LIST ZA TELESNO KULTURO rOEET Ljubljana, nedelja, 15. marca 1964 Cena 30 din številka Leto XIX TELESNA KULTURA NA DNEVNEM REDU SKUPŠČINE SRS Telesna kultura ni stvar športnih \ .V v entuziastov ampak družbeni problem Kulturno prosvetni zbor Skupščine razpravljal in sprejel priporočilo o telesni kulturi — Treba je korigirati gledanje in odnos do telesne kulture — Izstopa vprašanje financiranja — Izdelati natančen koncept v vsaki občini — Te-tesnokulturno življenje,naj se razvije ob objektih — V Skupščini razpravljali dr. Marijan Brecelj, Bojan Polak, Janez Zemljarič in drugi tega gibafija. Nobena skriv- ciranja. Vsekakor drži, da so, da smo prav tam kjer smo nost ni, da je telesna kultu- današnje materialne zmoglji- največ daja'% najmanj iztr-ra marsikje zapostavljena in vosti družbe zadostne, da lab-. žili. Važno in pomembno je da nikakor nima enako- ko več investiramo v telesno spoznanje, da lahko dajemo vrednega mesta v naši druž- kulturo. Pri tem seveda ne vej' sredstev in da jih mora-bi. Problemov je seveda dol- gre za to,, da bi ves denar mg dajati, vendar le preko ga vr§ta, vendar skoraj pov- uporabili za atraktivne špor- sod izstopa vprašanje finan- te, saj imamo slabe izkušnje, Nadaljevanje na 12. str. Minuli teden smo bili pri- skupščinski dvorani, je naj-enega najpomembnejših prej dopolnil poročilo pred-dogodkov v zgodovini naše stavnik Izvršnega sveta SRS telesne kulture. O njej so tov. Bojan Polak, hamreč razpravljali poslanci Kulturno prosvetnega zbora ODPRTA IN JAStNA Skupščine SRS in na koncu POLITIKA sPrejeli tudi priporočilo, ki Ugotavlja telesni kulturi na-^sljnji razvoj in višjo stop-njo družbenega ugleda. Tov. Bojan Polak je med drugim dejal: Osnova je v tem, da je treba spremeniti gledanje na Poslanci tega zbora so ze prokjeme telesne kulture in Pred zasedanjem prejeli ma- ^ ..... terial o stanju telesne • kultu-re v Sloveniji, poleg tega pa tudi zapiske o sedemletnem razvoju tega gibanja. Dejst-vo. da je Kulturno prosvetni zt>or Skupščine sprejel na dnevni red vprašanje, telesne kulture (1. točka), prav sredi obilice dela, ŽP samo po sebi pomeni družbeno pri-žhanje. Ko so poslanci na poziv predsednika tega zbora tov. menkollen festival) je v telsu na Tavčarja zasedli mesta v M km nepričakovano zmagal Rnec tem seveda tudi odnos do mednarodne ° VESTI OSLO - Na velikem mednaroa-nem smučarskem tekmovanju (Hol-menkollen festival) je y teku na 50 km nepričakovano zmagal Finec Tianen, pred Švedom Jernbergom in Norvežanom Eggenom. V teku na 15 km je bil prvi najboljši »nordijec« z olimpijskih iger Man-tyranta, na drugo mesto pa se je uvrstil veteran Jernberg. V klasični kombinaciji je zmagal Nemec Georg Thoma, pred Poljakom Fjodorom in Norvežanom Larsenom. V veleslalomu za moške je bil prvi Francoz Jean — Claude Kii-ly 2:11,09, 2. Nenning (A) 2:11.69, 3. Perillat (Fr) 2:12.45. Zenske: 1. “h”osf “rov de Posnetek s skupščinske dvorane, kjer so v petek raazpravljali o problemih in stanju telesne kulture BIicquy (Belg) 1:5Ž.33. '"** Smuk — moški: 1. Manninen (Fin) 2:35.0, 2. Oeverland (N) 2:38.2, 3. Sciiranz (A) 2:38.5;, ženske: Haas (A) in Demetz (It) 1:30.2, 3. Teraillon (Fr) 1:31.3. V teku na 5 km že za ženske je zmagala švedinja Martinsson. Najboljša tekmovalka v tekih na olimpijskih igrah, Klaudija Bojar-skih (SZ) je bila šele tretja. GRENOBLE — V Val d lsere se je pripetila težka nesreča, ko je snežni plaz zasul 8 smučarjev. Dva so rešili, ostalih šest pa je ostalo pod snegom. Njihova identiteta še ni znana. Kairo — Polfinale mednarod- da, da je današnje slabo vre- f "&)tefŠ«ub?lr(jŠved?,1,3:8* Precej i:Palieil0 ra^0l°- - »S8Vv«ii6e’!>BeA,Cs-oPrHMeh— ž^n^e v dolini. Prire- wegscbieiderjem, ki je po 15 movalcev iz Zahodne Nemči- Kalko-je potekala tekma? Olimpijska nogometna' roprezen- dltev 80-me.trski zrugjj Sjtari rekord ska- je, Avstrije in Francije, sem Med najboljšimi so bili mladi 1® prelagala Nizozem- oi je privabila okro-g ° e' kalnioe. Točno pred 15 teti je prištevamo tudi naše tekmo- Nordbedm Iz NDR, dalje IMe v Sloveniji MEDNARODNA SKAKALNA TEKMA NA 80 m SKAKALNICI V PLANICI Wegscheider 87 m! PLANICA, 15. marca Sko- Na slartu 48 skakalcev iz 10 držav, med njimi 13 Jugoslovanov — Slabo vreme, vendar skakalnica dobro urejena — Okrog 4000 gledalcev sko z 1:0. To je bila prva tekma dalcev ki SO