maksov voz dopadel, kajti bil je modernega izdelka, hitro se z Maksom sporazume-.-.« — »A v pondeljek ko mu ВоУ prinese jutarnji časopis za katerega mu dal gentelmanski zadnjih sto frankov, spazi ves preneražen da ni njegova srečka ničesar dobila«. — »Direktor hotela je zadržal automobil da okler se ne plača račun, a trije prijatelji so šli brez ene pare v žepu peš proti Parizu*.
Na tretji strani pride znamenita boksaška zgodba »Džimi, Bili, Tigar« Navedimo samo vsebino prejšnjih nadaljevanj:
"Bokser Tiger je mlad bokser ali predstavlja odlični materijal. Prišel je v roko menadžerja Džimija ki se stalno boii za njegovo zdravje in ga ne pusti na meče čeravno je Tiger zmagal že v večjih su-kobih. Džimi se boji da nekdo ne »pokvari fasado« njegovemu Tigru. Tretja ličnost je Dili. simpatična mlada soproga menadžerja Džimija. Ona se vedno utika v delo svojega soproga. . . Potem ko je premešal zna nega bokserja »Platneni fantek«. Tiger počiva in trenira. Džimi išče partnerja za nov Tigrov meč«.
Menda je dovolj!
Potem četrta in peta stran: »Flaš Gordon, fantastični (!) roman« Tudi tu bo najboljša ilustracija vsebina prejšnjih poglavij:
>Na potovanju skozi vsemirje v svojem ra-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne Franz Josefove g™*»
Registrirano od ministrstva za eoc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Komandirati je lahko,
žrtvovati težko
Gornja Radgona v oktobru 1935.
Zaradi ugodne obmejne lege potuje skozi naš trg precejšnje število popotnikov iz tu- in inozemstva; le redke pa so med temi izjeme, ki zabredejo v »sramotno Gornjo Radgio.no«, kakor je to storil in jo pohodil popotnik v svojem glasilu »Pohod« z dne 28. septembra 1935 štv. 30. Poželelo ее mu je, da si ogleda obmejne kraje ter vzbudi ßpomine na one čase, ko je bival tukaj. Vodila ga je pot po okolici, kjer je iskal mesto za postavitev spomenika padlim borcem za Jugoslavijo, katerega je slednjič našel in ugotovii aa primernega na ba no vinskem posestvu gornjeradgonskega gradu. Tu naj t>i po mnenju zakasnelega nas veto vedca bile pokopane radgonske žrtve, ki so bile prepeljane iz radgonskega pokopališča dne 30. maja letos. Žalostnemu romarju po naših krajih ni po volji, da so položeni zemski ostanki na gornjeradgonskem pokopališču, kjer so že poprej počivali padli Maistrovi borci in tudi druge vojne žrtve.
Na pobudo trške občine Gornja Radgona so bili zemski ostanki prepeljani z avstrijskih pokopališč v Radgoni in Obrajni v Gornjo Radgono, ker bi bili sicer tamkaj zaradi poteklih let prekopani in bi bila s tem izbrisana vsaka spominska sled. Stroški za prevoz zemski h ostankov radgiomskih žrtev in Maistrovih borcev so znašali težke tisočake, ki jih je krila občina^ iz lastnega, saj ni prispevalo niti eno društvo niti pare, česar občina sicer tudii niti ni zahtevala, pač pa bo to storila, ko pokrene akaijo za postavitev primernega spomenika, katerega namerava v doglednem času postaviti ob grobu. Vseh stroškov pač občina sama ne дтоге. Na apel tukajšnje obmejne trške občine za prispevke v fond aa postavitev spomenika padlim žrtvam, se je doslej odzval edini g. K. iz Maribora ъ darom 50 Din.
Ker je torej občana žrtvovala doslej že težko tisočake za izkop in prevoz ter vzela grobove v svoje varstvo, bo njena skrb tudi v bodoče, da bodo grobovi pravočasno in primerno oskrbovani tako, da si pač niti naj me nje ni treba beliti glave mimoidočim popotnikom, tem manj pa >Pohodovemu< popotniku in dopisniku, kateremu je brez dvoma kritiziranje obmejne občine mnogo cenejše, kaloor pa oe bi žrtvoval iz lastnega žepa vsaj malenkost za postavitev bodočega spomenika.
V pomirjen je temu popotniku bodi ponovljeno pojasnilo, ki ga je na svoje т.рста-šanje dobil ob priliki poseta v Gornji Rad-gmi pri g,rob3.rju, da bo grobar v smislu prejetega naročila uredil skupni grob takoj, ko se bo zennlja seeedla in bo primerna za ureditev pokoššča v katerem počivajo ostanki 6 radgonskih žrtev in 12 Maistrovih borcev. V roku, v katerem gre za ureditev grobov, bodo ved brez dvoma ume jeni brez gmotnih sredstev, oziroma brez prispevkov »Pohodo-vega« popotnika, da se mu ne bo treba spotikati nad »sramotno Gornjo Radgono«.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletjai
H KINO SLOGA ■
Ljubljanski Dvor	TeL 2730
Premiera vesele barke, ki bo izzvala burjo smeha
Kontrolor Wagon Lits
Georg Aleksander, Olly v. Flint, Theo Längen. — — Foxov zvočni tednik in Sala Dodo kot dopolnilo. Od 16., 19.15 in 21.15 uri Matineja ob 14.15 — enotne cene 4.50 Din PAT IN PATACHON - ČUVARJA MORALE
ket-zračnem brodu, Gordon Flaš in Del Ar-den naleteli so na planet Mongo, s katerega se sedaj ne morejo rešiti. Nalet je bil tako močan, da je planet spremenil smer proti zemlji... Oba prideta v roko vladarja plaue-ta Mongo — Minga Groznega. Ming pokuša vzeti Del sebi, ali ga Flaš v tem ometa kot tudi njegov prijatelj Levčlovek princ Tan. Ali princeze Aura, hči Minga, zaljubi s* v Flaša, čeravno on njeno ljubezen odbija. Ona sklepi zavezništvo s kraljem krilatih orel-ljudi Vultanom in ko je vjela Flaša in Del, vrže Flaša v mučilnico, da mu se maščuje, ker prezira njeno ljubezen. V vlasti Vulta-novi se nahajajo tudi ostali Flašovi prijatelji, dr. Žarkov in Ten. Vultanova graščina lebdi v zraku naslonjena na močne svetlo-sne zrake... Flašu je uspelo zbežati od svojih mučiteljev in rešuje Del katero so ljubosumne žene Vultanove vrgle skozi okno. Oba padate z višine od 5000 stopal, ko priletijo v pomoč Vultanovi leteči stražniki. Flaša so dali na delo v atomsko centralo, ali on s svojimi prijatelji napravi vstanek...«
Šesta stran je ostala delno kar hrvatska, samo spodaj je slovenski razpis za 150 »bes-plačnih« ur.
Sedmo štren zavzema »Eliksir mladosti doklora Ofa, neobična priča v Sliki in besedi«. Ne bo škodovalo, če citiramo nekaj Slavkov: »Po dolgin letih napornega dela uspelo mu je napraviti iz reznih živalskih žlezdi in mnogih biljk eliksir mladosti.« — »Uspeh dr. Off a razširi se po celem svetu in enega dne se pojavi pred njegovimi vrati...« — »Enega dne zopet sreča na (!) svojih vratih bogatega amerikanca...« — »V času, ko ni bil dr. Off prisoten, imel je sluga Zermen velike zobne bolečine«. — »Revežu zdravniku m preostalo drugo kot da izroči malega
Žermena eni dojilji, a on sam se posveti zopet ordinaciji, kajti vsled svojih raziskovanj bil je moralno {!) in materijelno popolnoma uničen.«
Da hoče biti »Strip« tudi aktualen, priča »Istorija abisinske dinastije«, ki je na zadnji strani. Tam popisuje, kako je kraljica od Sate obiskala jevrejskega vladarja, kateri ji je podaril otroka, in še marsikaj. Da je sedanji vladar Abisinije Haile Selasi pravi potomek Menelika itd.
Upamo, da bodo imeli naši bralci ta enkrat že dovolj.
Ta zmazek, pri katerem slike po svoji kvaliteti prav nič ne zaostajajo za slovenskim (!) tekstom, stane s svojimi osmimi stranmi tedensko dva dinarja Trafikanti pravijo, da se prav dobro prodaja in da ga ljudje komaj čakajo. Na leto bo stal torej nad sto dinarjev. In nedvomno bo pri nas precej ljudi, ki bodo ta znesek plačali, rajši, kakor da bi si kupili nekaj dobrih knjig, čeprav imamo pri nas celo vrsto knjižnih družb, ki dajo svojim naročnikom štiri do pet knjig za 20 do 50 dinarjev.
Naša policija, ki je že tolikokrat pokazala svojo hvalevredno vnemo, ima tu prav lepo priložnost, da poseže vmes in napravi temu škandalu konec. Dovolj bo, če bo prepovedala prodajo lista po trafikah in knjigarnah. Saj imamo zakon o preganjanju šunda, in večjega šunda, kakor je ta si skoraj ne moremo misliti. Za ta korak ji bo publika nedvomno hvaležna. Naš narod se že z drugimi rečmi dovolj zastruplja in nI potrebno, da bi se še s tem. Sicer je znano, da imamo precej kosmate želodce in razni praktični kruhoborci znajo to tudi izrabljati, — da bi pa morali požreti prav vsak abranek — to ni nikjer napisano!	JB. R.
ALBUS
Terpentinovo milo odstrani vso nesnago in varuje Vase perilo
tankem zidu lahko zidane hiše, kjer tvorijo notranji in podstrešni prostori po vsej priliki nekak resonančiri prostor.
Lansko zimo je neki znanstvenik na Češkem proučeval zvoke, nastajajoče ob vzhodnem vetru v brzojavni nap d javi pri
železnicah na progi do 100 km. Mogoče bo tudi med nami kdo. ki bi želel slišati te zanimive zvoke in jim znanstveno dognal vzrok. Ko jih bo ▼ nastopajočem letnem času enkrat slišai, bodo bre^ dvoma vzbudili njegovo zanimanje.
Nadškof dr. Jeglič se seli v Stično
Zapustil bo Gornji grad sredi prihodnjega tedna
Gornja Radgona v oktobru.
Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič bo v kratkem zapustil Gornji grad. Preselil se bo v Stično. Sredi preteklega tedna so se zglasili pri njem odposlanci jz stiška-ga samostana in tu je bilo vee natanko dogovorjeno glede skorajšnje preselitve sivolasega nadškofa v samostan belih bratov cistercijancev na Dolenjskem.
Nadškof dr. Jeglič je preživel v Gornjem gradu tri leta mirnega, zasluženega pokoja. V svoji graščini v Gornjem gradu so bivali že razni ljubljanski škofje na poletnem oddihu, ali daijšo dobo kakor nadškof dr. Jeglič že dolgo ni bival tu nobeden. Bilo je očitno, da se sivoiasj vpokojenec v našem kraju izredno dobro počuti. Bil je ves čas nenavadno čil in svežega, vedno prožnega duha, živel pa je le bolj zase v molitvi in študiju. V škofijski graščini, kjer imajo svoje prostore tudi vsi važnejši dr-ževni uradi — sresko načelstvo, sod';šče in davčna uprava — je imel naJsk-if dr. Jeglič v prvem nadstronju aparimm osmih sob. Vsako jutro ob (h je maševal v lastni kapeli in meščani so rCJ->>» hodili k njegovi maši. Dopoldne se je potem dalje časa mudil na prostranem vrtu potem pa sc je spet umaknil v stanovanje. Nasproti gostom pa seveda ni bil zaprt s-imotar. Vsakogar je rad sprejel, gostoljubno n prijazno je slehernemu rad razkazal znamenitosti v graščini. In gostov ni oilo malo.
Zlasti poleti so prihajali letoviščarji iz Rogaške Slatine in z Dobrne, pol«-» višjih gospodov cerkvene hierarhije tudi razni posvetni odiičmki. Mnogi izme 1 njih so prihajala semkaj na priporočilo zagrebškega nadškofe dr. Bauerja. Bo^os* >vci in študenti, redovniki in redovnice in še mnogi spoštovala sivolasega nadškofa so prihajali na obisk in vsem so bila vrata široko odprta.
Gornji grad iskreno obza'uje slovo nadškofa dr. Jegliča. Vzrok odhode ni točno znan. Krivi so morda nesoidko zmanjšani dohodki, še odločila?. ;ši pa je morda razlog v tem, da bo •}. nadškof ustregel želji sti-šlcih cistercijanov. ki ga hočejo imeti v svoji sredi, ker cnu tudi lahko nudijo v» udobnost, kak-na je za njegova visoka leta potrebna. Oben-vn pa Ьэ g. nadškof di bliže dvorna sorodnima družinama. ki ste zelo nare/an, nanj. Selitev se bo izvr-šiia s-edi prihodnj-. ;a tedna. Z g. nadškofom odide v Stično tudi popularni njegov sluga Jože.
Gospod nadškof dr. Jeglič je v Gornjem gradu užival nedeljene simpatije vse^a prebivalstva Ob vseh narodnih in državnih praznikih j€ prisostvoval svečanemu opravilu v klečalniku pred glavnim otlarjern, pri vseh pomembnejših svečanostih je bil navzočem, prišel je tudi v Sokolski dom. Goreča pobožnoet in popolna strpnost sta ga približali vsem.
ra KINO UNION ■
^^	Telefon 2221
Premiera !
Chopinov
poslovilni valček
Wolfgang Liebeneiner, Hanna Waag, Bichard Romanowsky in drugi.
ljudje
drago ta Je evojo kri prell га domovino».
— Val trije pokleknejo in molijo.
Na grob prihaja invalid noseč tmjev venec: «Z nami ai Sel čez albansko GoL goto in z nami nosil častne rane. Trnje, to je vse, kar Se imam ln trnjev venec» gospodar, Ti dam!» Poklekne. Pridruži ее jim še kmet z vencem iz pženičnih kla_ sov. —
Kar se drvigne izza groba meglica: Za grobom stoje Sokoli, Sokolioe. Sokoliči in Sokoličice. Iz skupine stopi pred grob Sokol in zakliče: «Vstanite! Duše naše polni še bolest in žalost in nikdar Ga ne bomo pozabili. A z žalovanjem samim nič ne bomo pridobili. Klic sokolski zove nas na delo! V spominu Tvojem Kralj naš, Uedinitelj, zastražili smo prestol Tvoj in čuvamo ga skrbno vse dotlej, da ga zasede mladi kralj, prvorojenec Tvoj in naša nada!» Sokola z meči stopita h grobu kot čuvarja-
Domovina poudarja naj grob in prestol družita vse misli Sokola in vodita njego. va dejanja. Kri, prelita v Marseju- naj nas spominja zadnje želje umirajočega mučenika, gospodarja: Čuvajte Jugoslavijo! — Ko je že zagrinjalo polagoma jelo zakrivati mogočno sliko špicarjevega novega močnega dela «Ob grobu in prestolu», se je zasliša.lo v dvorani ihtenje- Neprijetno je zbodla po končanem zadnjem prizoru močna luč več kakor sto solznih oči.
Tako smo se spominjali Gorenjci ob prvi strašni obletnici našega nepozabnega vladarja Uedinitelja.	—s.
Naši krapi C:
Deveti oktober na Oplencu
Nj. Vel. kralj Peter, kraljica Marija ter kraljeviča Tomislav in Andrej odhajajo iz cerkve, kjer so molili na grobu kralja Aleksandra
Kraljevič Andrej, voj-vodinja Meklenburška, princ Nikolaj, kneginja Olga, infantka Beatri-ca, knez namestnik Pavle in knez Arsen pri izhodu iz cerkve
Nj. Vel. kralj Peter in iraljevič Tomislav od-zdravljata oddelku garde, ki je mlademu vladarju izkazal vojaško čast
Domače vesti
Poročila s fronte
V zadnjih dneh smo slišalj pritožbe, da amo у svojih poročilih iz Abesinije premalo »senzacionalni«. Priznamo, da je morda res tako. Toda nihče nas ne more omajati v prepričanju, da je dolžnost resnega list», objektivno informirati čitatelje o dogodkih, ki jih zanimajo. S »senzacijami« raznih vrst, ki se kmalu izkažejo za neresnične. je čitatelju slabo ustreženo.
Ko še ni bilo nikakih prask in spopadov, so se že našli listi, ki so senzacionalno poročali o pričetku vojne med Abesinijo in Italijo. Italijanski pohod se je v resnici začel šele par dni kasneje. In ko se je spopad pričel. so nekateri listi poročali, da je Adua padla v italijanske roke, zopet že par dni prej, preden se je res zgodilo. Vsekakor senzacija, kratkotrajna, toda vendarle senzacija. In v četrtek so nekateri listi vedeli povedati, da so sd Abesinci nazaj pridobili Aduo in Adigrat in da eo vobče prešli na vsej črti v ofenzivo, že naslednji dan so morali isti listi sami ugotoviti, da ni bila niti malo resnična vest abesinski protiofenzivi in še manj seveda »senzacija«. da so Abesinci spet zavzeli Aduo in Adigrait.
Vs; remi čitatelji nam bodo pritrdili, da imamo prav, ako jim takih enodnevnih senzacij ne serviramo. Saj naposled vendar hočejo vedeti, kaj se res gedi, ne pa, kaj bi se vse moglo zgoditi. Strategija pri uredniški mizi lahko doživi še hujše poraze kakor ona pri »štemtiših«.
'Pripominjamo ob tej priliki semo to, da enro si preskrbeli za naša poročila iz Abesinije najrevnejše nevtralne mednarodne Tire.