bili ob koncu kvalifikacijskeja turnirja za olim- zadov1g1jni z pijske igre v Tokiu.1 Poldia dosegel 86,5 m in šale valce. je vendar pomenil dio- ^ Zahodne Nemčije, Wala iz Poljske, veteran Miiller iz Av- Nadaljevanje na 12. str. posnetek z današnje bor- berie tekme med Loko-tetivo in Olimpijo na iz-redno blatnem in razmočenem terenu II. Z7EZMA NOGOMETNA LIGA Dragocene točke za Olimpijo in Maribor ZAHOD Vcufteks : Sparta 3:0 (1:0), Zagreb : Borovo 3:1 (3:0), Famos : Borac 1:2 (0:2), Sloboda : Bosna 0:0, ESK : Istra 1:0 (1:0), Maribor : Čslik 2:0 (0:0), Slavonija : Šibenik 1:1 (1:1), Olimpija : Lokomotiva 4:0 (1:0) VZHOD Eadnički (B) 1:4 (0:3), Subotica Srem : Radnički (B) 1:4 (0:3), Subotica : Borac 2:1 (1:0), Bor : Priština 6:1 (1:0), Radnički (S) : Budučnast 3:3 (1:1). Sutjeska.: Pobeda 5:2 (5:2), Trepča : Bačka 3:0 (2:0), Željezničar : Proleter 2:2 (0:0), Jedinstvo : Spartak 2:1 (1:1) zmagovalcem je USpeilo odločnemu kaj kvalitetno prireditev, ki tekmovalcu iz Zahodne Nem- nas je skoraj v oetoti zadovo-“ čije skočiti poli metra dlje in Ijila. s tem doseči nov rekord skakalnice. / Organizacijski komite, pod vodstvom tov. Belopavloviča B je zahtevno nalogo dobro fj opravil, čeprav ni imel naj- jj bolj srečne roke pri povabilu | tujcev. Vedeti namreč mora- g mo, da vsi boljši tekmovalci jj niso pozabili na današnjo tek- g mo v Holmenkolienu! Škodia, g da je bila naša prireditev na s isti dan kot tradicionalna jj tekma blizu Osla, kjer so na- a stopili, kot smo slišali, vsi g najboljši tekmovalci iz vsega s sveta! V prihodnje bo treba J misliti tudi na taline »ma- 1 lenkosti«, saj nočejno, da bi |g naša Planica postala drugo- j[ razredna turistična privlač- ( nost! No, kljub temu pa mo- b ramo reci, da je tudi ta tek- | ma lepo uspela. Nastop naj- jj boljših Italijanov, dalje tek- ” l!lllll!lllil!!l!ll!!l!!IUI!ll»!l!!llll!l ,TERMIT' DOMŽALE Proizvaja: — krsmenčev pesek — livarska pomožna sredstva — suhe zidne barve -— opravlja uslužnosbro mletje nekovin l!lll!l!«l!ll!ll!!lllll!lll!!li!lllll!lll!ll!liili!ill!l!llllll!ll!l!!li!l!!!!iil! llllillllllllllllllllilllllllllllillllllllllllllllilllllillllffiNinililllHffl'!®®®®®® S N L DANES PRVE SPOMLADANSKE TEKME Eudar odnesel točko iz Celja — Kladivar zapravil zmago v Ljubljani — Tesna zmaga Svobode nad Delamarisom — Dve točki Nove Sorice v Celju — V naslednjem kolu se bodo srečali: Slovan : Sobota, Triglav : Celje, Rudar : Olimp, Nova Gorica : Olimpija B, Kladivar : Aluminij, Železničar : Svoboda, Delamaris : Ljubljana Celje Rudar 1:1 (1:0) Olimpija B Kladivar 3:3 (1:3) Ljubljana, 15. marca. Na pomožnem igrišiu sta se pred 200 gledalci moštvi razšli z nsodločerim rezultatom. Olimpija: Mozetič, Makovec, Kocjančič, Djorlev, Rotar, Jaiševec, Gutnik, Škufca, Vu-kc.tid, Škraba, Gocev (Rupar) Kladivar: Bauman, (Cafuta), Vodeb, Kotnik, Perper, Ferme, Kdkobec, Perc, Hribernik, Letaer, Jager, Bin-kovtEsi. Strelci: Hribernik v 8. in 27., ter Perc v 10. min. za Kladivar, za Olimpijo pa Škraba v 12., Jalševec v 52. in Škufca v 63. min. Sodnik: Janežič iz Ljubljane. M. L. Maribor B Triglav 1:4 (1:3) Maribor, 15. marca. Pomožni stadion v Ljudskem vrtu, težko, zasneženo igrišče, gledalcev 150. Maribor: Bračič, Štiftar, Planiko, Satter, Mioč, Prosen, Frangež, Bogdan, Šranc, Kek, Osim. Triglav: Vagaja, Brezar I., Šenk, Jerman, Perkovič, Verbič, Koban, Agrišča, Tepina, Klemenčič, Šimnovec. Strelci: Bogdan v 6. min. za Maribor ter Šimnovec v 5., Brezar I. v 32., Klemenčič v 37. in Tepina v 57 minuti za Triglav. Sodnik: Kajoša iz Murske Sc'""te. Sodil z napakami. P. K. Lestvica SNL izven konkurence Kladivar 15 11 2 2 42:17 24 Rudar 15 942 42:19 22 Olimpija B 15 942 5€:27 22 Svoboda 15 10 1 4 37:24 21 Slovan 14 725 33:24 16 Maribor B 15 555 36:33 15 Triglav 15 7 1 7 25:26 15 Nova Gorica 15 555 21:32 15 Celje 15 6 2 7 42:36 14 Aluminij 15 456 23:35 13 Sobota 15 528 25:33 12 Železničar 15 528 19:30 12 Ljubljana 15 4 3 8 24:27 11 Delamaris 15 339 14:38 9 Olimp 15 0 3 12 8:46 3 Strelci SKL 19 golov: De-,-čič (KI) 17 golov: Bajželj (Sl) 15 golov: Oblak (Sl), Nikolič (01) 14 golov: Galilagič (Ru) 10 gelov: Maučec (So) 9 godov: Dvornik (KI), Verbič (Sv) 8 golov: Kovač (Al) 7 gelov: Frangež (Mrb), špe-■" honj.a (Al), Šimnovec (Tr), Binkovski, Hribernik (cba . KI) 6 golov: Knaus, Žibret (oba Ru), Toplak, Kranjc (oba Mrb), Knežer/ič (Sv) CELJE, 15. marca. — Celjani so danes pred 500 gledalci poskrbeli za veliko presenečenje. Kandidatu za naslov prvaka Slovenije so odvzeli dragoceno točko. Gostje iz Trbovelj so imeli precej sreče, da so v zadnji minuti izenačili rezultat. Celje je bilo v prvem delu igre povsem enakovreden tekmec, pripadal jim je začetek, v drugem delu pa so bili gostje znatno boljši, vendar niso znali izkoristiti terenske premoči. Teren je bil izredno težak, med tekmo pa je snežilo in deževalo. Prvo ugodno priložnost so imeli v začetku Celjani, ko se je Artl odlično prebil skozi obrambo Trboveljčanov, vendar je njegov šibki strel vratar gotov zanesljivo ubranil. V 18. min. je Halilagič z ostrim strelom zadel vratnico, tri minute kasneje pa se je Pa j er znašel v idealnem položaju, vendar je iz sedmih metrov streljal v out. V 27. min. je Regner lepo preigral nasprotnikovo obrambo, do-. segel lep gol, vendar sodnik Podlipnik ni upošteval prednosti in je zaradi predhodnega prekrška gol razveljavil. V isti minuti so Celjani dosegli vodstvo. Mihelin je ostro streljal iz šestnajstih metrov z desnega krila v vratnico, Uhoviču pa iz šestih metrov ni bilo težko doseči vodstva. V drugem delu so se Celjani odločno upirali nenehnim napadom Rudarja in se tu in tam omejili na protinapade. Tako je v 49. minuti Regner zapravil odlično priložnost za povišanje rezultata in čimbolj se je tekma bližala koncu, tembolj so postajali igralci Rudarja nervozni. _ Njihova obramba in »krilska vrsta sta pripravljali na padalcem ugodne priložno-sai, odlični Reberšak pa jih je odločno odklanjal. Igralci Rudarja so še močneje napadali, da bi rešili vsaj točko. Potem, ko mu ni uspelo v 87. min., je Majcen minuto pred koncem izkoristil napako domačinov in izenačil rezultat. Celje: šimunovič, Ko- lenc, Kompan, Mihelin, Reberšak I, Marcius, Ubovič, Reberšak II (Šiftar), Artl, Florjane, Regner. Rudar: Bantan, Potokar, Lukančič, Bostič, Knavs, Šorl, Majcen, Pajer, Halilagič, Ribnikar, Mak. Strelci: Ubovič v 27. min. za Celje in Majcen v 89. minuti za Rudar. Sodnik: Podlipnik iz Ljubljane. K. JUG Svoboda iolaari: 2:1 (0:0) LJUBLJANA, 15. marca — Prvi prvenstveni ples na igrišču Svobode na Viču že pred začetkom ni obetal nič posebnega. To pa zaradi tega, ker šta sneg in dež opravila svoje in je igrišče nudila kaj klavrno sliko — povsod samo blato! Temu primeren je bil tudi začetek tekme, ko sta nasprotnika najprej samo »otipavala« teren. Domačini s se preje znašli in začeli nevarno oblegati vratarja gostov. Gostje so se poslužili zelo dobre obrambne igre in tako so bila vsa prizadevanja domačinov zaman. Kljub izredno težkemu terenu se je razvila ogorčena borba. Domačini so skušali vse preveč prihajati pred nasprotnikova vrata po sredini igrišča, kar pa jim zaradi srčne igre gostov ni uspelo in so tako Izolčani kljub skrajno obrambni igri vse češče prevzemali po- Prvi polčas se je končal brez zadetka, čeprav je imel Milosavljevič izredno priložnost za dosego gola, ki so jo gostje le s skrajnim naporom odstranili. V drugem polčasu sta imeli obe moštvi vrsto priložnosti, vendar je imel pri tem več sreče železničar, ki je v 61. min. preko Vagnerja dosegel vodstvo z 0:1. Po tem zadetku so domači nadaljevali s slabo in zmedeno, igro, nekaj minut pred koncem pa so ponovno organizirali svoje vrste in Kovač je v 83. min. izenačil na 1:1. Čeprav je manjkalo do konca tekme samo še sedem minut, se je pri- LESTVICA SNL 1. Kladivar (1) 12 10 0 2 32:12 20 2. Svoboda (3) 13 9 1 3 32:19 19 3. Rudar (2) 13 7 4 2 33:17 18 4. Celje (4) 13 6 2 S 38:23 14 5. Nova Gorica (7) 13 5 4 4 19:26 14 6. Triglav (5) 12 6 1 5 21:18 13 7. Slovan (6) 12 6 1 5 23:20 13 8. Aluminij (8) 13 4 5 4 22:21 13 9. Sobota (11) 13 5 1 7 21:28 11 10. Železničar (9) 13 5 1 7 18:27 11 11. Ljubljana (10) 13 4 2 7 21:22 10 12. Delamaris (12) 13 3 2 8 12:29 8 13. Olimp (13) 13 0 2 11 6:36 2 budo v svoje roke. Vendar navadno dva igralca v napadu nista mogla resneje ogroziti Jazbinška. Tekma se je odvijala še naprej v glavnem na polovici Delamarisa, v 37. minuti pa bi Svoboda skoraj dosegla vodstvo. Kneževič in Oblak sta se sama znašla pred Fermom, vendar zaradi nespretnosti nista napravila drugega kot offside. V drugem delu igre je prišla do izraza kondicijska premoč domačinov, ki so prvih