*	Občni zbor ZKD. Na podlagi sklepa odbora bo redni občni zbor Zveze kulturnih društev dne 27. oktobra t. 1. ob 9. uri v društvenih prostorih, Kazino II. Kongresni trg 1. z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. poročilo posiovodečega podpredsednika, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. poročalo revizorjev in glasovanje o ra-zrešnici, 6. proračun za prihodnjo poslovno dobo, 7. volitve novega odbora, 8. event. samostojni predlogi, 9. slučajnosti. — V Ljubljani, dne 11. X. 1935.
*	Predstavniki Soluna v spomin kralja Aleksandra. Iz Soluna to romala na Ople-nac 60-članska skupina najodličnejših predstavnikov oblasti in organizacij. Romanja se udeležujeta solunski metropolit in občinski predsednik. Romarji iz Soluna bodo prispeli v Mladenovac v nedeljo, od koder se bodo takoj podali na Oplenac, kjer bodo položili na kraljev grob srebrn venec kot spomin grškega naroda, ki spoštuje v pokojnem vladarju velikega graditelja miru na Balkanu.
*	Češkoslovaški romarji na Oplencu. 13. t. m. bo prispela iz Češkoslovaške posebna delegacija, sestavljena od predstavnikov zveze češkoslovaških-jugoslovenskih lig, zveze češkoslovaških mest, zveze češkoslovaških legionarjev, novinarskih organizacij ter drugih kulturnih in gospodarskih združenj. V delegaciji bo okrog 50 predstavnikov raznih organizacij, njen vodja pa bo dr. Peter Zenkl, predsednik centralnega odc<>ra CJ lig v Pragi. Delegacija bo prinesla s seboj žaro s prstjo iz čeških, moravskih in slovaških pokrajin, da jo bo položila na grob pokojnega kralja Aleksandra.
Najcenejši frizer
»RAPID«, Tyrseva (Dunajska) 31. Britje 2 do 3 Din, striženje 4 do 5 Din. Delavci in železničarji, pozor!
*	Odprte planinske postojanke Osrednjega društva SPD: Jesenska narava vabi planince na izlete v vse smeri. Z uvedbo weekend vozovnic je omogočeno vsem slojem posečati planine preko nedelje. Ob Bohinjskem jeze.ru nudita cenen odri ih5 udobni postojanki Sv. Janez in Zla-torog. Odprta je tudi še koča pri Triglavskih jezerih, kamor vodi najkrajša Pot preko Komarče. V Vratih je še vedlo odprt in oskrbovan Aljažev dom; iz Mojstrane mimo slapa Peričnika, ki lesketa v mavričnih barvah, je krasen izprehod sk/>zi jesensko naravo. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah. Spodnja koča na Golici je še vedno oskrbovana; izlet mimo Sv. Križa na Spodnjo kočo ter povratek preko Rozča sedla na Jesenice je baš v jesenskem času edinstven. Prijeten je pešizlet Rp novi pešpoti v Kamniško Bistrico- V Kamniških planinah so stalno odprte Dom na Krvavcu ter koča na Veldki planini, ki nudita planincem vse udobnosti.
*	Podražitev kruha tudi v Zagrebu. Te dni se je v Zagrebu podražil kruh iz bele moke, ki so ga doslej prodajali kilogram po 3.50 Din, na 4,— Din. Pekovski mojstri trdijo, da ni to prav za prav nobena podražitev, češ, da so bile cene kruha že prej maksimirane s 4 Din za kg. Ker pa je bila moka cenejša, so prodajali kruh pod maksimalno ceno. Sedaj pa je moka dražja in ni več mogoče prodajati pod maksimalnimi cenami. Vsi peki pa kruha niso podražili in jih je še vedno nekaj, ki ga prodajajo po stari ceni.
*	Poplava Drave in Mure. V zadnjih dneh sta zaradi močnega deževja v Avstriji in tudi v naših krajih naglo narasli Drava in Mura. Drava je s svojimi poplavami napravila že precej škode. Pri Prelogu je zaradi poplav prekinjen prehod proti Ludbregu. Mura pa je napravila precejšnjo škodo po njivah okrog Bistrice in je njeno vodovje prodrlo tudi do prvih vaških hiš.
*	Ustavitev prometa ekspresnih ladij na dunavski progi Beograd - Dunaj. Direkcija rečne plovbe bo 20. t. m. ustavila ves promet svojih ekspresnih ladij na progi Beo-grad-Dunaj. Zadnja ekspresna ladja bo od-plula na Dunaj iz Beograda v torek 15. t. m., z Dunaja v Beograd pa v soboto 19. t. m.
*	Graditev jadranska ceste. Dela na ia-dranski cesti v Biogradu, v Starem gradu, pod Veiebitom in v iVlartinski napredujejo zelo dobro. V vseh sektorjih je zaposlenih p,nd 400 deMvcev. Dozd?ij ^o zgradili želo km lepe ceste, ki je široka 8 m. Delavci zaslužilo na dan od 18 do 20 L>in.
*	Državni higienski zavod v Ljubljani razglaša, da se bo z 10. t m. preselil an-tirabični oddelek iz šolske poliklinike na zaj v Higienski zavod, kjer se bo odslej zopet vršilo cepljenje proti steklini.
* Pevske slavnosti v Šaben. Pevsko društvo v šabcu bo 20. t. m. slavilo 701etnico svojega uspešnega kulturnega in domoljubnega dela ter ob tej priliki razvilo zastavo, ki jo je Ы1 društvu poklonil blagopokojni kralj Aleksander. S proslavo zaslužnega pevskega društva bo združen, kakor znano, tudi 11. kongres Jugoslovenske pevske zveze.
Jubilej zagrebškega gledališča. Staro gledališko poslopje v Zagrebu je bilo hudo poškodovano med strašnim potresom leta 1880 in že naslednje leto je hrvatski deželni zbor sprejel zakon o graditvi novega gledališča. Z delom pa se je zavlačevalo in je bil šele konec maja 1894 pravi začetek gradbenih del. Ko so enkrat začeli, je delo naglo napredovalo in že v rekordnem času 16 mesecev je bila dovršena manumentalna stavba. Novo gledališče je bilo otvorjeno 14- oktobra 1895. Prvi predstavi je prisostvoval cesar Franc Jožef in je predstava potekla nenavadno hladno ter uradno suhoparno. Uprizorili so Freudenreiehove «Graničarje». Gledališče je bilo otvorjeno v burnih časih. Tedaj so bile velike dijaške demonstracije in pred Jelačičevim spomenikom so demonstranti zažgali madžarsko zastavo. Ti izrazi narodne zavednosti in volje pa so bili nekaikšen znak da bo novo gledališče dostojen hram narodne umetnosti. Gledališče je sploh imelo srečo. Tako n. pr. ni bilo nikdar v vseh 40 letih v požarni nevarnosti.
Zaradi dežja odpovedane dirke se bodo vršile v nedeljo, dne 13. t. m. v polnem obsegu na Fužinah pri Ljubljani. Startalo bo preko 50 jahalnih in kasaških konj. Poleg tega bo nastopilo tudi 15 banovinskih žrebcev.
-Д. ;prvi jugoslovenski krematorij bo do.
bilo, kakor vse kaže, Pančevo. Beograjsko društvo «Ogenj» je imelo že vse pripravljeno, da bi bil prvi krematorij v naši državi zgrajen v Beogradu. Podedovalo je lepo vsoto od nekega svojega člana in tudi mestna občina je že obljubila primerno zemljišče. Beograjska občina pa je pozneje to obljubo pretklicala in načrti so padli v vodo. Sedaj pa je društvo dobilo v Pan-čevu zemljišče, ki obsega 2.000 kvadratnih metrov. Pančevska občinska uprava je tudi izjamla, da ni nobenih zadržkov za zgraditev krematorija.
-д. Banjaluški potresi. Potresni sunki v Banjaluki in okolici postajajo vse močnejši. V četrtek ponoči je bilo nekaj posebno močnih sunkov in prebivalce je vznemirjalo tudi zamolklo grmenje izpod zemlje. Zanimivo je, da se je reka Vrbas med potresnimi sunki močno zapenila ter se zvL šala za dober meter. Povečali so se tudi šeherski žvepleni vrelci ter vrelci Banje Slatine, ki je oddaljena od Banjaluke 14 km. Prebivalstvo mesta in okolice je v vedr«o večjem strahu in pričakuje nestrp. no, kaj bodo znanstveniki povedali o teh nenavadnih potresnih pojavih.
*	Tragična smrt upokojenca. V finančnem ministrstvu pred okencem glavne državne blagajne je zadela kap Savo Zahari-jeviča, upokojenega sreskega načelnika iz Vranja. Mož je dobil poziv, naj se zglasi pri finančnem ministrstvu. Prišel je s svojo ženo in, ko se je odprlo okence blagajne, mu je začel uradnik brati odlok, da je zarubljen precejšen del njegove pokojnine. Mož se je tako ustrašil, da ga je zadela kap. Med prevozom v bolnišnico je umrl.
*	Nenavadna nesreča na osnovni šoli. Na dvorišču osnovne šole v Gnj ilanah, kjer se je igralo več otrok, se je pripetila nenavadna huda nesreča Dvorišče meji na sosedovo hišo, ki je v zelo slabem stanju. Prebivalci še stanujejo v hiši, a občinska oblast jih je že večkrat opozorila, da morajo hišo popraviti. S popravilom so odlašali in zdaj se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje dveh šolarjev, tretjega pa hudo poškodovala. Na šolsko deco se je podrl zid razpadajoče hiše in, ko so ruševine odkopali, sta bila dva dečka že mrtva. Tudi tretji, ki ima hude notranje poškodbe, je v veliki nevarnosti.
*	Slovenski inteligent brez Shakespeareja? Shakespearejeva dela tvorijo temeljni zaklad vsega človeštva. Po pravici si ga osvajajo vsi kulturni narodi s kar moči dovršenimi prevodi. Shakespeare spada povsod med tiste knjige, ki jih mora vsak na-obražen človek vse življenje prebirati, kakor sv. pismo in druga večna dela. Slovenci imamo po zaslugi svojega nedoseženega mojstra besede in poezije pesnika Otona Župančiča glavna Shakespearjeva dela v mojstrskih prevodih. Sbakespearejevo življenjsko modrost je Župančič zajel v jezik, ki s svojo bujno sočnostjo in opojnim zvokom prekaša vse. kar je bilo v slovenščini do-zdaj napisano. Vso zbirko (Kar hočete. Zimska pravljica, Ukročena trmoglavka, Komedija zmešnjav, Hamlet, Sen kresne noči, Macbeth, Othello) dobite broširano za 224
23C naltn
detavcev
dela nepr» stai.o stole v vseh izbirah, pohištvo ш parkete. Zato Vam vsako še tako veliko dobavo lahko izvršimo v
najkrajšem času in
po na ugodnejših
cenab.
Remec — Co
Duplica - Kamnik
ELITNI KINO MATICA
tel. 21-24. Danes ob 4., 7% in 9% uri. Hočete se prijetno nasmejati in zabavati, oglejte si PREMIERO KARL ZELLERJEVE OPERETE
PTIČAR
Za smeh skrbita JAKOB TIEDTKE in WOLF ALBACH BETTY. LIL DAGOVER. GEORG ALEKSANDER. MARIJA ANDERGAST. Predprodaja vstopnic od 11—'/z 18.	Rezervirajte vstopnice.
Din, v krasni izvirni vezavi, ki bo kras vsa ki knjižnici, za 292 Din. Pri takojšnjem plačilu in pri naročilu pri založnici (Tiskovni zadrugi, Ljubljena, Miklošičeva cesta št. 16/1 20% popusta. Mogoče je tudi odplačilo v 10 obrokih. Ne trosite svojih zlatih dni v topem življenju tjavendanj Izrabite bežne ure za pogovore z največjimi duhovi sveta!
* Gasilska četa Rače priredi v nedeljo 13. oktobra v Račah na občinskem travniku tombolo. 15 tombol, med temi 10 koles in 200 raznih drugih dobitkov. Vabimo občinstvo k obilni udeležbi.
♦Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
Opereta o ptičar ju
Kdo ne pozna ljubke Zellerjeve opere >Ptičar«:, ki jo prav pogosto igrajo v našem teatru? Letos so jo posneli še za film, ki je šel z velikim uspehom po vseh nemških kinih in je prišel tudi k nam.
Zgodba iz lepih starih časov, ki se ne bodo nikoli več vrnili, je v spretni režiji W. E. Ema pridobila novo privlačnost, zlasti zaradi svoje odlične zasedbe. Vlogo tirolskega ptičarja Adama igra Wolf Al-bach-Retty, ki ga poznamo že lz prejšnjih časov po raznih odličnih kreacijah. Lepo kneginjo igra Lil Dagover, razen nje pa nastopajo v filmu še Marija Andergast, Georg Aleksander, Genija Nikolajevna in Jakob Tiedtke.
Film bo nedvomno navdušil vse gledalce, ki bodo s solzami staeha v očeh zapuščali kino. Igrali ga bodo v Matici od danes dalje.
★
Drobne vesti iz našega gledališča. Prihodnji teden bo v drami premiera veseloigre »Ce frak dobro prietoji* z g- Dane-šem v glavni vlpgi in v režiji prof- šesta. Poleg tega pripravlja drama še v Kreftovi režiji >Moliera«. Opera pa da prihodnji teden »Madame Butterfly«, pripravlja pa še Verdijevo »Aido« in Wag-ner-Regenvjevo premiero ^Kraljičin mi-Ijenec«. Opereta študira na novo predelano in postavljeno »MammzelLe Nitouc"e« v režiji g. Krefta.
ELISE ВОСК kosmetični preparati. —
Samoprodaja za Ljubljano »VENUS« pred glavno pošto.
u— Delavski prosvetni večer "»Zarje«, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo lep in pester. Igra godba >Zarja«, flautist V. Čampa bo zaigral dve sulosklacK bi. Pela bo koncertna pevka Štefanija Frankovska arijo iz »Pastirja Kostje«, Drago Žagar pa tri narodne. Znani harmonikaš bo zaigral na kromatično harmoniko. Podroben spored v izložtah trgovin.
u— šentjakobčani otvorijo sezono dane® ob 40.115 z Govekarjevo ljudsko Igro s petjem »Legionärji«. Pri predstavi sodeluje ves ansambel pdra. Za predstavo je oskrbela uprava odra deloma novo opremo in scenerijo. Za predstavo je veliko zanimanje, zato se prosi cenjeno občinstvo, da kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od danes dalje od 10. do 12. in od
15.	d*> 17. ure ter eno uro pred prelstavo. V nedeljo se igTa ponovi.
u— Danes ob 14.15. predstava ZKD »Paganini«. V tem filmu nastopa naš slavni znanec Svetislav Petrovič. Jutri bo predstava ob 11. dopoldne. Vstopnina je 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
u— Zvočni kino Ideal opozarja občinstvo, da predvaja danes ob pol 15. in jutri ob pol 11- film, ki je povsod vzbudil senzacijo. Film »Plesalka bogov« vam pokažemo. Vstopnina je samo 3.50 Din.
u— Na gospodinjski šoli »Mladiki« bo začetek večernega kuharskega tečaja v sredo
16.	t. m. ob i7. uri. Vpisovanje je 12., 13. in 14. v kuhinji »Mladike«.
u— Znani izvrstni BrandHrio koncertira v Ljubljani v četrtek 17. t. m. ob 20. v Hu-badovi dvorani ter prinaša povsem nov, in-teresanten spored. Sedeži bodo od ponedeljka dalje na prodaj v Matični knjigarni po 10 Din.
u — Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-П. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. t. m., vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokovni profesorji, se tečaj najtopleje priporoča.
u— Drevi oficielni otvoritveni p!esni večer Jenkove šole v Kazini z revijo vseh letošnjih novitet. Jutri prvi nedeljski popoldanski ples od 4. — 8. ure. Lanskoletni in novi člani vljudno vabljeni.
u— Še zmerom plen velesejmskih žepar-jev. Pred dnevi smo poročali, da je policija aretirala prevejano zagrebško žepari-co Marijo Butino, ki je po velesejmu ostala v Ljubljani in izvršila po raznih ljubljanskih trgovinah kopo tatvin. Zdaj je policija dobila v roke tudi neki kovčeg, ki ga je bila žeparica shranila v neki mlekarni in ki se nahaja v njem množica vsakovrstne ženske galanterije in perila. Policija si prizadeva najti lastnike pokradenega blaga. Med drugim čakata svojega gospodarja tudi zlata ženska in srebrna ženska ura, ki prav tako izvirata iz neke žepne tatvinne na velesejmu.
u— Ušla je rumena papigica. Na nogi ji manjka krempeljček. Vrne naj se proti nagradi v Tavčarjevo ul. 3/III desno.