deset minut dobesedno oblegali vratarja gostov, ki se je moral nekajkrat krepko izkazati. Iz tega se je v 54. minuti izcimil vodeči gol domačinov. Nekaj minut zatem se je moral Jazbinšek prvič resneje izkazati, domadni pa so še nadalje obdržali terensko nadmoč. Tako je Eltrin v 79. minuti dosegel z lepim strelom od daleč še drugi gol za domače, Kostič pa je izkoristil grobo napako Jazbinška in dve minuti pred koncem z lepo parabolo znižal rezultat. SVOBODA: Jazbinšek, Pirc, Torkar, Eltrin, Djukič, Toni, Pal, Slanič, Kneževič, Oblak, Mestek. DELAMARIS: Fermo, Černe, Novak, Sosič, Jerkovič, Marjanovič, Marchesan (Mi-lojkovič), Kartal, Januš, Kostič, Kovačič. STRELCI: Jerkovič (avto- gol) v 54. in Eltrin v 79. minuti za Svobodo, ter Kostič v 88. minuti za Delamaris. SODNIK: Goleš iz Celja pred 300 gledalci. S. Juvane Aluminij Železničar 3:1 (0:0) " Kidričevo, 15. marca. 500 gledalcev je bilo danes zadovoljnih ko so zapuščali stadion Aluminija v Kidričevem. Videli so borbeno in dramatično tekmo, saj se je rezul-ta spreminjal prav v zadnjih minutah igre. Pobudo so imeli najprej domačini, vendar tudi gostje niso ostali nič dolžni in . so nekajkrat nevamo napadli. čela dramatična borba za zmago in že v naslednji minuti, se je pričela dramatična borba za zmago in že v naslednji minuti je napadalec Aluminija špehonja dosegel drugi gol, dve minuti pred koncem pa je Milosavljevič dosegel končni rezultat 3:1 v korist Aluminija. Odlični sodnik je zaradi grobosti izključil nogometaša Železničarja Kovača. Igra je bila vseskozi živahna, sodnik pa je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Aluminij :Kromberger, Markovič, Moršec, Gerečnik, Mesarič, Vodušek, Soršak (Spe-honja), Markovič II, Kovač, Loboda, Milosavljevič. Železničar: Kotmaher, Breznik, Perše, Ekard, Degen, Rečnik, Kovač, Lipoglavšek, Va-gner, Mogič, Dernovšek. Strelci: Vagner v 61. min. za Železničar, Kovač v 83., Špehonja v 84. in Milosavljevič v 88. min za Aluminij. Sodnik Bojiiec iz Murske so-bote. V. Markovič Sobota Ljubljana 2:0 (0:0) MURSKA SOBOTA 15. mar. Na zelo razmočenem in težkem terenu — skozi celo tekmo je snežilo — je bila danes v Murski Soboti odigrana prva prvenstvena tekma spomladanskega dela tekmovanja v_ SNL med moštvom Ljubljane in Sobote. Kljub zelo slabemu vremenu se je na igrišču zbralo približno 500 gledalcev, ki so bučno navijali za domačine in se veselili prve zaslužene zmage. Po začetni enakovredni igri je Sobota kmalu prevzela pobudo in bila ves prvi polčas v rahli terenski premoči, ki pa je ni uspela, realizirati, predvsem zaradi odličnega vratarja gostov šulerja. Najidealnejšo priložnost za dosego gola je imela Sobota 1 minuto pred koncem prvega polčasa, ko je Tkalčec močno streljal na vrata Ijublja-ne, vendar pa je žogo, ki ji je z glavo spremenil smer Maučec, odlični šular izbil v kot. V drugem delu igre so domačini nadaljevali s terensko premočjo in končno v 66. minuti prišli v vodstvo. Napadalec Sobote šarotar je pobegnil po levem krilu in močno streljal na vrata Ljubljane. Vratar gostov je žogo odbil, pritekel pa je Maučec in jo potisnil v mrežo. Samo dve minuti kasneje je Tkalčec s prisebnim strelom povišal vodstvo domačinov na 2:0, s čemer je bila usoda gostov zapečatena. Ljubljančani so se na vse načine trudili, da bi dosegli vsaj časten zadetek, vendar jim to ni uspelo zaradi odlične obrambe domačinov. SOBOTA: Vrdjuka, Ranta-ša, Puškarič, Horvat L Seč-ko, Novak, Horvat H, Peroč, Tkalčec, šarotar in Maučec.. LJUBLJANA: Šuler, Belan-tič, šoštar, Daneu, Kristič, Skušek, Poženel, Likar, Frič, Gosar, Popivoda. Tekmo je odločno sodil Blekač iz Šoštanja. STRELCI: Maučec v 66. in Tkalčec v 68. minuti. M. MAUCEC Olimp N. Gorica 0:4 (0:2) CELJE, 15. marca —- Nad 208 gledalcev se je zbralo v dežju in snegu na Olim-povem igrišču. Bili so priče ponovnemu porazu domačinov. Gorica je povsem zasluženo odnesla obe točki in zmago. To so si priborili že v prvem delu igre, ko so -z lepo tehnično igro in požrtvovalnostjo na težkem terenu z lahkoto prihajali pred vrata Olimpa. Domača obramba se ni znašla na težkem terenu in Goričani so lahko neovirano streljal na njihova vrata. Nasprotno pa domači napadalci v svojih vrstah niso imeli moža, ki bi lahko pred vrati gostov izkoristil zrele situacije za zadetek. V drugem polčasu je tekma postala dolgočasna, igralci obeh moštev so pričo težkega terena izgubili moči in si kar niso prizadevali za spremenitev rezultata. Vendar so Goričani tudi v tem delu igre izkoristil dve grobi napaki domače obrambe in dosegli še dva zadetka. Kljub temu pa je v tem delu igre imel Olimp skoraj več pobude. Vendar pa so igrali nepovezano pa tudi zaključnih strelov ni bilo. Pri gostih je v obrambi najbolj ugajal Križaj, v napadu Reščič in Uršič, pri domačinih pa bi lahko pohvalili le Cokliča. OLIMP: Gorjup, Podgore- lec, , Hojnik, Ratej, Coklič, Muršič, šindenfeld. Vogel-sand, Čretnik, Gaber, Založnik. NOVA GORICA: Brezavšček, Trpin, Markič, Križaj, Torlakovič, Mozetič, Jug, Leban, Reščič, šušmelj, Uršič. STRELCI: Reščič v 19. in 59. minuti, šušmelj v 42. in Jug v 90. minuti za Novo Gorico. SODNIK: Radonjič iz Ljubljane, prav dober. K. JUG Mladinci SNL Sobota : Ljubljana 1:2 (0:1) Svoboda : -Delamaris 3:0 (0:0) Aluminij : železničar 0:8 (0:5) Olimp : Nova Gorica 4:2 (0:1) Celje : Rudar 1:1 (1:0) Maribor : Triglav 10:1 (3:0) Olimpija : Kladivar — neodigranO Slovan je bil prost. LESTVICA Svoboda (1) Maribor (2) Železničar (3) Kladivar (4) Olimpija (5) Slovan (6) Ljubljana (8) Sobota (7) Rudar (9) 15 13 1 15 11 4 Ifc 11 3 14 9 2 Nova Gorica (10) 15 8 1 7 2 5‘ 6 5 4 5 4 G 0 Olimp (11) 15 5 1 Triglav (12) 15 4 1 Delamaris (13) 15 2 2 Aluminij (14) 15 13 Celje (15) 15 1 2 številke v oklepaju uvrstitev v 14. kolu. 1 49:12 27 0 52: 9 26 1 30: 7 25 3 38: 9 20 5 42:13 17 5 27:24 16 4 22:25 16 G 26:28 14 6 22:28 14 9 34:&4 12 9 27:30 11 10 21:44 9 11 13:44 6 11 17:«3 5 12 10:60 4 pomenijo ANKETNI LIST sfli a i 2................. 3................. 4. ............... s...........;..... Ime In priimek: Naslov: .......... Uvrstite nogometna moštva II. Zvezne nogometne legi — zahod na mesta od 1. do 5., ki bodo po vašem menju zasedla prvih 5 mest na lestvici ob zaključku prvenstva. Vsakemu anketnemu lističu morate priložiti 3 različne kupone.Treijega objavljamo danes. Podroben razpis o naši nogometni anketi smo objavili v prejšnji številki našega lista (1. marca, Polet št. 9). Nagrade so naslednje: 1. Ogled nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija 2. Ogled nogometne tekme Jugoslavija : SZ 3. Ogled nogometne tekme Jugoslavija : Francija Public v relation manager Človek, ki skrbi za vsestranski ugled svojega kolektiva in za stik z javnostjo S sprejema pri guvernerju zvezne države West Virginija Barronu (na levi). Za današnji intervju tedna smo izbrali inž. Borisa Kristančiča, ki se je te dni vrnil * večtedenskega popotovanja PO ZDA. Boris Kristančič je v Severni Ameriki videl mnogo zanimivega, obiskal je mnoge kraje in se seznanil s športnim življenjem ameriškega državljana. Poslal je več pisem, ki smo jih sproti objavljali, tokrat pa smo na-menili kar cglo stran njegovemu pripovedovanju. Boris Kristančič je med drugimi tudi spreten pisec, zato smo n*u v celoti prepustili pero: a »pismih iz ZDA sem po? sredoval svoje prve in ™ močnejše vtise. Rafcum-Ijivo je, da so bili nametani, da v njih ni bilo urejenosti, ki jo ima vsaka kolekcija. Tudi ob tej priložnosti te zbirke popotnih vtisov ne bom mogel razvrstiti bolj pregledno in zaokroženo. To je le izvleček iz dnevnika z obsežnimi podatki, kjer so bili zapiski zgolj dveh ur daljši kot ta članek. In ti, vsaj količinsko, pomenijo malo v primerjavi iz množico knjig, brošur, revij in drugih publi-citat, ki sem jih moral zaradi predpisov in cen letalskih družb poslati po pošti. Te pit ®!Pet nisem poslal v enem ali 3veh, temveč v dvanajstih šti-vlkilogramskih paketih. Tega nisem^aptisal zgolj kot anekdoto, temveč z jas-namenom. Ta je: tisti, ^ katerega bo treba porabiti še mnogo časopisnega in dru. Sega prostora in ga lahko tokrat vrednotim le z uvodno hiislijo. Ta misel ima svoje temelje: nesporno je telesna kultura v vsej svoji pestrosti zelo resna In enakovredna dejavnost! Tu sicer zavzemajo težave tn problemi velik del prostora v mnogih razpravah. Ta del pa je po dolgoletni praksi tako bogat, Praktičen in učinkovit, da la- hko iz njega vsak trenutek izberemo številne oblike bodisi v organizaciji, načrtovanju in podobno, kar lahko s pridom uporabimo v naših vsakdanjih prizadevanjih. Ce sem to posebej poudaril, se v nadaljevanju ne bom izognil nekaterim epizodam, ki imajo izključno