Iz Celja
e— lz vojaške službe. Polkovnik g. Mi-hajlo Golubovič, poveljnik 39. pešpolka, je imenovan za šefa občega odseka pehotne inšpekcije v Beogradu. Za novega poveljnika 39. pešpolka pa je imenovan polkovnik g. Iso Nečak, ki je bil doslej pomočnik komandanta 39. pešpolka. Kakor smo že [ beležili, pride iz Ljubljane v Celje za po-
veljnika vojnega okrožja g. polkovnik Branko Pogačnik.
e— Vaditeljski zbor sokolskega društva opozarja brate in sestre, naraščaj in deco, da poteče rok vpisovanja 12. odnosno 15. t. m. za naraščaj in deoo bo vpisovanje samo še danes od 16. do 18. za članice, pa v pondeljek in za člane v torek, obakrat od 19.30 do 20. Vpisati se morajo vsi, ki hočejo v letošnjem šolskem letu telovaditi ne glede na to, da so letos že telovadili pa so iz kateregakoli vzroka prekinili telovadbo.
e— Akademski klub »Brazda*. Ker je na zadnjem občnem zboru Društva jugoslovenskih akademikov v Celju društvo izgubilo svoj stanovski značaj in postalo kulturno . političen klub, s čigar smerjo se nacionalni skacfemiki ne strinjajo, ie izstopilo iz društva 29 akademikov in akademi-čark.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. prijavljenih 361 brezposelnih nasproti 357 dne 30. septembra.
e— Preprečen vlom. Včeraj ob 2.45 zjutraj je stražnik zasačil neznanega moškega, ko je z vitrihom odpiral vrata v vinotoč g. Vinka Brzica na Kralja Petra cesti. Vlomilec je ob stražnikovem prihodu pobegnil.
e— Interesenti za abonma v celjskem gledališču se opozarjajo, da je danes zadnji dan za prijavo v knjigarni »Domovini«.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Otrok karnevala« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Bombe iz zraka na Maribor. Organizacija ponedeljkovih vaj v obrambo mesta pred napadi z bombami in strupenimi plina iz zraka je zamišljena takole: ob 14 javi opazovalna postaja približevanje sovražne eskadrile 6 letal N« stolpu stolnice bo glavna opazovalna postaja in obrambni šrtab. Tri rdeče rakete javijo prilet sovražnih letal, sirene vseh mariborskih tvor-nic bodo s tri minute trajajočim piskom naznanile nevarnost, v mestu se bo moral ustaviti promet, krožeča in bombardirajoča letala bo vojaštvo obstreljevalo, v akcijo bodo stopile vse ekipe mestne obrambe. Občinstvo bo lahko prisostvovalo, pri poznejših vežbah šele se bo moralo skriti v določene zaklone. S posebnim znamenjem se bo naznainri 1 zaključek vežbe.
a— O praških gledališčih bo preda-val v Ljudski univerzi v ponedeljek 14. t m. ljubljanski režiser g. Bratko Kreft Skiop-tične slike!
a— Izdaja pri Nov ari je ob četrtkovi premieri popolnoma uspela. Je to ena najmočnejših iger, kar se jih je upriz. v teku obstoja mariborskega Narodnega gledališča. Rezija je bila v rokah P* Malca.
a— »Medvedji ples«. Ta svojevrstna komedija češkega pisatelja Werner ja bo prihodnja dramska premiera v gledališču.
a— Mestni svet v Grajski dvorani. Grajska dvorana se namerava preurediti v sejno dvorano mestnega sveta. O zadevi bodo razpravljali na seji mestnega sveta 17. t m.
a— Nove nastavitve. Pri mestnem gradbenem oddelku sc bo nastavil nov gradbeni inženjer. O stvari bo sklepa! mestni svet na svoji prihodnji seji 17. t m.
a— Zaman smo iskali v dnevnem redu prihodnje seje mestnega sveta 17. t. m. ali pride na vrsto tudi vprašanje znižanja najemnin v mestnih občinskih hišah v zvezi z znižanjem plač javnim nameščencem in samoupravnim uslužbencem, ki večinoma stanujejo v mestnih stanovanjskih hišah.
a— 10 novih gostilniških in sorodnih obratov dobimo v Mariboru. Zadevne prošnje za koncesije so že pretežno ugodno rešene.
a_ Maribor dobi ambulatorij za venerič-
ne bolezni, kar se bo v kratkem zgodilo. Vodil ga bo zdravnik dr. Kreutziger.
a— Velike jesenske gasilske vaje z mariborskim gradom kot požarnim objektom so se radi ponedeljkovega napada iz zraka morale preložiti na 20. t. m.
a— Iskra luči povzročila eksplozijo. Posestnikov sin Franc Gorek iz Filovcev si je pri luči ogledoval dinamitno patrono, s katero je nameraval razstreljevati drva. Pri tem pa je padla iskra od luči v naboj, ki mu je eksplodiral v roki. Dobil je nevarne poškodbe na očeh, a je upanje, da ne bo oslepel.
a_ Od razprave k novim grešnim podvigom. Mlinarskega pomočnika Josipa Vr-bančioa je mali senat 4. junija obsodil radi neke tatvine na pogojno zaporno kaizen. Čim se je vrnil domov, je izvršil vlom v mlin Petra Gjörkösa v Gornji Radgoni ter odnesel 3500 dinarjev gotovine. Mali senat ga je včeraj obsodil na 8 mesecev strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
a— Radi utaje občinskega denarja v znesku 4756 dinarjev je mariborski maili kazenski senat obsodil bivšega občinskega J tajnika v Podvelki, 42-letnega Ivana B. na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na tri leta, ako plača v enem letu utajeni denar.
a— Strahovalec mariborske okolice 17-kraitni vlomilec, 23-letni kovaški pomočnik Jurij Rehar, je Ы1 včeraj radi nekaterih vlomov, ki jih je izvršil v Teznem pri Mariboru. obsojen na 4 leta robiie in 5-letno izgubo častnih pravic. Obsojenega Reharja sumijo, da je izvršil še celo vrsto drugih vlomov v mariborski okolici.
_Zvočni kino Ideal —
.Danes ob 4., 7. in 9Ы
senzacijonalna premiera Ana May YVong in GEORG SAFT
Strah kineške četrti
Film, ki ga mora videti vsak. V soboto ob pol 3 ure in v nedljo ob
pol 11. MATINEJA. _
Iz Kamnika
ka— Svetloba prodira na Zapriee. V novi stanovanjski koloniji na Zapricah js občina namestila na več krajih električne svetilke in s tem pregnala temo, ki je dozdaj vladala v tem novem mestnem delu.
ka— Kino Kamnik predvaja lepe češko filmsko delo »Mlada srca — mlada ljubezen«. Predigra smešnica in Foxov tednik.
Iz Zagorja
z— Tatvina pri belem dnevu. Ko se je gospa Sta vberjeva, lastnica javne kuhinje, le malo odstranila iz lokala, ji je že nekdo izmaknil iz omare za 350 Din tobaka in -finih cigaret V Zagorju je bik) v zadnjih letih več vlomov in tatvin v tobačnih lokalih, a vse se je izvršilo le ponoči. Pričujoča tatvina pri belem dnevu ob gia-vni prometni cesti pa mora biti posebno v arva-гЙо. Dan za dnem se potikajo pri nas razni tujci in prosjačijo tako drzno, da se jim ljudje ne upajo zoperstavljati. Prav potrebna je vsaj za nekaj časa poostrena kontrola nad vsemi, ki prihajajo dš»^Vno skozi Zagorje. TudS nedavna tatvina v cerkvi na Sv. Planini gre na račun takih pofeaj-kovalcev.
z— Dve novi mesarski obratovališči smo dobili v zaganki občini. Mesa in mesnih izdelkov je povsod na izbiro. Čeprav cena m previsoka, si naš delovni čtovek vse to le težko privošči Mesarji v občutni konkurenci dostavljajo meso na dom. Priporočamo, strogo uvaževanje higienskih predpisov. Javnost namreč ugiba, »li je sploh dovoljeno iz zdravstvenih razlogov, da več kakor uro hoda prepeijavajo z obnatovali-šča zaklane živali na vozu, ki naso proti prahu dovolj zaščitene.
Razdor v organizaciji bančnih in trgovskih uradnikov
Zagreb, 10. oktobra.
Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu plenarna seja glavnega odbora saveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije. Seja je bfla sklicana zato, ker je večina upravnega odbora zagrebške podružnice za^-eia izvajati resolucijo, ki je bila sprejeta od večine udeležencev na glavni skupščini podružnice letos M. februarja, nadalje, ker je izključila iz saveza člane savezne. ga izvršnega odbora in ker je na članskih sestankih zgolj iz sabotaže kritizirala odločitve višjih saveznih organov. Vse to nenormalno početje je spravilo savez bančnih uradnikov v zelo kočljiv položaj, tem kpčljivejši, ker je zadruiga bančnih uradnikov v Zagrebu kot kreditna ustanova saveznih članov morala ustaviti denarni in blagovni kredit.
Da se takšno stanje reši, je glavni odbor saveza, sklenil sklicati izredni kongres, ki bo 15. decembra v Sarajevu. Tu bodo izvoljeni člani izvršnega odbora in finančna kontrola saveza, nadalje se bo rešilp vprašanje izpremembe zveznih pravil, s katerim se mora zajamčiti nemoteno delo saveza. V dobi do kongresa morajo podružnice v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, Siplitu in Zagrebu sklicati izredne skupščine, da izvolijo delegate za kongres, a zagrebška podružnica mora poleg izvolitve delegatov izvoliti tudi redne in nadomestne člane upravnega in nadzornega odbora podružnice.
Novo upanje na moderno otroško kliniko
Beograd, IL oktobra.
Minilo je že 10 let, odkar je bik. v Beogradu ustanovljena vseučiliška otroška klinika. Četudi je pomen ustanove in delo, izvršeno v tej dobi, veliko, je zavod vendarle preživel deset let hudih težav. Dečja klinika je bila najprej nameščena v nekem privatnem poslopju in je že njen prvi upravitelj prof. dr. Urejer razvil velike načrte za ureditev klinike v tolikem obsegu, da bi mogla služiti svojemu namenu. Tudi njen sedanji upravitelj vseučiliški profesor dr. Matija Ambrožič se že dolga leta bori z mnogimi težavami, a požrtvovalno in vztrajno deluje na svojem velikem načrtu moderne otroške klinike. Pod njegovim vodstvom so skušali kliniko namestiti v^ domu materinskega združenja, a med združenjem in vseučiliščem ni prišlo do sporazuma. Leta 1928. so kliniko nastanili tam, kjer je sedaj, v leseni zgradbi na Guberevcu. Prostori so slabi in premajhni. Tudi izolirnice klinika še nima.
Po požrtvovalnem prizadevanju upravitelja dr. Ambrožiča so že davno gotovi načrti za zgraditev in ureditev klinike in beograjska mestne občina je že obljubila potrebno zemljišče blizu stare zvezdarnice. Začetek graditve je bil napovedan že letošnjo pomlad, nastale pa so nove zapreke in povrh je še ministrstvo za fizično vzgojo reklamiralo za svoje ustanove za kliniko določeno zemljišče. Zdaj pa se vendarle obeta uresničenje velikega načrta in je od države že določena vsota od 3 milijonov, ki pa predstavlja samo eno tretjino vseh stroškov.
Gospodarstvo
Uvedba privatnih kompenzacij z Italijo
Naši izvozniki smejo fakturirati samo v dinarjih
kliringa brez dvoma ugoden upHv na raz. voj trgovinske bilance z Italijo.
Znatno povečanje salda v zadnjih me. secih je naatalo deloma zaradi tega, ker je pri razmeroma znatnem izvozu v Italijo пай uvoz iz Italije popustil- Zmanjšanja obstoječega salda pa ni mogoče doseii drugače, nego na ta način, da več uvozi, mo iz Italije, ker ni v našem interesu, da bi v svrho izravnave omejevali izvoz v Italijo. Naš uvoz iz Italije se je zadnje mesece skrčil predvsem zaradi tega, ker so se cene v Italiji nekoliko dvignile in je marsikatero italijansko blago izgubilo konkurenčno sposobnost. Zlasti uvoz bombažnega prediva je skoro docela prenehal, ker sedaj dobimo to predivo ceneje iz drugih držav. Italija pa najbrž tudi ni in-teresirana na izvozu prediva, saj ima tež_ koče zaradi dobave siro-dne (bombaža), ki si jo mora sama nat>aviti v inozemstvu proti plačilu v devizah.
Z uvedbo privatna kompenzacij bo izravnava trgovinske bilance več ali manj prepuščena gospodarskemu avtomatizmu, ki se je še vedno najbolj obnesel. Klirin. ške terjatve naših izvoznikov se bodo na borzi prodajale našim izvoznikom po svobodnem tečaju in je verjetno, da bo ta tečaj vsaj v početku nižji, nego je sedaj obračunski tečaj v kliringu. Marsikateri izvoznik se bo рай zadovoljil z nekoliko manjšim Izkupičkom za svojo terjatev v Italiji, samo da bo prišel do denarja. Uvoznik, ki bo kupil talko terjatev, da plača uvoženo italijansko blago, pa bo lahko na ta način polovico fakturnega zneska poravnal po ugodnejšem tečaju, kar bo brez dvoma olajšalo uvoz Italijan, skega blaga- Pri povečanem uvozu iz Italije pa je verjetno, da se bo saldo zmanjšal ali pa da vsaj ne bo nadalje naraščal.
Določba ministrovega odloka ,da mora. jo naši izvozniki prodajati in fakturirati blago pri izvozu v Italijo izključno v dinarjih, tona končno namen, odpraviti drugo oviro v prometu z Italijo, ki je obstojala v tem, da so bili naši izvozniki vedno v bojazni zaradi morebitne izgube na tečaju. S tem, da so sedaj primärani fakturirati v dinarjih, odpade tečajni ri-ziko, ker je po najnovejšem tolmačenju klirinške pogodbe, potrjenem od itaHijan. ske merodajne strani, italijanski kupec dolžan v kliringu doplačati tečajno razliko, ki bi nastala od časa njegovega vplačila v kliring do dne. ko dobi naš izvoz, nik iz kliringa izplačan ustrezajoči zne. sek
Na predlog Narodne banke je finančni minister izdal odtok (štev. 4324-VIII) od 7. oktobra glede nove ureditve kliringa z Italijo- Ta odlok pravi:
1)	Izvozniki, ki izvažajo blago iz Jugoslavije v Italijo, smejo vršiti prodajo, fakturiranje in zavarovanje valute izključno le v dinarjih. Vsako fakturiranje v tuji valuti ali vezanje na tujo valuto o p r Miki izvoza v Italijo je prepovedano.
2)	V okviru klirinške pogodbe z Italijo se lahko vršijo delna plačila potom privatnih kompenzacij preko domačih borz, in to na ta način, da lahko uv°zniki italijanskega blaga plačajo 50% vrednosti fakture za uvoženo blago z odkupom terjatev naših izvoznikov v Italijo, ki So že vplačane v kliring. Drugo polovico vrednosti fakture za uvoženo italijansko blago pa morajo poravnati istočasno z vplačilom v kliring. Pooblašča se Narodna banka, da izda potrebna navodila za izvajanje gornjih transakcij v plačilnem premetu z Italijo.
Navodila Narodne banke
Na osnovi gornjega poob'astila je Narodna banka izdala naslednja navodila za izvajanje delnega privatnega kliringa v plačilnem prometu z Italijo:
1)	Klirinška pogodba o ureditvi plačilnega prometa z Italijo, ki je stopila v veljavo 1. novembra 1932, ostane nadalje v veljavi.
2)	V okviru te pogodbe se uvaja sistem privatnih kompenzacij, da se izvoznikom omogoči čim prejšnje vnovčenje terjatev s prodajo teh terjatev uvoznikom italijanskega blaga.
3)Vsak	izvoznik blaga v Italijo prejema po pogodbi protivrednost za izvoženo blago s tem. da italijanski uvoznik vplača lire na zbiralni račun Narodne banke pri Nacionalnem institutu za plačilni promet z inozemstvom v Rimu. ČSm naša Narodna banka dobi sporočilo o tem, izplača našemu izvozniku od vplačanega zneska .15% v gotovini, za 85% pa daje našemu izvozniku klirinško nakaznico (avizo).
4)	To klirinško nakaznico (avizo) lahko izvoznik blaga v Italijo obdrži, dokler ne pride na vrstni red izplačila; lahko pa jo proda tudi našemu uvozniku italijanskega blaga r.a borzi preko pooblaščenega denarnega zavoda.
5)	Uvoznik italijanskega blaga lahko poravna svoje obveznosti v dospelih rokih: a) z vplačilom celega zneska fakture v kliring; b) ali z vplačilom 50% zneska fakture v kliring, ostalih 50% pa na ta način, cLa na borzi preko pooblaščenega denarnega zavoda odkup; ustrezajoeo terjatev našega izvoznika v Italijo. V tem primeru se sme naš uvoznik italijanskega blaga posluževati odkupa izvozniške terjatve samo tedaj, če ostalih 50% istočasno vplača v kliring.
6.) Posredovanje med našimi izvozniki ▼ Italijo in uvozniki italijanskega blaga smejo vršiti samo denarni zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami, kj take zaključke izvršijo preko borze. Privatne kompenzacije pa so v okviru klirinške pogodbe možne samo na podlagi klirinških nakaznic (aviz). Na jugoslovenskih deviznih borzah bodo takoj uvedli trgovanje s
klirinškimi nakaznicami (avizamd). ★
Klirinški päaälxti promet z Italijo, ki smo ga uvedli 1. novembra 1932, se je več nego dve leti razvijal povsem zadovoljivo. Našim izvoznikom ni bilo treba čakati na denar. Naša Narodna banka je terjatve izvoznikov taikoj izplačala, čim je prejela avizo o vplačilu italijanskega dolžnika, to pa zaradi tega, ker smo imeli ves ta čas v kliringu z Italijo pasivni saldo, kar pomeni, da smo bili mi nasproti Italiji dolžniki v kliringu. Ta naš klirinški dolg se je zaradi aktivnosti naše trgovinske bilance postopno zmanjševal in smo v tem času odplačali potom kliringa ves naš dolg iz trgovinskega prometa, ki je v znatni višini obstojal v jeseni 1932. Proti koncu lanskega leta je prišlo do popolne izravnave našega klirinškega računa z Italijo.