značaj zanimivosti v primerjavi med našimi in tamkajšnjimi običaji. Razen teh pa moram omenjati le še dejstva iz kvalitetnega športa in deloma področja športnih gradenj, da se izognem popolni površnosti. •ve začenjam s športnim delom časopisov, radia in_ televizije, nisem v protislovju s prejšnjimi trditvami. Prav to delo je tisto, kjer se mnoge stvari začenjajo in skoraj vse zaključujejo. Brez izjeme, glede na meje komercialnega ali amaterske, ga športa, takšne ali drugačne dejavnosti v telesni kulturi. Nedvomno je to vzrok, da skoraj nisem srečal organizacije, celo majhne in skoraj anonimne, ki bi ne ime’a med svojim plačanim osebjem »puhlic relation managerja«, človeka, ki skrbi za stike z javnostjo, "ki je včasih cenzor svojim atletom in novinarjem, drugič »diplomatski« predstavnik v razgovorih 3 partnerji in tekmeci, skratka mož, ki skrbi vsestransko za ugled svojega kolektiva. Pri njem je vsa dokumentacija, ki sega leta nazaj v najmanjše podrobnosti, statistike, bodisi za svoje ali za vsako rivalsko moštvo. Klasičen predstavnik tega poklica je na primer Bill Mokray, ki sem ga srečal v Bostonu. V njegovem delovnem kabinetu ni videti ne mize, ne polic, celo sten ne, kjer so vse zasute s plazom časnikov, brošur in dopisov. Njegovi statistični pregledi so kljub temu ne- zmotljivi in do skrajnosti izčrpni. Vendar ne gre oporekati tej ekshibiciji, da lahko strokovno vodstvo poišče vse informacije dio zadnje podrobnosti o nasprotniku. V ameriškem kvalitetnem tekmovalnem športnem kolektivu je to zelo pomembno. »Vohunjenje« je edipi primeren izraz ki bi označil vse napore in načine. uporabljajo jem mnenju zaradi defenzivne taktike domačinov. Končno so tudi zmagali. Nisem razumel zakaj je sicer eden najboljših ameriških trenerjev vztrajal pri svojem slogu ves ta čas? Po srečanju mi je v pogovoru razložil približno takole: Verjetno bo marsikatero vprašanje o igrah kot tudi bo ostalo večno polemično. Osebno sem se odločil* da bom igral na »odstotek«. S tem je mislil, da so njiho- dnavna vadba začne obvezno z bolj ali' manj temeljitim zdravniškim pregledom, tehtanjem in kratkim pomenkom. Brez ogrevanja se na to začne takoj specializirana vadba, Medtem, ko sem dobil vtis, da je naloga glavnega trenerja le nadzorovanje in opazovanje, opravita večji del posla dva asistenta trenerja. Čeprav so treningi razmeroma dolgotrajni (do dve uri in pol) ms je vedno zno- Eden izmed tipičnih vadbenih prostorov ameriških univerz, precej manj pomemben. Ob bogati opremi je videz takšni ljudje, da bi prišli do podatkov o taktiki, formi in strategiji nasprotnika. —g o je resničnost in ne F gre za pretiravanji. V ■ ilustracijo naj navedem primer uporabe statistič-. ne dokumentacije: prisostvoval sem košarkarskemu srečanju med moštvoma Mor-gantowna in Salerna. Morgan-town je bil neporažen s 16 zmagami in. je igral na svojem igrišču. V zadnjih petih minutah so gostje nadoknadili razliko 12 točk, po mo- ve večletne statistike kazale, da je mOštvo doseglo največ zmag, ko je igralo v podobnih položajih pravtatoo kot oni večer, ko sem videl njihov poraz. Cez deset dni sem prebral, da -so zmagali na finalnem turnirju potem, ko so zadnji dve srečanji dobili enako z definzivo v zadnjih minutah: Tudi pri presojanju uspešnosti ražličnih metod treniranja in vsega drugega, igra ta »odstotek« često odločilno vlogo. Torej, povsod tam, kje se empirizem sreča s teorijo je odločilna dokumentacija in jezik številk, ki jih je treba dolgo dobo zbirati. Nekaj pa me je v tisku precej presenetilo. Pogrešal sem kritiko do igralcev in trenerja, kar ponavadi delamo pri nas. Tu gre za vse kaj drugega kot za sentimentalnost. Najverjetnejša razlaga se mi zdi povsem praktične narave. Nekdo mi je dopoln:'! to misel ko je rekel, da je »rušilna kritika« podobna občinstvu, ki molči ali celo negoduje, namesto, da bi izdatno pomagalo. m .univerzitetnem športu so treningi med sezo-™ no vsak dan. Pravila namreč, vzemimo košarko, dovoljujejo začetek treninga kakšna dva meseca pred startom prvenstva. Vsako- PIŠE: ing, Bons Kristančič va impresianirala popolna disciplina o kateri sem že pisal. Bolj kot zjjolj disciplino šeni vrednotil to, da se zanjo ni nihče boril in jo zahteval. Ne bi toliko poudarja! te deloma zavestne, deloma privzgojene discipline, če ne bi bil globoko prepričan, da