Po klirinški pogodbi nam plača Italija 2ia naše blago 15% v devizah, 85% pa se obračuna v kliringu. Ker pa je razmerje naše trgovinske bilance za nas nekoliko ugodnejše, je bilo že v početku pričakovati, da bo po odplačilu starih naših dolgov v Italiji nastal polagoma aktivni saldo v našo korist- Tako je res prišlo. Italijanski klirinški dolg je ob koncu lanskega leta znašal šele 9 milijonov Din hi tudi v prvem letošnjem četrtletju se je dvignil le na 17 milijonov Dm- V drugem četrtletju pa opažamo že naglejše dviganje, kajti ob koncu junija je saldo narasel йе na 53 milijonov; v zadnjih dveh mesecih, to je v avgustu in septembru, pa se je v skoku dvignil kar па 147 milijonov in morajo sedaj naši izvozniki čakati na izplačilo že preko 70 dni. Obstoj tega kli. rinäkega salda je pričel resno craraiti naš izvoz v Italijo, kajti naš izvoznik, ki izvodi blago v Italijo, mora dolgo čakati na plačilo italijanskega kupca v kliring; potem pa, ko je italijanski kupec izvršil vplačilo v kliring, mora čakati na denar še nadaljnjih 70 dni. Pri tem je vrhu tega verjetno, da se bo ita rok čakanja še znatno povečal, če se bo neizravnani saldo nada. Ije dvignil.
Trgovinska pogajanja z ItaMjo, ki bi se morala začeti že pred meseci, so bila ponovno odložena in trenotno ni pričakovati, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do pogajanj, pri katerih bi se lahko uredilo tudi vprašanje kliringa. Ker pa zahtevajo interesi naših izvoznikov, da se to vprašanje vendar nekako uredi, je Narodna banka predlagala uvedbo privatnih kompenzacij v okviru klirinške pogodbe, kar je finanč. ni minister odobril. Z uvedbo teh privatnih kompenzacij se bodo sicer vplačila naših uvoznikov italijanskega blaga v kliring zmanjšala, kar bo morda v prvem hipu povzročilo še večjo zakasnitev izpla. čil našim izvoznikom v kliringu (ker bo za ta izplačila manj razpoložljivih dinarjev), vendar bo imela uvedba privatnega
__ italijanska banka objavlja evoj te-
kaz sa 30. september, iz katerega je razvidno, da se je zlata rezerva v zadnji tre. tjdni septembra ponovno skrčila za 83 na 4251 milijonov Br (v drugi tretjini sep. tembra je znašal odtok zlata 229 milijonov lir) Menični portfeij se Je nadalje dvignil od 4420 na 4560 milijonov lir, lombardna posojila pa so narasla od 2630 na 3007 milijonov lir. Obtok bankovcev, ki se je v drugi tretjini septembra drvignfl. od 14-2 na 14.9 mlüjarde lir, je ponovno narasel na 15-2 milijarde lir.
= Nazadovanje avstrijskega izvoza lesa. Avstrija je, kakor znano, v teku septembra izčrpala svoj ugodnostni kontingent za rezan les v Italiji in tudi nekatere druge izčrpala svoj svoj ugodnostni kontigent za bil izvoz v tem mesecu že precej manjši. V teku septembra je Avstrija izvozila 7459 vagonov lesa nasproti 9338 vagonov v lanskem septembru. Raznega lesa je slo v Italüo le 1124 vagonov (lani 2633), v Madžarsko 922 vagonov (112^ in v Francijo 236 vagonov (343).
Borze
* " 12. oktobra
Na ljubljanski borzi eta danej devizi Newyork in London nekoliko popustili, dočim "je biil Trst za malenkost čvrstejši V privatnem kliringu notirajo avstrijski ši-l-Vigi 8.58—8 68. V zagrebškem privatnem kliringu je bifl promet v avstrijskih šilingih po 8.62, v angleških funtih po 23851, v grških bonih po 30.62 in v Španskih pezetah po 5.6250. Na zagrebškem efektnem tržišču eo državni papirji popuščali. Vojna škoda se je trgovala najprej po 350, pozneje po 335, ob zaključku pa se je zopet nudil denar po 350 (v Beogradu promet po 348.50—350.50). Zaključki so bili nadalje v 7% investicijskem posojilu po 77 ( v Beogradu po 79.50), v 8«/o Blairovem posojilu po 76 in v 6<V» begluških obveznicah po 62.50. pozneie pa se je denar midnl le po 58 (v Beogradu promet po 63). Končno je bil zabeležen še promet v delnicah PAB po 227.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2962.43—2977.03, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 736.97— 74103 Curih 1424.22—1431.29, London 9i39^_2ld Newvork 433858-4374.89, Pa-riz 288.18-289.62, Praga 181.33—182.44,
Trst 355.39—358.47.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2350, London 15 0525 Newyork 307.125, Bruselj 51.7250, Milan 24 9750. Madrid 41.9250, Amsterdam 208 05, Berlin 123.60, Dunaj 57.20, Stockhohn 77 60 Oslo 75.65, Kobenhavn 67.20, Praga 127з! Varšava 57.80, Atene 2.90. Bukarešta 250.'
Efekti
Zagreb: Državne vrednote: Vojna škoda 350-352, 7% invest. 75-77, 7% stabiliz 75_78, 7% Blair 65—68. 8% Blair 75—77 6<Vo begiuške 58—60.50; delnice: PlAB 225— 226.50, Trboveljska 100—110. Sečerana Osijek 120-140.
BOMBAŽ.
+' Liverpool. Ю. okt. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 6.19 (prejšnji dan 6.23), za dec. 6.09 (6.12).
+ Newyork, 10. okt Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 10.95 (10.98). sa dec. 10.91 (10.96).
Iz življenja na dežel?
BOSTANJ OB SAVI. У tekočem tedna ее vrši pri tukajšnji Sadjarski podružnici tečaj za sortiranje in vlaganje sadja v ameriške zaboje. Udeleženci eo skoro iz vseh sadjarskih podružnic krškega sreza. V nedeljo 13. tm. bo prirejena sadna razstava, h kateri vabimo vse ljubitelje lepega sadja in tudi sadne trgovce.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
/Jkfe zobe	*Za ugodno
boste obvarovali г	hitje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
NIIOMINMSTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRIDE
Planine in puščave v filmu
Prvo predavanje SPD je Izpolnila ga. Ana Escberjeva z uspelimi filmi o svojih turah po Grčiji, Sina ju in
Španiji
Ljubljana, 11. oktobra.
Sinoči je nase planinsko društvo otvorilo predavalno sezono. Dvorana Delavske zbornice je bila — kakor že vrsto večerov s sličnim sooredom — prav dobro zasedeua; Ljubljana ima pač kljub raznim večernim predstavam druge vrste za takšno planinsko prireditev nekaj sto stalnih in hvaležnih obiskovalcev. Upajmo, da bo SPD tudi letos pozimi čim češče zbiralo prijatelje planin ter jim s sliko in besedo vzpodbujalo ljubezen do naravnih krasot po širnem svetu. Pred začetkom predavanja je tajnik SPD dr. Arnošt Brile j s kratkim uvodom predstavil predavateljico odn. avtorico filmov go. Ano Esclierjevo, ki se mora po številnih najtežjih turah — med njimi vrsto prvenstvenih — prištevati med najboljše alpinistke na svetu. V družbi slavnih plezalcev Comicija ter bratov Di Bonov je »napravila« vrsto znamenitih tur po Švici, grškem Olimpu, španskih Sierri de Gredos in Pirenejih ter tudi nekaj najtežjih v naših Julijskih. Z vseh teh tur pa ni prinesla samo bogate izkušnje in zaloge zdravja ter volje, temveč tudi na tisoče metrov pestrega traku s krasnimi« posnetki in spomini nanje. Srečno naključje je pač hotelo, da ni imela za ta redka potovanja po dragi tujini samo mnogo prilike in dovolj navdušenja, temveč tudi zadosti — denarnih sredstev. Škoda, da je besedilo v filmih le preskromno, da bi moglo nadomestiti živo besedo; njihova vsebina bi bila za gledalca — vsaj s kratkim komentarjem za marsikatero podrobnost — še vse bolj zanimiva. V ostalem pa so posnetki odlični in film tehnično na višku, tako da je publiko, kmalu ko se je privadila, priklenil do zadnjega prizora.
Gospa Escherjeva je dvorano najprej po-vedla na klasična tla stare Helade in jo — po znanih sledovih dr. Brileja (ali pred tem?) — dvignila na znameniti Olimp, goro vseh gora in prestol vsemogočnega Ze"-sa. Spet smo videli divjeromantične vrhove tega triglavega očanca, čudovito jamo
i
NIVEA
Čeprav imate stalno opravka z mrzlo in toplo vodo, ostane Vaša koža vendar mladostno sveža in nežna. Negujte kožo z NIVEO. Vse to povzroča euccri , ki ga vsebuje Nivea.
Gospodarske vesti
= Cena pšenici se nadalje dviga. Kakor je podoba, se je našega žitnega trga polastila špekulacija, ki žene cene navzgor. Po znatnem dvigu v zadnjih dneh je včeraj cena pšenici na novosadski borzi ponovno narasla za 5 do 730 Din za meterski stot, tako da stane sedaj že 167.50—175 Din.
= Prenos valut preko meje. Finančno ministrstvo je izdalo pojasni i lo o deviznih in valutnih predpisih, kadar tujci, prehodni potniki ali turisti prinesejo v našo državo tujo valuto. 1) Tujci, tranzitni potniki aii turisti, ki prinesejo v našo državo tujo valuto in ki si o tem preskrbe na meji potrdilo carinskih organov, lahko na podlagi tega potrdila vzamejo s seboj ves neporabljeni denar, in sicer v valuti, ki so jo prinesli s seboj. To pomeni, da lahko vzamejo s seboj preostale dolarje, šilinge ali penge, če so prinesli s seboj dolarje, šilinge ali penge. Upoštevati pa je treba pri tem, da vsota valut, ki jih vzame potnik seboj, ne sme presegati vsote valut, ki jih je prvotno prinesel s seboj. V tem primeru lahko vzame tujec, če je valuto zamenjal za dinarje, največ 200 dinarjev. 2) Ostali denar lahko iznese iz države na podlagi potrdila carinarnice, da je denar prinesel s seboj iz tujine, v določenem roku, ki zaša za tranzitne potnike 30 dni, za turiste m obiskovalce kopališč pa 60 dni po prihodu. 3) Prav tako smejo tujci na podlagi potrdila, da so prinesli s seboj samo dinarje, vzeti s seboj dinarje, ki jih za svojega bivanja niso potrošili. Druge valute pa ne smejo vzeti s seboj. Če so tujci prinesli dinarje in valuto, potem lahko vzamejo s seboj poleg valute tudi dinarje, seveda v mejah prinesenih vsot posameznih valut oziroma dinarjev. Tujec lahko na podlagi potrdila o prineseni valuta, menja valuto pri domači pooblaščeni banki za dinarje, ali pa za drugo valuto. V tem primeru mora pooblaščena banka oziroma menjalnica vpisati tujcu prodano valuto v potni list. nakar bo mogel kupljeno valuto vzeti s seboj. V pojasnilu finančnega ministrstva se priporoča tujcem, naj ne menjajo ves svoj tuji denar za dinarje. Če so to že storili, laihko te dinarje vzamejo s seboj samo na podlagi posebnega pooblastila finančnega ministrstva ali pa jih lahko založe pri kakšni pooblaščeni banki na notranji račun. Toda tudi to je združeno z neprijetnostjo, ker sme s to imovino tujec razpolagati samo v mejah naše dražve.
Beograd: Vojna škoda 349—350 (34850 —350), 7°/o invest. 80 bi. (79.50), 7% stabiliz. — (79) 7% Blair 68 Ы., 7% Drž. hip. banka 75.50 bi., 6°/o begiuške 62.75—63 (63), 4% agrarne 45-50 bi.. PAB 223—225. Narodna banka 5900 bi
Blagovna tržišča
HMEL'
+ žaleč, 11. okt Spričo majhne količine blaga, ki je let<>s še na razpolago, je razpoloženje na trgu bolj mirno. Nakupi so bili zu blago elabše kvalitete Po 14 do 18 Din, za srednjevrstno blago pa d0 25 Din, dočim so nekateri producenti, ki imajo še na razpolag^» izjemno lero blago po ceni зъ - —, glede prodaje »•-dalje rezervirani. Preveliko število neizkušenih nakupovalcev ter ponovno ugotovljene podp.onudbe so deloma kvarno upi i vale na dnevne cene. Sicer pa bi domača trgovina želela, da bi ее čimprej odprodal letošnji pridelek, da bi za domačo trgovino tudi med letom ostalo nekaj dela in skromnega zaslužka.
ŽITO.
4- Chicago^ п. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 104.75, za maj 103.75; koruzi: za dec. 61.25, za maj 59.75.
-f Winnipeg, 11. okt. Začetni tečaji: p§en]ca: za okt. 92.75, za dec. 92.625, za maj 96.875.
-f- Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca čvrsta. Zaključen je bü 1 vagon pšenice. Nudijo se (vse franko nakladalna postaja): pSenica baška 79/80 kg po 170—175; prekmurska 78 po 175—180; koruza baška po 105—107.50. banatska po 103—105; oves: slavonski po 132 50—137.50; moka: baška in banartska »Og« po 265—275, baška »2« po 245—250. baška »5« po 225—245; °trobi: baški po 110—115; krompir: beK štajerski, franko nakladalna postaje po 58 —63
4- Norosadska blagovna boria (11. t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (78 kg): baška 167.50 — 172 50; baška, ladja Tisa ali Begej 172.50 — 175; slavonska 170 — 172 50; sremska 170 — 175: banatska 167.50 — 172.50. Oves: baški, sremski in slavonski 125 — 130. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50 — 130 Koruza; baška in sremska 100 — 103: banatska 99 — 103. Moka: baška in banatska »Og« in >Ogg< 240 — 260; »2« З20 — 240; »5« 200 — 220; »6« 180 — 200; >7« 160 - 170; »8« 115 — 120. Otrobi: baSki, sremski in banatski 86 — 88. Fižol: baški in sremski beli 270 — 275.
-f- Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.) Tendenea čvrsta. Pšen'ca: za okt. 17.45—17.47, za marc 17.94—17.95: koruza: za mai 15.93—15.95.
muz z mnogo občudovani m slikarjem Itakis-siosom in mnogo krajev ter pokrajin s skrajnega juga Balkanskega polotoka. Nekateri deli filma so se zdeli predolgovezni (narodni plesi), toda očividno se je drznim plezalcem in zmagovalcem najbolj nevarnih gorskih grebenov prileglo, če so se vcasi malo več pomudili med »dolinci«. FUm o Olimpu in Grški je imel kar tri dele.
Drugi film je bil iz svetopisemskih krajev, polotoka Sinaja. Tamkaj ob Sueškem prekopu — kako smo gledali za sledovi o
Vremenski pregled
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost
0_io, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin,
Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 11. oktobra. Ljubljana 7. 765.8, 12.0, 90, NE2, 3, —; Ljubljana 7. 764.7, 20.4, 82, ENE2, 8,-,--; Maribor 7. 764.7, 12.0, 80, Wi2, 4, —, —; Zagreb 7. 765.2, 15.0, 80, O, 4. —, —; Beograd 7. 765.4, 16.0, 80, O, 3, —, —; Sarajevo 7. 768.2, 7.0, 90, O, 0, —, —; Skorte 7- 766.6, 15.0, 90, O, 6, —, —•; Kumbor 7. 765.7, 17.0, 90, N2, 3, —, —; Split 7. 765.5, 18.0, 80, O, 0, —, —; Rab 7. 766.4, 16.0, 90, N1NE2, 5, —, —; Rog Slatina 7. —, 9.0, 93, Б2, 0, —, —;
Temperature: Ljubljana 21.0, 12.0; Maribor 21.0, 12.0; ZagrOb 24.0, 14.0; Beograd 29.0, 14.0; Sarajevo 23.0, 7.0; Skop-lje 31.0, 13.0; КлипЪрг —, 17.0; Split 24.0, 17.0; Rab —, 16.0; Rog. Slatina 23, 9.0.
vojni, ki jo pripravljajo tam okoli — во naši potniki stovorili avtomobile in nato odbr-zeli skozi peščene pustinje in mimo zelenih oaz in razkleščene gore Sinajskega polotoka. Kdor pozna dobro sveto pismo starega dela, je lahko ob krasnih slikah živo obujal spomine na skrbi in tegobe starih Izraelcev, ki jim je tam nekje Mojzes izdajal zakone. Danes so tam v veliki večini menihi, И imajo v teh krajih najlepšo priliko, da se posvečajo svojemu bogoljubnemu življenju. Tudi ta film se je vrstil v dveh delih.
V naslednjem filmu nas je gospa seznanila s šolo in plezalno tehniko svojega večkratnega spremljevalca na turah in enega najboljših svetovnih plezalcev Italijana Emila Comicija. V dolini Rižanice blizu Trsta je kos gorskega sveta kjer ima Comici stalne tečaje za kandidate v plezalnem športu. Film prikazuje razne načine plezanja ki spuščanja ter je — kakor ima komaj par med sličnimi deli — najboljši v zadnjih slikah z detajli o plezanju (VL stopnje) na previsih. Vsaka podrobnost s tega traku kaže, da so bili na delu sami mojstri — na vrveh in za lečo.
Po kratkem odmoru sta bila na spored» še dva filma s Pirenejev, enako krasna in svojevrstna kakor afriški Za zaključek je gospa dodala še film iz naših planin, o plezalnih turah — svojih in njenih dveh nadebudnih sinčkov — po Jalovcu, Mojstrovki in Storžieu, tako da se je slednjič spomnila tudi gore, ki najbolj čuva njen domači kraj in drugi dom.
RADIO
Izvleček lx programov
Nedelja, 13. oktobra.
Ljubljana 7.30: Kmetijska ura: Vzreja telet (inž. Wenko Boris). — 8: čas, porp-čiLa, spored. — 8.1)5: Narodne pesmi poje Akademski pevski kvintet — 9: Versko predavanje (p. dr. G vido Kant). — 9J5: Prenos cerkvene glasbe » trnovske cerkve. — 10: Iz naših loSov in gajev: Ra: dio orkester in plošče. — 11.40: Gašper-čkovo zdravilo — totkpvna igrica (skupina gospe Danilove). — 12: čas, obvestila, spored. — 12.16: Radio orkester. — 15: Plošče Po željah. — 16: Gospodinjski nasveti (Anica Lazar jeva). — 16JL5: Smola ▼ letovišču (igrajo člani rad. dramske
dražine). _ 17: Ura češke glasbe, izvaja
godba Sokola L — 19.30: Nac. ura. — 20: Cae, vreme, poročila, spored, obvestila — 20.15: Ob zatonu baročne dobe: 1) Violinski koncert Karla Sancina s sprem-ljevanjem Radio orkestra, 2) Orgelski koncert msgr. Stanka Premrla. — 22: Cae, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za \iO}S»3tJ<* отр^ — зэ^адч Щ s»pd Bugrad 18.30: Koncert orkestra- — 20: Prenos koncertnega večera iz Hektarja. — Zagreb 12: Pl,pšče. — 16.30: Ruske pesmi in romance. — 17.15: Godalni kvartet — 20.15: Klavirski koncert — 21: Tamburaški orkester. — 22.15: Plesna glasba. — Praga 19.50: Lahka godba or kestra. — 20.40: Prenos Verdijeve opere »Nabucco« iz Turina. — Varšava 20c Orkestralen in pevski koncert — 22: Plesna muzika. — Dunaj 11.45: Simfonični koncert. — 12.55: Lahka godba. — 15.40: Komorna glasba. — 17.45: «Po hribih in dolinah«. — 20: Pester večer. — 22.20: Pesmi in beilade. — 23.15: Jazz. — Berlin 19: Harfa. — 20: lz Stuttgart®. — 21: Iz Münchena. — 24: "Vtedre m«8pdije. — München 20: Iz Stuttgarta. — 21: Večer Rezničkove glasbe. — 2230: Ples. — Stuttgart 20: Zabaven program. — 21:
Iz Münchena. — Orkestralen koncert _
Rim 17.30: Lahka glasba — 20.50: Simfonični koncert — 22.30: Ples.
Nase gledališče
šentjakobsko gMaffi№
Začetek ob 20.15.
Sobota, 12. t.m. »Legtonarj!«, otvorftvena
predstava. NedeSJa, 15>. t.m. »LegionarjLc Mariborsko gledaliSče Sobota, 12. oktobra ob 20. ml »Bratje Karam azovi« red B. Nedelja, 13. oktobra ob 20. mri »Tartuffe«.
Kupujte domače frtago S
»Riviera« zobna pasta
daje uetara prijeten k cmtujoe vonj, temeljite odstrani UR10 иЯи! Кашей in ohrani adrave
x wm
Čudežne lučke na dnu slane vode — Kačje zvezde — Polipi s svetilkami na lovkah — Fantastična bitja
Graja na poti k monarhiji
У lepih poletnih nočeh ©te imeli na morju mogoče že priliko opazovati čudežen prizor: mprje okrog ladje je začelo eveteti v nežnem erebrnem soju, penasta sled za njo se je začela bleščati kakor vlečka srebra in kaplje so skakale z vrha valov kakor lesketave iskre.
Dolgo časa во se ljudje zaman trudili, da bi uganili skrivnost tega svetlobnega ppjava, a šele novi znanosti je uspelo dognati, da so tu na delu milijoni in milijo ni makroskopsko drobnih bitij, ki pokri vajo ob določenih časih p.o v rš in o morja in jo napolnjujejo s čudežnim bleščanjem.
A ne samo ta drpbna bitja, ki jih ni o Paziti s prostim očesom, tudi neštevilne druge živali skrbijo bolj ali manj očitno za iluminacijo morja. Neštete vrste rakov So obdarjene s sposobnostjo sveuiKa-nja ln če gre ladja po lesketa vem morju svo jo pot, so videti na njegovi srebrni po vršini kakor drobni, lesketajoči se otočki. Vmes pa žarijo v skrivnostnem j Soju ka ко г dih nežni zvonci evetlikajočih se morskih klobukov, grozotnp lepih in nevarno vabečih vešč morja.
A ne samo na njegovi površini, tudi v njegovi globini žive bitja, ld žarijo z la-stap svetlobo, čestokrat boš opazil na negloibokem dnu čarobne zvezde, ki se ne •vetijo nič manj zanimivo nego daljna
svetovja vesoljstva. То во kačje zvezde, izmed katerih se ta in ona vrsta ponaša s svetlim, zelenp rumenim sojem. Kakor bliskavica gre vzdolž njihovih lovk, čim začutijo kakšen dražljaj. Posebno krasna in močna postane njih svetloba, če usmeriš nanje Pod vpdo krepak curek iz brizgalke.
Se večje in še nenavadnejše ep druge svetlikajoče se živali, ki žive v skoraj neraziskanih globinah morja, tam, kjer še pred kratkim ni&o slutili nobenega živega bitja, na tisoče metrov pod globino- Tu je n. pr. neka vrsta polippv, ki nosijo na svojih lovkah posebne svetilke s Seboj, da si z njimi svetijo v večni temi. Nekatere teh hobotnic so sposobne izstreljeva ti prave žareče kroglje- Iz svojih žlez izločujejo svetlikajočo se vzločino, ki pla va potem kakor zelene žareče kroglje skozi vodo S temi svetlimi izstrelki vara žival svoje sovražnike. Sovražnik hlastne po kroglji, a bohotnica se med tem lahko skrije ali pa preide v napad.
Ena teh živali se imenuje »čudežna svetilka«. Opremljena je z nič manj nego 2.2 svetilnimi organi, Pp 2 sta na vsaki izmed obeih njenih velikih lovk, pod spodnjim robom obeh oči jih je po pet, ostali pa sp nameščeni na trebušnem de-
lu njenega plašča, človeku se vidi, kakor da bi bilo telo živali pokrito z diademom pisano žarečih draguljev. Srednji izmed očesnih evetilnih organov se blišči v mp-drem ultramarinu, stranski imajo lesket bisernice, sprednji organi na trebuhu svetijo rubinasto rdeče, zadnji pa so snežno beli ali biserni, razen srednjega, ki žari v sinjini neba.
Cim glohlje prodiramo v morje, tem bolj antastična postajajo bitja teme tn mraza, žive čudežne svetilke žarijo tu v tisoč barvah. Včasih prinese mogočen navpičen tok ali mreža kakšnega raziskovalca enega izmed prebivalcev teh globin na ppvršino, kjer mora brezpogojno umreti. Potem stojimo začudeni pred neverjetno fantastiko in mnogoličnostjo žive narave. Mnoge teh živali nosijo svpje žaromete v premi črti ob telesu, pri drugih plavajo na dolgih tipalka kakor bleščeče se krogljice na koncu biča Zasvetijo se Po vplji njih nositeljev in uigasne-jo s prav takšno bliskovito brzino, kakršen je pač namen, ki naj ga imajo te čudežne svetilke v boju na življenje in smrt. Kajti v tistih globinah živijo skoraj sami nevarni rpparji in moRočneje nego kje drugje vlada tu železna, n ©ukročena gonilna sila narave: glad , , в
Zgodovinska seja DN v ženevi
General Kondilis, zmagovalec v zadnjem venlzelističnem prevratu in gospodar položaja v sedanjih dneh. Do restavracije monarhije opravlja regentske posle v državi
Bivši ministrski predsednik Tsaldaris, ld je zavlačeval odločitev o obliki grške države zgolj iz formalnih razlogov. Zaradi zadnjih dogodkov se je moral umakniti
V uradu ne smelo biti
nagi
čudni običaji med policisti v Sudanu
Angleške oblasti so pdredile za ves Sudan, da uradne osebe, posebno policijski šefi, ne smejo več uradovati v kostumu, kakršnega jim je dal Bog na pot v živ. ljenje. Imeti morajo na sebi predpisano uniformo, >izven službe pa lahko hodijo še nadalje gpli kakor doslej«.
Tam za Kartumom, posebno v .Tubi, so namreč zamorski rodovi, ki jih doslej ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi nataknili na svoja telesa vsaj lahki predpasnik severnih Sudancev. Goii se počutijo najbolje in Anglija, ki to dejstvo ni škpdovalo njenim interesom, jih je v svoji tradicionalni širokogrudnosti napram kolonialnim narodom pustila, naj se pač zveličajo po svoje. Med tem pa se je povečal eudanski policijski aparat, za katerega &o uporabljali tudi domačine in ti črni policisti prav tako nisp bili
navdušeni za oblačila. Posledica je ЬЯа ta, da je prebivalstvo v njih videlo pač samo člane svojega rodu, ne pa predstavnike oblasti, in jeh ni dosti upoštevalo. Angleške oblasti so prejemale pritožbe. Ker je bil vzrok jasen, so izdale zgoraj pmenjeno odredbo.
Sedaj prihajajo zamorski policisti in predstavniki oblasti po sudanskih vaseh sicer še vedno popolnoma ali približno goli do uradov, toda s svežnjem pod pazduho in preden pričnejo uradovati si iz teh svežnjev vzamejo predpisanp uniformo ter si jp nataknejo ob spoštljivi asistenci vse vasi. Uniforma s tropskio čelado in grbom na nji uživa iz dobrih razlogov med zamorci večji ugled nego okras kakšnega plemenskega poglavarja ali kralja. zato funkcionira policijski aparat v sudanskem pragozdu spet normalno.
Da bi zbujala zanimanje mladine za letalistvo, se je pdločila uprava londonske postaje, da bo prirejala stalne oddaje z letališč in iz letal. Te oddaje bo. do" namen lene v prvi vrsti šolski mladini. Letališki častniki, letalci in najbolj ši napovedovalci bodo otrokom opisovaln letališke naprave, dalje vse, kar je po-trebnp vedeti o letalih in letalskem prometu,vršile se bodo reportaže in podobno. Uprava londonske radijske postaje si obeta od teb oddaj mnogo uspehov.
Od lev« prod desni: Baron Alois! »ta svojo izjavo, ld pojasnjuje stališče Italije spričo afriškega konflikta. Poleg njega Buiz Guinazu, dr. Beneš, generalni tajnik A ve no 1 in angleški delegat Eden
Abesinski jarki v Ogadenu
Ko je novoporočena žena prvič pomila posodo-..	(«Vart Нет»)
Motorizirana Venera
Zapeljivka moških in nagajivka policije
Armande Marfbeutfava, ki Je pod imenom ^motorizirana Venera« po vsem Parizu znana figura nočnega življenja, daje javnosti spet priliko, da govori o njej.
Svpje ime je dobila od tega, ker ima navadp, da se pelje ponoči s svojim luksuznimi avtomobilom po mostu in z nedvoumnimi pogledi ln kretnjami lovi zastopnike moškega spola, posebno tuj. ce, ki ji gredo tem rajši na lim, ker menijo, da imajo opravka s kakšno damo iz »najboljše^ družbe, ki je šla pač na pnisrtolovščine. Preimamljene kavalirje zjupeije nato leiv avtomobilistka v ne-k; nočni lokal, ki se od drugih razlikuje po tem, da. zahtevajo tam za sbe_ klenico piva 2-50 fr. in za steif1.enico sekta 500 fr. če se teimu ali <>nemu kava-lirju takšni računi zaadijo previsoki, di;>be hitro opravek z nekim herkuAskim barskim nameščencem, ki ne sprašuje
mnogo ln ее ne pogaja, temveč vrže kava3irja enostavno na сев to-seveda pp-tern, ko si je od njega vzel vsoto, ki je zajpisana na računu.
Policija ima cele skladovnice ovadib, ki so jih vlpžili opeharjeni tujci proti xmotori«irani Veneri« in razumljivo je, da jo skuša dobiti v svoje roke. Toda to ni tak^o lahko. Pred nedavnim so jo policist na mptornih kolesih zasledoval: cele ure, na zadnje jim je s svojim hi. trejšim vozilom ušla. Več sreče je imela Policija te dni, ko je prav tako z nekim taksijem zasledovala ponočnico. Ta bi ji tudi tokrat ušla, toda dobrp pomer-jen strel v gumasti pbroč njenega avtomobila itz policijske pištole jo je prisilil, da se je ustavila Ker je Marbeufo-va ob tej priliki poskusila pritisniti s sivofiim avtom vozilo 6 pplicisti v neki zid in ga zmečkati, se bo morala sedaj pred Sodtniki zagovarjati tudi zavoljo p^iskuišenega umora.
Mauptmannova smrtna obsodba potrjena!
LaLko se še pritoži proti smrtni kazni, a nima dosti
upanja na milost
Naj.-išja newyorška sodna instanca »Court od errors and appeals« je potrdila smrtno obsodbo proti Brunu Rihardu Hauptmaamu, ki je bil zaradi ugrabljenja Lindberghovega prvorojenca in zaradi usmrtitve otroka obsojen od porote v Flemmingtonu na električni stol- S tem je stopila sodba v končni štadij.
Navzlic temu pa Hauptmann še lahko zavleče justifikacijo. Tri vzklicne instance so mu na razpolago za revizijo smrtne kazni. Hauptmann se lahko obrne na newjerseyski »Court of pardons«. To so_ dišče tvorijo guverner Newyerseja in šest sodnikov. Vendar ni upati, da bi ta ustanova omilila kazen, na katero je obsojen. V ostalem ima ta ustanova samo možnost spremeniti smrtno kazen v dosmrtno ječo. Hauptmann predlaga lahko poleg tega novo razpravo na podlagi novega dokaznega gradiva, če mu ]e na razpolago. Kot tretja in zadnja instanca je obtožencu na razpolago vrhovno zvezno sodišče v Washingtons ki pa bi se oziralo na pritožbo
samo v primeru- če bi mogli Hauptman-novi branitelji dokazati, da so bile z razsodbo pogažene pravice, ki jih daje ameriška ustava vsakemu obtožencu.
Abesinski drobiž
Te dni во stopili v veljavo cenzurni predpisi za Abesinijo- Vrhovni cenzor za poročila v inpzemstvu je neki belgijski častnik.
Posebni poročevalec pariškega >Intran-sigeanta« poroča, da je samo 15.00« Abesincev opremljenih z modernim orožjem Ti vojaki imajo nahrbtnike, рибке tipa Mauser, model 19(24 in 16 milijonov rezervnih patron.
Abesinski vojskpvodje se bojijo Plinske vojne samo zaradi tega, ker во Afričani večinoma slabo hranjeni in imajo slaba pljuča.
Italijanska vojska, ki napreduje v meri Danakilske puščave ter je prodrla že 40 km globoko v abesinsko ozemlje, je ugotovila, da vsipavajo Abesinci pri umiku po starem vojaškem pbičaju svoje dežele sol v vodnjake, ki jih morajo prepustiti sovražniku.
Utrjevalna deia na abesinski severni fronti vodijo skoro izključno švicarski častniki.
Egipčani zbirajo denar za Pomoč Abe-sinceim. Izdali so proglas, ki pravi, da je treba muslimanskim in kristijanskim bratom pomagati v vojni stiski.
Abesineki Posäanik v Rimu, ki je zahteval vrnitev potnega lista od italijanske vlade, je dpma iz krajev, ki jih je zdaj zasedla italijanska vojska.
Abesinska vlada je odredila zaporo šol v Hararju in Džid-žigi, ker se je bati zračnih napadov na te kraje.
Abesinske čete so se pri Ogadenu zakopale v jarke, ker pa so bile brez kritja izpostavljene sovražnim napadom iz zraka, so jih poslali na stare postojanke
izven zakopov
Baratierijeva sestra Mussoliniju
Devetdeaetletna ses^-a italijanskega generala Baratierija, ki je bil pred 39-imi leti premagan od Abesincev pri Adui, je poslala z Rive ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri pravi, da prelanja po štiridesetih letih molčanja svojo tugo in pozdravlja a hvaležnostjo osvetnike svojega poraženega brata pri Adssi-
Japonska in
Brezžični letalski pouk
Skupina bojevitih abesinskih vojščakov iz Hararja, ki so vzeli slovo od doma ter se z vozom peljejo proti južnemu bojišču, — kjer bo po vsej priliki imela neguševa vojska glavni spopad s sovražniki črnega cesarstva
Kakor izjavljajp v krogih japonskega zunanjega ministrstva nikakor ni izključeno. da se bo tudi ta država udeležila sankcijskih ukrepov proti Italiji. To se bo zgodilo takoj, čim bo nastala v položaju razjasnitev in čim bo Društvo narodov napravilo dokončne sklepe v tej «meri. Japonska javnost na vsak način simpiatiziira z Abesinijo -n je snačilro, da so n. pr. te dni v Tokiju otvpr'li kavarno z imenom »Etiopija«, ki ima r.ad vhodom in na ok :h plakate z napisom: Italijanom je vstop prepovedan.
Trockij umira ?
Iz Osla poročajo, da se je zdravstveno stanje Leva Trockega v zadnjem času zelo poslabšalo. že tri tedne leži bivši boljše viški mogotec v ullevaalski bolnišnici, kjer so zdravniki baje izgubili vsako nado na njegovo ozdravljenje.