je to ena osnovnih skrivnosti uspehov njihovih tekmovalcev. V sedemdesetih dneh sem skoraj vsak večer obiskal v mestih Vzhodne obale in Srednjega zahoda kakšen športni kolektiv, ne da bi zabeležil izjemo tega pravila. Za najhujši prekršek _zoper športno etiko bi bil obsojen najmanjši prepir med soigralci ali zoper pravila hierarhije, ki gre do glavnega trenerja asistentov in igralcev. Čeprav je vzrok povsem koristnega značaja in cilj tega le uspešno delo ter dobri rezultati, hi bilo 'izredno, če hi, bilo takšnih primerov pri nas več kot doslej. Zunanja podoba tekme oziroma nastopa je vsekakor ameriška posebnost. V skrbno pripravljenem slovesnem ozračju in režiranih odtenkih dogajanja zavzemajo posebno mesto »vodje gledalcev« (v prostem prevodu). Njihova dolžnost je animiranje in organiziranje občinstva, ki pod vodstvorh teh živopisnih oblečenih deklet bodrijo svoje predstavnike. Ponovno je to smisel za praktičnost in organizacijo,. ki v primerjavi z ameriškim zlepa ne najde tekmeca. Logika tega je seveda enostavna, Ce je bodrenje koristno, potem ga je treba pravtako pripravljati in tudi vzpodbujati. Prisostvoval serri srečanju na neki črnski univerzi, kjer se je .ob sugestivnem ritmičnem gibanju vodij, pozibavalo skoraj vse obči rji; stvo. Vplivu »cheer-leaderjevit, ne gre oporekati. V" eprav je odstavek o športnih objektih n^j tem mestu nekoliko tuj, ga maram vendar om<* niti v meri, ki jo zahteva tej sna povezanost in pogojenost z vsem ostalim. V ta del bi prišel skozi pe. rifeijijo telesnokultume dejavnosti. V Lexingtonu — zvezna država Kentucky -~ je bito najbolj zanimivo in konkurenčno gradbišče stano-vanjskfe soseske, tisto, ki je najprej postavilo pokrito pl«» vališče in umetno drsališči. Najmanj, kar lahko srečamo povsod je dvorana za kegljaj nje. Temu sledijo naprave zai nekatere druge panoge, ki so pri nas malo znane. Ne glej de na to, da so takšni objekti popolnoma komercialni in da je rekreacija na njih razmeroma draga (pa vendar dokaj množična), je njihov obstoj dokaz o neizogibnosti vedno večjega števila takšnih gradenj, z druge strani pa o raznovrstnosti in zakladu izkušenj s področja vseh vrst športnih objektov. Zadnji podatki kažejo, da je’ znašal odstotek vloženih sredstev pri gradnji šol za telesnokultume površine 22 odstotkov. Mimo njih se razvijajo mestne gradnje javnega značaja, ki naj bi dopolnjevale napore pri uravnavanju neravnovesja ustvarjenega z naraščajočo avtomatizacijo. Ne da bi omenjal strokovne plati bi vendarle s spoštovanjem zabeležil, da je tudi tu prišla praktičnost do popolnega izraza. Tu ni dvomov o dimenzijah, prednostnih prostorih in odnosih posameznih površin (igrišča, sanitarije, gledalci itd.) za kar obstajajo trdne in veljavne analize. Potrebe, ki so vsak aam Večje in vzporedna nujnost in zmanjšvanja stroškov je prisilila ljudi k iskanju novih poti. Spričo ugotovitve' da sta veter in dež naj več; a nasprotnika, se je v zadnjih letih razvila nova tehnika graditve cenenih objektov, kt so zavarovani že proti njima. Zdi se mi, da bomo v najkrajšem času s pridom uporabili pri nas prav te.. Ob osemkrat manjših investicijskih stroških kot jih zahtevajo zaprti prostori, zagotavljajo ti objekti uporabljanUe skozi devet mesecev, medtem ko vzdrževalnih stroškov skoraj ni. Zapisati moram tudi heser do o opremi prostorov, ki jd zelo raznovrstna in v nenehnem boju s konvencionalnostjo, ki ji mi včasih dovoljujemo predolgo življenje. Isto velja za vadbene pripomočka in rekvizite. I_ aključiihi bi hotel z jT mnenjem, da sem med obiskom v ZDA, kjer sem si s pomočjo nadvse ljubeznivih in spretnih gostiteljev ogledal presek dejavnosti na'področju telesne kulture, v kateri je mnogo takega kar bo ostalo le med časopisnimi vrsticami, vendar zaznal stvari, ki jih bomo lahko s pridom uporabili pri vaini bazen, ki je v svoji kategoriji odnesel lanskoletno riato medaljo. Takšna plavališča ima skoraj vsak motet. sr:'-p.v-'-..