ANEKDOTA
Angleški kralj Jakob L je vprašal svojega kancelarja Bacona, kaj misli o novem francoskem poslaniku Bacon je menil, da je to velik in postaven mož. »A kaj mislite o njegovi glavi?« je vprašal kralj. >Milostljivi gospod,« je odvrnil Bacon, «z velikimi ljudmi je često kakor s hišami z mnogimi nadstropji: najvišje sobe so v takšnih hišah običajno najslabše opremil jene.«
VSAK DAN ENA
:»JUTRO« öt 237.
: Sobota, 12. oktobra 1935.-.-
__ »
Kulturni pregled
Ka] ]e z novo izdajo Prešerna?
Za obsežno izdajo Prešerna v redakciji univ. prof. dr. Frana Kidriča je pokazalo slovensko občinstvo razveseljivo lepo zanimanje. Založnica Tiskovna zadruga je imela najboljšo voljo, da čim prej izda to monu-mentalno delo in tako ustreže številnim *ub-skribentom. Toda priprave zanj so zahtevale več časa in Iruda, kakor se je zdelo izpo-četke. Kakor sedaj izvemo, se tisk prve knjige, ki bo najobsežnejša in najpomembnejša, bliža koncu. Dozdaj je iztiskanih 22 pol pesmi in korespondence ter tri pole biografije; dve poli biografije sta v stroju, dve in pol pole pa postavljeni in že skorigirani. Po daljšem presledku, ki so ga zakrivile razne nepredvidene prilike in neprilike, se sedaj stavijo zadnje pole. Ker prireditelj ne želi, da bi obsegala biografija nad A* pol, bo tisk gotovo v teku novembra zaključen in po knjigoveškem delu bo knjiga nemudoma dostavljena naročnikom.
Subskribenti bodo za daljšo potrpežljivost nagrajeni s tem, da bo izdaja v vsakem pogledu na višku: prireditelj in založnica storita več, kakor sta mogle obljubiti ob razpisu subskribcije. Posebej opozarjamo ne prof. Kidriča življenjepisno študijo o Prešernu, ki je narasla v mogočno sliko vse njegove dobe. Posebno poglavje podaja nekak nre-rez Ljubljene leta 1828= je to do podrobnosti izdelana slika tedanjih razmer v središčnem slovenskem mestu. Iz pozabe so oteta imena vseh oseb, o katerih je znano, da so se stikale s Prešernom. Neumorni razisko valeč je ob pripravah za to poglavje odkril nove sledove in našel dokaj nove snovi, ker je sicer zadržalo dovršitev študije, vendar je zaradi tega postale prof. Kidriča velike
biografija našega pesniškega genija še popolnejše in tehtnejša. Cas, W so ga izgubili subskribentje, ker knjiga ni izšla v napovedanem roku, jim bo moralno poplačan s tem večjo in tem trajnejšo vrednostjo te edinstvene Izdaje Prešerna, ki bo daleč prekosila vse dosedanje.
Založnica je posvetila posebno skrb opremi, ki mora biti seveda taka. da bo dostoj na pomena in definitivnosti te izdaje največjega slovenskega klasika. Med ilestraci-jami bo nedvomno vzbudila največjo pozornost slika Prešerna, ki jo ie izdelal naš ugledni slikar Božidar Jakec. Jakčev portret Prešerna se naslanja na celotno gradivo, ki ga imamo o telesni podobi našega pesnika. Prof. dr. Kidrič pravkar pripravlja o razvoju slikanja Prešerna daljšo študiio, ki izide v oktoberskem zvezku >Ljubljanske-ga Zvona« (z ilustracijami) Jakac je pri svoji sliki mlajšega Prešerna upošteval dokaj obilni material in sugestije, ki mu jih je lahko dal v tem pogledu prof. dr. Kidrič: prvič v našem novejšem slikarstvu je nastal umetniški portret ob takem .-sodelovanju umetnika in znanstvenika. Portret je bi) izdelan za ljubljansko univerzo in Tiskovni zadrugi se je posrečilo pridobiti pravico reprodukcije v novi izdaji Prešerna. Jakčev portret bo tu reproduciran v barvah. Po svojih slikarskih kvalitetah razodeva vse krepke značilnosti Jakčeve umetnosti.
Teh nekoliko informacij pričuje, da kljub vsej časovni zamudi delo za monumentalno izdajo Prešerna krepko napreduje in se uspešno bliža koncu. Druga knjiga bo združena z mnogo manjšimi težkočami in bo nedvomno kmalu sledila prvi.
Muze] Ivana Vazova
Sofija, 10- oktobra Hiša z dvema nadstropjema. Spodaj je živela sestra bolgarskega poeta, a zgoraj je živel on sam z materjo.
Hodniki so okrašeni z risbami in reliefi, ki predstavljajo pesnika- v neki sobi v spodnjem nadstropju so shranjene vse izdaje njegovih del, njegove obleke in vsa, odlikovanja ki jih je kdaj prejel.
«Vidite, to je najvišje bolgarsko odlikovanje, odlikovanje sv. Cirila in Metoda», pojasnjuje Slin Pelin. Potem vidite tam zlato kolajno za znanost in umetnost, mnogo ruskih, srbskih, turških, črnogorskih in bolgarskih odlikovanj. Tu eo tudi odlikovanja za državljanske zasluge. Red sv. Cirila in Metoda bi bilo treba po pravilih vrniti dvoru, toda ta ga je ostavil muzeju.»
«AH so shranjeni originali njegovih del?»
«Vazov je imel navado, da je sežgal rokopis, čim je izšlo kakšno njegovo delo. Rokopisov in posebnih napisanih spominov zato nimamo. Literarne korespondence ni vodil. Tu je 70 originalnih člankov Vazova ki jih je objavil v listu «Mir» in ki jih je bil shranil neki gospod, od katerega smo jäh potem mi dobili».
V poltem! nekega kota se odraža т miniaturi črešnjev top, ki ao mu ga poklonili na dan jubilarne proslave.
«Shranili smo tudi njegovega psa Bu. bija, ki ga je preživel za dve leti. Povozil ga je potem neki tramvaj. Pesnikov brat Boris Vazov ga je prepariral m poklonil muzeju. Shranili smo nadalje neki film, ki je zelo zanimiv-» Elin Pelin nadaljuje: «Tu je jedilnica. Sredi sobe je miza, okoli nje nekoliko stolic- Za to miz» je pesnik umrl 22. septembra 1921. ob 12.
Slučajno sem -šel mimo po tej ulici, ko so me prijatelji pozvali. Vazov je bil še živ. V zgornjem nadstropju je bila na nekih vratih posetnica: Ivan Vazov. To je bila pesnikova delavnica. Danes je vse ohranjeno, kakor je bilo nekoč».
Poleg kabineta je pesnikova spalnica. Soba je skromna, celo siromašno dekori-rana- Sosedna soba je spalnica njegove matere, dekorirana v narodnem slogu. Ikone govorijo o globoki pobožnosti pesni, kove matere.
Na koncu mi je uspelo videti pesnikove možgane in srce, česar Pelin ne kaže širokemu občinstvu.
Tih- Milosavljevič
Raznoterosti iz Bolgarske
Znani bolgarski skladatelj Georgij Spa-sov je obogatil repertoar bolgarskih pevskih zborov z zbirko šestih pesmi, med njimi sta dva samospeva. Zbirka kaže vso raznotičnoet in dinamiko bolgarskega glasbenika. (T- M.).
Razstava poljskega sHkarja v Sofiji. Poljski opoinomočeni minister g. Tarnov-ski je otvoril zadnjo nedeljo umetniško razstavo PresJava Kršovskega. Gre za razstavo na resni višini, ki jo je posetilo mnogo ljudi, posebno iz umetniških кто. gov. (T. M.).
Deveta splošna umetniška razstava V Sofiji- Letošnja splošna razstava bolgarskih upodabljajočih umetnikov vzbuja ve-liso zanimanja mnogo večje, nego vse dosedanje razstave. Zasluži ga ne samo po svoji vsebini, temveč tudi po svoji zunanji urejenosti. Podala je dokaz, da bolgarska umetnost neprestano rase. po vsebini in po tehniki- Tisk ji posveča cele strani ter poudarja zlasti bogastvo zastopnikov mlajših smeri
SPORT
Naši lahkoatleti spet v borbi
Danes in jutri Gradec : Ljubljana.
Za današnje ki jutrišnje tekmovanje med lahkoatleti Gradca in Ljubljane sta postavi obeh mest že določeni in bosta nastopila glasom medsebojnega dogovora v vsaki točki po dva tekmovalca. Poleg teh štirih bodo smeli nastopiti največ še po štirje izven dvoboja zato. da bo borba oolj živa in da bodo vmesni odmori bolje izkoristili za primeren počitek tekmovalcev reprezentance.
V naslednjem navajamo vse točke tekmovanja po zaporednem vrstnem redu, istočasno z umikom, določenim od odbora, ki prireje dvoboj. Prvi štirje eo reprezeu-tentje, ostali nastopijo propagandno.
Sobota 12. t. m. ob 15.30 tek 200 m. G.: Karf, Gutmayr (oba GAK), L: Sodnik, Št er (oba Prim.) 15.30 Skok v višino: Schinde-lar (izven kluba) Kneissl (ADT), Martini, Zgur (oba Prini.) in Sv©tek (II.). 15.40 tek 8()0 m: dr Sienkiewicz, Falk (oba GAK), Zorga A., ' Srakar Fr. (oba Pr.), Frank (GAK), Goršek (Pr.). 15.40 met diska: Schwarz (GAK). Tunner (izven kluba), Stepišnik (II.), Serše (Pr.). Jeglič (H.), 16.00 skok v daljino: Karf, Gutmayr (GAK), Putinja, Martini (oba Pr.), Slepar. Požar (Pr.). 16.10 met k°pja: Schwarz--Berg-katnpf, E. Zahlbruckner (DS Leoben), Deč-man, Orehek (oba II.). Martin* (Pr.), Brü-net (II ). 16.20 tek 400 m: dr. Schoefft, Drexler (oba GAK), Zorge A , Czurda (oba Pr) Skušek (Pr). 16.25 tek 5 km: He-der (GAK), Burgstaller (vojska) Bračan (II) Krevs (Pr.), Srakar ml. Starman Ivan, 16.45 štafeta 4X100 m: Gradec (Gutmayr, dr Schoefst, Plattner, Kerf), Ljubljana (Ster, Sodnik, Weibl. Zupančič, rez. Pu-
' Nedelja 13 t. m. ob 15. tek 100 m: Karf Plattner (oba GAK). Sodnik, Ster (oba Pr.); Weibl, Pufcinja (oba Pr), Zupančič N. (11). 15. skok ob paUci: Schöber (GAK), Kneissl (ADT), Gešper&č (Pr.), Oroszy (Id.). Sket (Pr.), ProboŠek (II.). 15.10 tek na 1.500 m: H. Triebe. Frank (oba GAK). Goršek, Srakar Fr. (oba Pr.), ostali: Czurda Krevs. Ogrin. Pogačnik (vsi Pr.) in Kotmk (11.) 15.20 met krogle: Schwarz—Bergkampf, Kemputsch (oba GAK), Stepišnik, Jeglič (oba Ilirija). 16.00
met kladiv»: Schwerz—Bergkampf Stepišnik (Ii.), Korče (Pt.), Jeglič (LI.) 16.30 tek 10 km: Hader, Haderer (oba GAK). Bručen, Spora (oba IL) Krpan, Krevs (oba Pr.), Starman Iv. in Lado. 16.30 troskok: Gutmayr (GAK), Kamputsch, Perpar, SJa-per (oba Pr.) Korče, Martini. 17.20 štafeta 4X800 m. Gradec Falk, Frank, dr. Schoefft, Drexler (vsi GAK) Ljubljana: Goršek, Srakar Fr., Czurda. 2orga A. — rez. Skušek
(vsi P*-)-	L J
Tekmovanje ee vrši obe dneva na igrišču Primorja. Vstopnina je propagandno nizka, zato prireditelj račune, de bo obisk tako številen kot le ob največjih prilikah, kakršna se tudi v resnici nudi z današnjem tekmovanjem. Ker se bodo vsi rezultati, kakor tudi potek posameznih borb javljali gledalcem preko brezžičnih oglaševalcev, bodo lahko prišli fta račun prav vsi. Zanimive borbe se vrše letos v tretjič in je kakor znano, pred dvema letoma prvič zmagale Ljubljana, dočim se nam je lani Gradec revanžiral. Posebno je zanimiv obe-kratni uspeh — razlika ene točke enkrat za nas, drugič v slabo — je prav svojevrsten športni dogodek. Kako pa letoe? Razume se, da sta Se obe strani temeljito pripravile — uspehi zadnjih tekmovanj — izbirnih v Ljubljani in Gradcu — kažejo, da bodo moči zelo izravnane.
Številne prognoze, da celo stave nazorno kažejo živo zanimanje naše športne javnosti za velik dogodek, ki se nam obete ta dva dneva. Posebno nevdušeni pristaši domačih prerokujejo lepo zmago Ljubljani. Vendar moramo gledati bolj objektivno in računati z dejstvom, dя je med drugim naš odlični Kovačič žal če vedno ble-siren — in smo tako ob dve sigurni zmagi in ob dragocene točke.
V	moštvu Gradca nastopi več avstrijskih državnih reprezentantov, predvsem onih. ki so na letošnjem svetovnem akademskem prvenstvu v BudVnpešti zelo cestno zastopali barve Avstrij«. Med njimi omenjamo zlasti odlične dr. Sienkiewicza, H. Triebeja, drž. rekorderja na 1500 m. dr. Schoeffte, Drexlerja. Kamputscha Zahlbrucknerja in druge.
V	dobro poučenih lahkoatletskih krogih računejo na tesno zmago Ljubljane — ko-
libo bo odtofek sreča, razpoloženja (d drago, bomo pa še videli. Zato vei na Primor je, — da se osebno prepričate o moči enih kot drugih.
SK Ilirija (table tenis sekcija). Redni
treningi ee vršijo vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) v veliki dvoranj briv. hotela Tivoli. Dvorana je ne razpolago od 8.—12. in od 14.—22. Informacije in začasna navodila na razglesni deski v dvorani. V ponedeljek važen sestanek ob 11. Ze one, ki so dopoldne zadržani, bo sestanek ob 17. in sicer obakrat v dvorani.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Subjuniorji naj bodo danes ob 15.30 na igrišču Slovana ze radi trening tekme. Ju-niorji igrajo v nedeljo prvenstveno tekmo. V garderobi naj bodo ob 9. dopoldne.
Službene objave LNP
8. seja p. o. dne 10. oktobra 1935.
Odobrijo se sklepi predsedstva v »Jutru« 3. in 5 oktobre.
Prvenstvene tekme dne 13. oktobra 1935
V	Ljubljani: igrišče Hermesa ob 14. Her mes II-Karlovac (prij.) ob 15.30 Hermes-Atletiki, službujoči Dorčec, Hermes 10 rediteljev; igrišče Primorja ob 9.30 Pri-morje-Svoboda jun.. ob 10.45 Ilirija-Her mes jun., službujoči Buljevič. vsak klub po 2 reditelje; igrišče Jadrana ob 14.15 Jadran Korotan jun. ob 15.30 Jadran-Sloga. službujoči Jurkas, Jadran in Sloga po 3 reditelje: igrišče Slovana ob 9. Mars-Korotan, ob 10.30 Slovan-Svoboda, službujoči Poko-vec. vsak klub po 3 reditelje: igrišče Reke ob 14.15 Reka-Slavija jun., ob 15.30 Reka Grafika, službujoči Peric. Reka in Grafika po 5 rediteljev; igrišče Mladike ob 9. Mladika Mars jun., ob 10.15 Mladika-Brod, službujoči Strah, Mladika in Mara po 5 rediteljev.
V	Zalogu ob 15.30 Zalog-Slavija, službujoči inž. Kuljiš.
V	Radovljici ob 15.30 Radovljice-Kovi-пет, službujoči Smolej Albin.
V	Tržiču ob 15.30 Svoboda-Korotan, službujoči P a dar.
Na Jesenicah ob 15.30 Bratstvo-Gorenjec službujoči Gregorčič.
V	Kamniku ob 15.30 Kamnik-Mengeš, službujoči Svetičič
V	Domžalah, igrišče Diske ob 15.30 Disk —Radomlje, službujoči Bizjak.
V	Mariboru, igrišče Železničarja ob 15.30 Železničar—Maribor. predtekma rezerv, službujoči Mozetič
V	Dolnj Lendavi ob 15.30 Lendava— Ptuj, službujoči Milhofer.
V	Čakovcu ob 1Ä30 Gradjanski—Mura, službujoči dr. Franetovic.
V	Trbovljah, igrišče Trbovlje ob 10. DASK—'Amater, s predtekmo rezerv, službujoči Kokalj.
V	Zagorju, igrišče Sloge ob 15.30 Svoboda—Sloga s predtekmo rezerv, službujoči Bostič.
V	Celju, igrišče Olimpa ob 15. Olimp— Šoštanj, službujoči Jegrišnik.
V	Sevnici ob 15.30 Sava—Krški SK, službujočega določi o. o. Celje.
Za tekme, kj jim ni odrejeno rediteij-stvo, preskrbijo zadostno rediteljsko službo prvoimenoveni klubi.
Posameznikov višjih razredov	v
Celju priredi društvo jugoeiovenekih ared. nješolcev «Sloga» jutri ob 9- na Gtaziji ▼ Celju pod pokrovi teijetvom prof. Alojzija Bolha/rja. Na sporedu ao naslednje discipline: tek na 100, 200, 1500 m ki stafetni tek 4 X 100 m, met krogle, dlaka, kopja in granate ter skok v daljino, viÄno in troskok. Ker so to prve lahkoatleteke tekme na celjski gimnaziji, vabimo jav_ nos t, da pokaže svoje zanimanje za razvoj te najlepše panoge športa med dija-štvom in poseti prireditev v čim večjem številu. V primeru Slabega vremena ae tekme, ki so brez vstopnine, od godijo na prihodnjo nedeljo.
Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo klubsko dirko na progi Celje —Groblje—Celje—Frankolovo—Celje (60 km). Start ob 14. na Krekovi cesti pri Glaziji, cilj okrog 16. pred Svetlovo gostilno na Mariborski cesti.
Iz smuško tehničnega odbora J. Z. 51 S. Smuško - tehnični odbor poziva vse tekmovalce na nedeljski olimpijski trening, katerega udeležba je obvezna Popolna oprema s palicami. Zbirališče ob 7. pred Stadionom.
S. K. Ilirija (Hazenska sekcija). Ker mora Jadram v nedeljo k prvenstveni tekmi na Jesenice, odpade jutrišnje prvenstvena tekma V zameno za tekmo pa ee vrši jutri ob 15.30 strogo obvezen trening za vse članice. Odsotnost se ne bo opravičile v nobenem primeru. Proti izostalim ee bo postopalo z vso strogostjo. Kje se vrši trening, bo objavljeno jutri v dnevnih Не tih, nakar se opozarja vse članice.
Jadran : Sloga. Prvenstvena tekme med Jadranom in Slogo se vrši v nedeljo ob 15.30 ne igrišču Jadrana v Koleziji Sloga razpolaga z dobrimi igralci, saj je moštvo znano med športnim občinstvom že od lanskega leta in bi ob malo večji sreča lahko postalo prvak II. razrede. Jadranovo moštvo pa bo s prerojenimi močmi skušalo popraviti zadnja dva poraza, ki sta prišla tako nepričakovano. V predtekmi, ki se prične ob 14, nastopi dvoje juniorskih moštev v svojem prvenstvenem tekmovanju. Vabimo občinstvo, da poseti v nedeljo igrišče Jadrana.
SK Olimp : SK Šoštanj. Jutri ob 15. se bo pričela na Olimpovem igrišču na Spodnji Hudinji v Celju zanimiva drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Šoštanjem. Sodil bo g. Seitl.
JASO- V ponedeljek ob 18. redna odborov a seja na tehnik (L nadstropje). Vsi odborniki točno.
S. K. Mars. Jutri ob 8.30 naj se javi I. moštvo na igrišču Slovana. Sere er - Doli-nar. Zupan Nil in Novak sigurno. Ob 9. pa naj se javi juniorsko moštvo na igrišču Mladike. Juniorji naj dvignejo opremo ob pol 8. pri gospodarju.	, ,
Svečana zaditšnica za kralja Aleksandra v Trstu
Tudi Trst se Je z globoko pietoto spomnil velikega jugoslovenskega vladarja, ki je padel pred letom dni kot žrtev Ogabnega atentata proti najvzvišenejšim idealom jugoslovenskega uedinjenjt. V eredo, ob prvi obletnici njegove tragične smrti, je bila v tržaški pravoslavni cerkvi zelo svečana zadnišnica, ki ee je je udeležila velika množica ljudi. Parastos Je služil prota Nikifor Vukadinovič ob asistenci g. VoJnoviča.
Cerkveni žalni svečanosti so prisostvovali poleg zastopnikov jugoslovenskega konzulata gg. Kvekiča in Slokoviča ter pravoslavne cerkvene občine tudi zastopniki italijanskih oblasti, med njimi vojvoda D' Aosta, pre-fekt Tiengo, armijski general Scala in drugi generali, zastopniki uprave, občin, šolskih oblasti, finančne, poštne in železniške direkcije, ves konzularni zbor in drugi. Cerkveni pevski zbor je s svojim umetniškim petjem dosegel, da je prišla žalna svečanost do najlepšega izraza. Po službi božji sta se zastopnika jugoslovenskega konzulate poklonila Aostskemu vojvodi.
Kolonijalna propaganda na Krasu
V poslednjem času ee je pričela Živahna akcija, da bi se tudi med ljudstvom ne Krasu vzbudilo zanimanje za italijanske kolonije. Po deželi je koloni jalni zavod ustanovil že več propagandnih odborov in prav te dni so bili imenovani novi zaupniki pri Sv. Križu, ▼ Sežani in Postojni.
Preteklo soboto se je vršilo v Sežani prvo propagandno predavanje. Predavatelj iz Trsta je podal kratek opis prve italijanske kolonijalne ekspedicije v vzhodno Afriko, tedanje zadržanje Anglije, ob koncu pa je razpravljal o njenem stališču glede sedanjega italijansko-abesinskega spora. Udeležba je bila obvezna za vse Sežance, ki so vpisani v stranko. Dejansko so se ga ti udeležili skoraj polnoštevilno.
Iz
Kakor na Sv. Gori sta tudi pred našo župno cerkvijo vse do zadnjega časa stala dva košata kostanja, ki sta bila prav v okras cerkvi in ao se ob nedeljah dopoldne v njuni senci radi zbirali ljudje. Novi župni upravitelj pa je dal kmalu po svojem prihodu oba kostanja podreti, češ de njuna senca ne dopušča rasti na novo zasajeni smreki, ki jo je ob priliki poslednje birme blagoslovil goriški nadškof Margotti.
Občina pa «ma poleg tekih tudi svoje posebne gospodarske skrbi. Ze dolgo ee poteguje za vodovod in električno napeljavo. O priliki poslednjega plebiscita so to ljudem na novo obljubili. Pozneje so se zlasti sklicevali ne ministra za gradbe Cobollija Giglija, ki je bil tudi pri zadnjih volitvah izvoljen za poslanca kot zastopnik Krasa. Morda se je tudi na njegovem poslednjem obisku v Sežani razpravljalo o tem. Vsekakor je vodovod naši vasi hudo potreben. To se je pokazalo zlasti letos, ko je spričo suše zelo primanjkovalo vode.
V	ostalem je zapustil občino tajnik Pup-po, ki se je prostovoljno javil k vojakom.
Drobne novice
roroka. Na Proseku sta se poročila g. Franjo Lipovec in gdč. Marija Spanger iz znane proeeške rodbine. Čestitamo!
Patriotifno predavanje minoritskega patra. Preteklo nedeljo je imel minoritski pater Bentivoglio v prostorih Balille v Kopru predavanje o Abesiniji. Kakor poročajo listi, se je v dvorani zbralo zelo mnogo ljudi, ki jih je pater s svojo lahko besedo naravnost elektriziraL V svojem govoru je klical na pomoč Boga v vojni proti abeeinskim barbarom. Bog, je dejal, ne bo odrekel svojega blagoslova Italiji, ki bo tudi s to vojno izvršila veliko civilizacijsko misijo. Govornik je žel za svoje predavanje mnogo aplavza.
V	vzhodno Afriko je odpotovalo v soboto zvečer 60 artiljerijcev 6. polka iz Gorice ter enako število artiljerijcev 23. polka iz Trsta. V obeh mestih je spremljala odha jajoče vojake na železniško postajo množica fašistov z vojaško godbo.
Na Opčinah se je v ponedeljek smrtno nevarno ponesrečil 17-letni zidarski delavec Lojze Makovec iz Gabrovlce. Padel je z lesenega ogrodja ob neki novi stavbi na tla, si nalomil hrbtenico ter si pretresel možgane. Zdravijo ga v tržaški bolnici.
V	bližini Motorana se je pred dnevi pripetila velika nesreča. Tovorni avto tvr-dke Melapioni iz Tržiča je blizu Levad zdrknil s ceste v prepad. V avtomobilu so bili trije nameščenci podjetja. Vsi trije so bili utiti. Težki tovorni avto je padel nanje in jih popolnoma zmečkal.
Požar v Gropadi. Predzadnji četrtek je naštel na seniku posestnika Ivana Gojtana požar. O^enj se je z veliko naglico razširil tudi na stanovanjsko hišo. Tržaški gasilci so sicer nemudoma prihiteli na pomoč, uspelo pa jim je rešiti le nekaj pohištva. Požar je popolnoma uničil hišo in senik, v katerem je povrh vsega zgorelo še 70 stotov sena.
Tadi ▼ Loki na Krasu je gorelo т hiši posestnice Jožefine Satlerjeve. Ogenj ji je povzročil 6 tisoč lir škode.
Na Cresa so dobili mesto podestata novega občinskega komisarja. Pulski prefekt je imenoval na to mesto Giordona Fabretta, ki je že 16 let fašist
Iz Trbovelj
t— Tombola Sokola, ki je bila radi slabega vremena preložena, bo v nedeljo 13. t.m. Oglejte si dobitke in kupujte srečke.
Z Jesenic
g— Kina Badio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) vesel film »Dolarski princ«. Med dodatki tudi barvan film »Pomladna idila«. Sledi: »Kirurg bolnice St. George«.
RIBNICA. Sobolski zvočni kino predvaje danes ob 20- in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. uri zvočni film »Godba, mladost in ljubezen«. Pride »Pastir Kostja«.
VRHNIKA. Sokolski zvočni kino oa Vrhniki bo predvajal dne 12. in 13. t m. film »Pesem sveta«. Dopolnilo: Paramonntov žurnal. kratki šaljivi film ter domač kulturni film.
SEVNU.A. Zvočni kino predvaja v soboto 12. in nedeljo 13. t.m. fihn »Moderni Robinzoni z običajnimi dodatki.
Nesamostojni zobotehniki v borbi za svojo pravico
Za november je sklical savez zobotehni-kov kongres, katerega se bodo udeležili zo botehniki iz vseh banovin. Kongres bo v Zagrebu ob prisotnosti odposlanca ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in delegatov zobotehnikov iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. O namenu kongresa in o stanovski borbi zobotehnikov smo prejeli iz njihovih vrst naslednji dopis:
Namen kongresa je predvsem prikazati oblastvom in javnosti nevzdržen današnji položaj zobotehnikov in delo, ki ge je vršil ta stan, ako pogledamo le za 20 let nazaj, ne poprižčn zobotehništva. Takrat nismo imeli, ali pe vsaj malo je bilo zdravnikov, ki bi bili vi šili to tako važno, za ljudstvo potrebno delo. Tistih dob so vršili to delo skoro samo zobotehniki, tja do leta 1930. ko jim je bila praksa z zakonom zabranjena. Seveda je nastal s tem zakonom v zoboteh-mški praksi kaos, katerega posledice so ta ko hude, da je sklenil savez sklicati kongres, s katerega bo poslal ministrstvu točno izdelano spomenico. V njej bodo opisane vse krivice, ki во se pokazale nad zobotehniki po izdaji navedenega zakona. Naj le navedemo, da se vršijo odpusti iz služb na celi črti, o »plačah«, ki jih prejemajo danes zobotehniki, ре zaenkrat zamolčimo. Istočasno bo poslano s kongresa vsem uredništvom v državi v priobčitev in pojasnilo javnosti, ze kaj se zobotehniki bore in da je njihova borba tako s socialnega, kakor človeškega stališča, absolutno pravična.
Zakon o zobozdrevnikih in zobotehnikih dovoljuje zobno zdravstvo in zobno tehniko le tistim zdravnikom in tistim zobotehni-kom, ki so imeli koncesije že pred izdanjem zakona, torej pred letom 1030. Vsem ostalim zobotehnikom in zobotehniškim učencem, katere je zakon že zatekel v poklicu, je pa samostojna praksa zabranjena. Novi zakon je z enim udarcem razrušil zobotehniški stan in njegovo obrt, neupoštevaje velike denarne žrtve zobotehnikov, ki so jih imeli za strokovno izpopolnjevanje stroke v nadi, da se po devetletni praksi, kakor so predvidevale takratne naredbe, osamosvoje.
Temeljna zahteve zobotehnikov je, da se prizne vsem onim zobotehnikom v državi, ki so bili na dan 25. novembra 1930. v svojem poklicu bodisi kot vajenci ali kot zobo-tehnični pomočniki, pravica do samostojne prakse. Le na ta način bi se zobotehniško vprašanje enkrat za vselej rešilo. Ker je v interesu obeh stanov, tako zobozdravniške-ga, kakor zobotehniškega, da se reši to vprašanje, ki predvideva končno likvidacijo, da ne bo nikomur na škodo, je potreben pač sporazum obeh. Vsaka samovolja ali diktat pa je obojestransko škodljiv.
V naši državi, zlasti na jugu, je veliko pomanjkanje zobozdravniškega in zobotehnič-nega stanu. Število onih zobotehnikov, ki so bili leta 19Э0 v svojem poklicu, pa tudi ni tolikšno, da bi ogražalo zdravništvo. Načelo, da je treba pridobljene pravice vpo-števati, mora zmagati slednjič v razumu vsakogar, tembolj, ako je ves stan v svojem obstanku ogrožen.	e.
Na notico »Konferenca nesamostojnih zobotehnikovc, ki je bila objavljena 10. tm. v »Slovinskem Narodu« smo prejeli т odgovor naslednji dopis iz kroga zobozdravnikov.
Nesamostojni Zobotehniki zahtevajo» da dobijo iste pravice, kakor so jih dobili starejši zobotehniki z zakonom z dne 30. oktobra 1930. Namreč, da bi vršili samostojno delo v ustih. Kvalifikacije zobotehnikov so bile doslej naslednje: 4 razrede cenovne šole, 3 lžta vajenske dobe v zobotefaničnem laboratoriju, in 9 let prakse kot Zobotehnični pomočiki v lahora toriju. V teh 12 letih je zobotehnik za Ppslen samo v laboratorij^ kjer izvršuje krone, m<ystlčke, umetno zobovje, vee to po odtisih, ki jih dobi od zobozdravnika Torej tehnik nima nobenega opravka a pacientom, kar se pravi, da zobotehnik nikoli ne zdravi korenin, ne plombira in ne ruva Zob. In zdaj naj takšni zobotehniki opravljajo zobozdravniška in zdravniška dela s takšno kvalifikacijo in to v istem času, ko se zahteva od zobozdrav-nika-specialieta celptni medicinski študij in doktorat, leto dni praktične vaje v bolnišnicah, leto in pol zobozdravniške specializacije na univerzi in izpit! šele po 20 letnem študiju postane zdravnik sposoben za zobozdravnika A zobotehniki? Prava ironija!
Ugovor nesampBtojniih zobotehnikov, da so dobili sedanji dentisti-tehniki z isto kvalifikacijo (3 leta kot vajenci in 9 let kot ppmočniki) pravico do dentistične prakse> je upravičen. Upoštevati je samo treba, da so sedanji dentisti-tehniki ob takratnem pomanjkanju zobozdravnikov (česar dandanes pač ni več) pri zobozdravnikih fn pod njihovim nadzorstvom tudi delali v ustih pacientov in se tako tudi česa naučili. Današni nesamostojni zobotehniki pa nimajo več priložnosti, da bi sploh videli, kakp in kaj se dela v ustih.
Naprednejši in vedoželjni zobotehniki, ki So delali v ustih pacienta so sami uvideli, da jim ne zadostuje njihova kvaii fikacija za vestno, zanesljivo in strokovno delo Ker niso mogli tako pomagati bolnikpm, kakor bi morali po svojem poklicu, so študirali medicino in postali zdravniki in potem zobozdravniki. Takšne bivše moralno visoko kvalificirane zoboteh-nike in dandanes zobozdravnike-speci-jaliste imamo tudi v Jugoslaviji. In vprav ti bivši zobotehniki sami pobijajo neupravičene zahteve nekvalificiranih zobotehnikov, ki hočejo opravljati zobo zdravniška dela, katera во povrh tega absolutno zdravniškega značaja.
Kar se tiče »nevzdržnega položaja ne-samostojnih zobotehnikov, je pripomniti to-le. Nameščeni nesamostojni Zobotehnik' imajo boljše plače kakor uradniki z akademsko izobrazbo. Njihove plače iznašajo v mestu od 1.500 do 2.500 Din in več. P0 lag tega so zavarovani za primer bolezni. Vprašanje pokojninskega zavarovanja je še odprto. Da Je znatno število zobotehnikov brez dela niso krivi zobozdravniki. Brezposelne najdete v vseh poklicih, tudi pri zdravnikih, od katerih morajo mnogi zaetoni aeiati v bolnišnicah. Sedanjim Zobotehnikom pa je odprta možnost, da 0d-" lo°tno zobotehnično delavnico.
Naposled nI nobene potrebe, da se dovoli kvalificirano delo nekvalificiranim, ki nimajo Pojme o delu, katero hoč«*o opravljati. Javnost nej presodi, ali ne У greh na narodu, na zdravju in denarju, če bi se dovolilo tako delo kakor .k zdravljenje zob, nekvalificiranim zobolfi nUcom.
H. E. Werner:
21
mr.Thorsten hoče bo|!
Komisarjeve črte so se mahoma napele. Neizprosna guba se mu je zarezala v kotičke ust. «Prosim vas, gospod, da greste z menoj I Vam in meni bi bilo žal, če ne bi ustregli moji prošnji!»
Grobna tihota je zavladala po teh besedah. Vsi so razumeli njihov pomen. Nato je Wessentin s hripavim glasom vprašal: «Torej ste — hoteli reči — da me — aretirate?»
Komisar je skomignil z rameni. «Aretacije se za zdaj odrečem, če greste rade volje z menoj!» se je ogrnil odkritega odgovora.
«Ali, to je — blaznost!» je razburjeno vzkliknil Fabricius. «Kakšen nagib naj bi -—»
Heintze se vobče ni zmenil zanj. «Prosim torej — pojdiva!» se je kratko obrnil k Wessentinu.
Ta je bil že na nogah, čeprav ga se niso trdno držale. «Na volijo sem vam, gospod komisar!»
Komisarjeva uradna soba v policijskem ravnateljstvu na Aleksandrovem trgu se je v svoji pisarniški treznosti rezko razlikovala cd elegantno opravljenih prostorov v upravnem poslopju Kemičnega trusta. Preprosta, polužena pisalna miza je stala tako blizu okna, da je bil komisarjev obraz zmerom na pol v senci, med tem ko je mogel sam tem razločneje opazovati tistega, s komer je govoril.
«Torej, gospod Wessentin, prosil bi vas za neko pojasnilo», je iz-pregovoril Heintze in zasukal ravnilo med prsti. «To pojasnilo bo odločilno za moje nadaljne ukrepe!»
Thorstenov tajnik, ki ni Bog si ga vedi kako lahko sedel na trdem lesenem stolu, se je hlastno nagnil naprej: «Rade volje sem pripravljen, da vam povem im pojasnim vse, kar hočete!»
«To me veseli! Po tem takem lahko kreneva kar in medade res.» Komisar je počasi segel v žep svojega suknjiča, izvlekel predmet, zavit v žepno rutico, ga mahoma odvil in ga položil predse na pisalno mizo. «Ali ga poznate?»
Wessentin se je zdrznil v naglem strahu. Saj ni mogoče! ga je prešinilo- Vsake drugačne misli je bal nezmožen-
«Ali ga poznate?» je Heintze zdaj nestrpno ponovil svoje vprašanje. Niti za hipec ni odvrnil oči od tajnika. Tudi Wessen tinov strah je bil opazi, čeprav tega ni hotel pokazati-
Med tem se je Wessentin toliko zbral, da je mogel dati pričakovani odgovor. «To je — se pravi, utegnil bi biti — moj samokres, sodeč po videzu!»
«Da, gospod, vaš samokres!» Komisar se je neprijetno nasmehnil. Nato je oprezno prijel orožje za cev in ga podržal kvišku. «Prosim, če se hočete prepričati — tu na kopitu je vrezano vaše ime! Da, taka reč sicer pomaga v primeru izgube, po drugi plati ima pa tudi zelo neprijetne strani!» Zmagoslavno je pomežiknil. «Samokres je vaš?» je vprašal še enkrat, kakor da bi hotel ustreči nepotrebnemu predpisu.
Wessentin je pokimal. «Da — čeprav ne razumem, kako je prišel vam v roke!»
Heintze se je ta mah ves izpremenil. Opustil je vlogo malone dobrohotnega vprasevalca, in lovska mrzlica mu je zažarela v očeh. «Ta samokres, ki ga priznate za svojo last, so našli v avtomobilu — na tleh! Nobenega naboja ni več v njem! Pri ustju sem celö opazil sledove zgorelega smodnika! — Kako pojasnjujete to?»
Vsaka njegovih besed je bila izgovorjena kakor udarec z batom, ki naj bi pobil Wessentina na tla. Vročično je ugibal. Da — kako je bilo moči to razložiti? Še trije naboji so bili v samokresu, ko je —• Trije naboji! — A zdajci se mu je vrnil spomin, ki ga je bil pustil v trenutku prvega presenečenja na cedilu. Sproščen smeh mu je planil na ustnice — smeh, tako prostodušen, da je komisar začudeno vzdignil glavo-
«Nu?» je napeto vprašal-
«Te okolnosti — ki me, sam priznam, zelo obremenjujejo — vam rade volje pojasnim!»
«Prosim!»
«Ko sva se z Mr. Thorstenom včeraj opoldne pripeljala v Hamburg, so mu na razbojniški način ugrabili važno listnico- Zasledovala stva storilca, ki je pobegnil v avtomobilu. Pri tem sem moral posoditi Mr. Thorstenu svoj samokres, da je z njim poizkusil prestreliti
obroč na begunčevem avtomobilu. To se mu je tudi posrečilo, in dobila sva listnico nazaj, čnprav je storilec ušel. Mr. Thorsten mi potem ni vrnil orožja Najbrže ga je takrat v razburjenosti spravil v žep, danes ga je pa po nesrečnem naključju spet izgubil — drugače si tega ne morem razložiti!» Wessentin je obmolknil m se oddahnil. Naslonil ee je nazaj, kakor da bi se mu bilo odvalilo težko breme.
«Hm», je še vedno precej nejeverno dejal komisar. «Vaša zgodba se mi zdi nekoliko pustolovska — a zakaj ne bi bila resnična? Takoj jo dam preveriti.» Zamišljeno je pomolčal. «Da, tako! Sledove smodnika dam preiskati v našem kemičnem laboratoriju, ali so včerajšnji ali današnji. Ce tega ne bi bilo moči zanesljivo dognati, bom primerjal vaše prstne odtise z odtisi na kopitu samokresa. Ker trdite- da je imel Mr. Thorsten nazadnje samokres v rokah, se po tem takem sledovi na orožju ne smejo ujemati z odtisom vaše roke- Biti morajo Thorstenovi sledovi! — In končno bi mogli tudi še poizvedeti, ali ie vaš gospodar že zmožen zaslišanja. On nam bo vse najbolje pojasnil! Na kateri reševalni postaji neki je?»
Wessentin je skomignil z rameni «Tega ne vem. Napad je Ы1 izvršen na Leipziški cesti.»
«Da, res! Takoj dam povprašati.» Heinitze je počasi vstal in previdno spravil orožje v žep. «Vi, gospod, me počakajte tukaj. Najbrže vas ni treba opozoriti, da ima redar v predsob ju strog nalog, paziti na vas!»
Široka vrata v vežo hotela «Imperiala» so se nenavadno ourno odprla.
Mimo osuplega vratarja je plani. dr. Fabricius v sprejemno pisarno.
«Nate —» živčno je brskal po vseh žepih, dokler ni naše! pocestnice. «Nate — pošljite Mise Thorstenovi mojo karto — gor, v njeno sobo — ! Čakal jo bom tu doli!»
Z vročično nestrpnostjo je gledal, kako je boteäsM uradnik mignil pažetu iin mu oddal naročilo.
Šele nato se je ves zasopel spustil v enega izmed težkih MtibnJakov, izvlekel žepno rutico in si potegnil z njo po bledem čelu, M je bilo vse pokrito s potnimi kapljami.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—w
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« ТЪ«м _ „ , „,<r ,11-odgovor, priložite ШП J." V znantfcab
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—•.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
smimm
Beseda ! Oin davek ' Din. tn Šifro ali dajanje ^aslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Oin.
Pletilje
prvovrstne, ilčem и stalno delo. K.. Soss, Mestni trg.	®54<M
Hotelskega
vratarja
zmožnega kavcije m per-fektnega v nemščini, išče hotel štrukelj.
22675-1 Prodajalko
sprejmem za bnffet, stanujoč o v Ljubljani. V poštev pridejo iz u? ene v trgovini. Naslov v vsah poslovalnicah Jutra.
22731-1
Fanta za
fotodelavnieo
sprejme Vekoslav Krama-ri<S Ljubljana, Resljeva 1&	22T1S-1
Službe išče
Vsak- beseda 50 par; davek Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din.
Predilni mojster
energičen, samostojen, želi t L januarjem ali preje premeniti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Oelju pod značko »Fi-leur-specialiste«.
22035-2
Krojaški pomočnik
zanesljiv, pošten, nekadilec, želi službo takoj. An-geiij Fertič, krojaški pomočnik, Dunajska cesta aß, Ljubljana.
23727-2
ШШШШЛ
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Prepisovanje •
na stroj
vsako, sprejmem na dom. Na-slcv pustiti v ogl. odd. Jutra.
20667-3
(Vajenci (fce)
Vajenca
sprejmem za čevljarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22696-41
Perfektna kuharica
ob eivem dobra gospodinja, zmožna voditi tudi kuhinjo večje restavracije, menze ali siično, išče službo. Г .nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. Naslov istotam.
23741-2
Dekle
IV let staro, išče primerne službe v pomoč gospodinji. Gre v mesto ali na deželo. Gerjevič Terezika, Zakot, Brežice.
22723-2
4
Beseda 1 Din. davek 1 Din. za šifio ali dajanje naslrva 5 Din. Najmanjii mesek 17 Din.
Zastopnika
agil nega. dobro vpeljanega, iščem za prodajo kemičnih izdelkov za dravsko, event. savsko banovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«.
азггов-5
ti
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prvovrsten pouk
klavirja
3 krat na teden. Mesečni hoaorar Din 60. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
20564-4
Tečaj
angleškega jezika za začetnike se prične 2S. oktobra t. 1. v Kranju. Informacije pri g. Seinen u na gimnaziji.
2Ё7Э4-4
w
Mornarsko obleko
skoro novo, temnomodro za 10 letnega dečka, ugodno prodam. Bleiweisova 3, П. desno,
22735-13
G. Th. Rotman:
Življenje Jakca Такса
_ж__
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Pozor mizarji!
Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico 'Bettachlene^ »Kapo«. Prihrani lelo ш бае. Brez sadolbenja. Dobiva ee v trgovinah 1 ieleznlno: Schneider & Verovšek. Stopica. Breznik. Erjavec. 2ai-ta & Oo. — vri T Ljubljani. Rok Arhar v St Vidu, Omerza v Kranju. D. Rakuscb t Celju in Andra-schitz, Lötz v Mariboru.
24S-6
Posteljo
z žičnim vložkom in železno peč s cevmi, prodam. Soklič, Pod Trančo 2/П1.
22725-6
Otroški voziček
poceni prodam. Vprašati Poljanska cesta 16 Gestri-nova б), pritličje VIII/2.
22738-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Znamke
slovenske i» leta 1919 »Junak trga verige« nerablje ne ln rabljene kupi A- Jug Maribor, K or oš čeva 44
-----.7
10—20 kokoši
letošnje, čistokrvne, Leghorn, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kokoši«.
92682-7
Belo banjo
emajl, dobro ohranjeno kupim Ponudbe na' ogl. odd. Jutra pod »Emajl banja«.
22739-7
Živali
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje oa«'ova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Kanarček
je ušel iz stanovanja na Cankarjevem nabrežju št. 1, 3. nadstropje v oetek 1Л. t. m. popoldne. Kdor ga ujame, se prosi, da ga prinese v trgovino g. Ve<r-biča A..Stritarjeva ulica, proti primerni nagradi.
22763-27
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Štirisobno
stanovanje
v bližini Figovca, ves koin-fort, oddam za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Sončno št. 636«.
23636-21
ПЈ»
Gospodična
išče sobico za 15. Oktober Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«.
22731-23a
Stanovanje
sobe ln kuhinje, sončno m suho. o-ldajn na Rimski cesti 23.
22736 21
VJ lil
iT'IL
M
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom. Tddam gospodičnam, z vso oskrbo ali brez. Pod Trančo ž, Ш. nad.
22720-23
Opremljeno sobo
sončno, t posebnim vhodom. oddam f 15. oktobrom. Napoleonov trg 6'Ш.
23744-23
Sončno sobo
s posebnim vhodom, kopal niča takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tia.	22746-23
Opremljeno sobo
separirano, z dvema posteljama oddam » bližini Tabora Istotam oddam sobo z eno posteljo. Na sl<n v vseh poslovalnicah Jutra.
22726-23
Opremljeno sobo
lepo. zračno, sončno, poseben vhod. nova stavba poleg sv Krištofa, oddam ta koj ali pozneje. Naslov v v»eh pusiovj listah Jutr».
22764-23
Dijteilte gobe
Dva dijaka (in.fi)
event. ▼ vso oskrbo m strogo nadzorstvo, sprejmem. Sv. Petra Testa 90. rstotani oddam kabinet
22760-28
Seseda 1 Oin. davek 3 Din. za Šifro ali dalanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Knjižico
16.000 Din, lastno vlogo Mastne hranilnice, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
22718-16
Knjižico
hranilnice mestne občine Brežice, večji znesek prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Samo gotovina«.
20693 16
Beseda I Din. Javek 3 Г 1, za Slfro ali dalanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Enonadstropna hiša
dvostanovanjska, t velikim lokalom, v centrumu mesta Radeče, naprodaj. Elektrika voda. kanalizacija, zelo pripravno za upokojenca ali vinotoč. Cena 48.000 Din. Potrebno samo 30.000 Din. ostalo na večletno odplačilo. Ponudbe: Mbret. Radeče pri Zidanem mostu.
22750-20
Srednje posestvo
poceni prodam zaradi starosti. Pojasnila pri Franc Jan, p. Bučka (Dolenjsko).
23699-20
Vilo na Mir ju
z velikim vrtom ali __imo z delom vrta, prodam Poizve se: Mihelčič, Borštnike* trg.
23767-20
Draibe
Dvonadstropna
trgovska hiša
r Ljubljani. Trubarjeva 2, bo prodana na dražbi 17. oktobra 1935 ob 11. uri pri sodišču, soba 16, v Ljubljani. — Hiša ima pet trgovskih lokalov, dve šest-sohni ki tri dvosobna stanovanja. Izklicna cena Din 331 flOO. _ Kavcija 64.200 Din. Kupci vabljeni.
22715-32
Dobro vpeljana TRGOVINA S ČEVLJI na najbolj prometni točki, se radi bolezni samo resnemu re-flektantu proda. — Ponudbe pod »Trgovina štajersko — Dravska banovina« na ogl. odd. »Jutra«.
Dober nasvet je zlata vreden
Najboljši pa je vedno nasvet onega, ki ima bogate izkušnje. To velja tudi za čitatelje in inserente »Jutra«. Zato izkoristite tudi Vi dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« vsak dan, zlasti v velikih nedeljskih številkah v malem oglasniku številne zanesljive nasvete in informacije v vseh stvareh poslovnega in osebnega značaja, in da imajo oglasi v »Jutru« največji uspeh. Kadar iščete ali oddajate službo odnosno stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, tedaj čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta z uspehom inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog deset-tisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili boste s tem na času in denarju. Enkratni poskus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Zato oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega brata, svaka in strica, gospoda
STANETA SEUNIGA,
kakor za številne, krasne vence in cvetje — se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo vsem številnim zastopnikom raznih oblasti, gospodarskih in stanovskih korporacij ter društev, kakor tudi vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1935.
Žalujoči rodbini SEUNIG—ULEPIC.
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Solota, 12. oktobra: Direktor Campe. Iz*ea Nedelja, 13. oktobra: Tuje dete. Izven. Ponedeljek, 14. oktobra. Med včeraj in ta-tri. Red B.
*
Nedelja v drami. Jutri bo v drami večerna predstava škvarkinove komedije »Tuje dete<. Vsa kritika je izjavila, da je to najbolje delo izmed vseh štirih odnosno petih letošnjih premier. Dejanje izvrstno »auava občinstvo zato obisk najtopleje priporočamo, predstava je izven Veljajo običajne dramske cene.
f
OPERA
Sobota. 12. oktobra? pepelka Angelina. Otvoritvena predstava. Premiera, Red A.
Nedelja, 13. oktobra ob 15. uri: Mak Поль тУе. Izven. Znižane cene od 30 J in navzdoL
ob 20. uri Boccaccio. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 14, oktobra. Zaprto.
Drevl ob 20. url se o tvor i fetoinja operna sezona e premiero Rossini jeve op^re »Pepelka Angelina«. To je komična ppera s izredno zabavno in prisrčno vsebino ter pmv ta<ko Rossinijevo glasbo- Naslovno vlogo Poje gidčma župevčeva, basovsko partijo, ki je v tej operi izrednp obsežna in bogato založena z najilepšimi arijami, izmed katerih še prav posebno opozarjamo na veliko arijo v tretjem dejanja, pp-je g. Julij Betetto. Princa Itamira kreira g. Gostič, Klorindo in Tizbo pa ge. Ribičeva in Kogpjeva_ Drugo basovsko partijo Poje g. Petrovčič. Izredno melodijoz-no in živahno vlogo zabavnega einige pa g. Janko. Predstava ee vrši za red A. Dirigira kapel nik Neffat, režijo vodi prof. šest Jutri bosta v operi dve predstavi. Izvajata se dve najbolj priljubljeni ppere-ti posaedmjih sezon in sdcer ob 15. »Mala Floramye«, ob 20. pa »Boccaccio«. Obakrat veljajo cene ob 30 Din navzdol.
Slovenske plošče
šaliive. kupleti, pette z godbo, harmonike itd. že od Din. 30-prodaja
INSERIRAJ V „JUTRU"
V takih okolnostih se je glasno ve-kanje še zmerom obneslo kot najpri-pravnejša tolažba. Jakec se je neute-goma zatekel k njej, tako da je mamica v kuhinji od strahu poskočila in vzkliknila: »Tak kaj je neki že spet?«
Urejuje Davorin Ravljea* izdaja za
VT ŠE NIMATE ? - POTEM NE VESTE, KAJ POMENI
ZEPHIR — PEČ
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK !
„ZEPHIR" d. d., SUBOTICA
TOVARNIŠKA SKLADIŠČA: Ljubljana: VENC. BREZNIK, železnina, Celje: D. RAKUSCH, Maribor: PINTER IN LEN ARD, Ptuj: ANTON BRENCIC.

S
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
JOSIPA ČADA,
kakor za poklonjene lepe vence in cvetje, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo p reč. duhovščini, Ljubljanskemu Sokolu, Gasilnemu društvu na Viču, zastopnikom raznih društev, organizacij in denarnih zavodov, gg. pevcem za prelepo žalno petje in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem — Bog povrni!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 14. oktobra 1935. ob pol 8. ari zjutraj v župni cerkvi na Viču.
LJUBLJANA-PODROŽNJK, 10. oktobra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
konzorcij »Jutra« Adolf tübaikat. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Frane Jezeriek. - Za tnaeratnl del jo odgovoren Ato* Ran*. ~ Sel t Uubljant