■v- . . -v-/■v1:" INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA- INTERVJU TEDNA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ZTKS KADRI - ŠE VEDIMO OSREDNJI PROBLEM RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZE ZA DVIGANJE UTEŽI JUGOSLAVIJE TOV. VINKLERJEM ENA ROČKA 250000 din! Na letni konferenci Zveze -7» dviganje uteži Jugoslavije, ki je bila pred nedavnim v Ljubljani, je bil v vodstvo Izvoljen za novega predsednika tovariš Ivan Vinkler. Osrednja jugoslovanska zveza za dviganje uteži združuje sedaj 47 klubov v petih republikah (razen v Črni gori) s 1725 aktivnimi člani. Podatek kaže, da se je ta atraktivni šport v zadnjih letih zelo razširil 1» vsej domovini. Hkrati pa je tudi res, da še zmeraj ni dosegel zaželene množičnosti. Glavna naloga novega odbora bo torej, da se bo dviganje uteži še bolj razmahnilo po vseh republikah, še posebno pa na področjih, kjer so dobri pogoji (v črni gori, Makedoniji, JLA; med gasilci itd.). Možnosti za ta prizadevanja gotovo ne bo manjkalo: dviganje uteži je dandanes glavni dopolnilni šport za večino drugih športnih panog. To je naš neprecenljiv adut in hkrati tudi ključ za afirmacijo' našega izredno koristnega športa. V zvezi s temi nalogami bo treba skrbeti za krepitev celotne organizacije in vodstev po klubih. Na pomenu bo pridobila tudi skrb za strokovne kadre, ki se bodo morali orientirati vse bolj na nižje razredna (občinska) tekmovanja. Težav bo veliko (denimo: tuje ročke veljajo 250.000 dinl, vendar jih bo hkrati z afirmacijo celotne organizacije mogoče premostiti marsikje. Morda bo dejal kdo, da ob teh načrtih ne omenjam posebej vrhunskih dosežkov najboljših jugoslovanskih dvigalcev. Kajpak ho kvalitetnemu športu tudi v prihodnje veljala vsa pozornost, saj nam bo mnogo koristil pri popularizaciji. Na to računam še zlasti zato, ker je Jugoslavija prav letos organizator IV. mednarodnega turnirja v dviganju uteži za »Donavski pokal« (v Ljubljani od 28. do 30. maja), ki bo doslej največje tako tekmovanje pri nas sploh. V petek je bila v Ljubljani seja Izvršnega odbora ZTKS, ki jo je vodil predsednik tov. Janez Zemljarič. V prvi in-najpomembnejši točki dnevnega reda so člani Izvršnega odbora razpravljali o delovanju novoustanovljenega Centra za kadre. Po poročilu tov. Jeločnika in" Likovnika, oba sta predstavnika Centra, so člani IO ugotovili, da je Center že prebredel težave in uspešno pričel z delom. Leta je namreč ustanovil vrsto komisij, pripravil program za vrsto tečajev, seminarjev. in posvetov, poleg tega pa pripravil več analiz o potrebah po strokovnih kadrih. Izvedeli smo, da bi potrebovali že sedaj 8000 amaterskih strokovnih kadrov, kar je za sedaj seveda nedosegljiva številka. Za najnujnejše potrebe bi morali usposobiti vsako leto približno 700 strokovnjakov, če-računamo še tiste, kr z delom prenehajo, pa celo okoli 1000. Tudi s profesionalnimi kadri nismo nič na boljšem. Sedanja zmožnost Visoke šole za telesno kulturo je približno 25 strokovnjakov na leto, potrebovali pa bi jih približno 55. Seveda bi bilo treba pri vsem tem še posebej urediti stimulacijo in družbeni ugled vseh teh strokovnjakov ter jim zagotoviti tudi osebno perspektivo v njihovem poklicu. Med naloge Centra je treba prišteti tudi izdajo skript, knjig, filmov in drugih učnih pripomočkov. Po zadnjih informacijah so centra za vzgojo kadrov ustanovili že v Ljubljani in Mariboru, medtem ko je opaziti veliko po- trebo in pripravljenost tudi v Celju, Novi Gorici in Novem mestu. V nadaljevanju so strokovnjaki Centra za kadre pojasnili tudi pogoje za gradnjo šolskih centrov v Izoli ifi Kranjski gori. Člani Izvršnega odbora pa so menili, da pogoji za gradnjo takega centra v Izoli niso posebno ugodni in da Je treba razmisliti še o drugih’ variantah, medtem ko ima Kranjska gora več možnosti. Z ureditvijo objektov ob Po-rentovem domu v Kranjski gori bi lahko hitro in sorazmerno poceni uredili uporaben šolski center za vzgojo kadrov, še posebno, ker se za to lokacijo zanimajo tudi telesnokulturne organizacije iz drugih republik. Treba pa je seveda pripraviti ustrezno dokumentacijo. Izvršni odbor je v naslednji točki dnevnega reda razpravljal o Jugoslovanskih športnih igrah ter sprejel predlog, da bi JŠI izvedli v letu 1964 v občinah, v letu 1965 pa v občinah in republiki. Ta predlog bo moral potrditi še Upravni odbor, ki bo zasedal še ta mesec. Ko so člani Izvršnega odbora razpravljali o ’ novih enotnih izkaznicah, so poudarili, da je treba čimprej doseči popolno veljavnost te izkaznice s strani centralnih strokovnih zvez in s tem porušiti zastareli sistem zapletenih registracij. Odlok o .novih izkaznicah bodo izdelali v bližnji prihodnosti. Ob /zaključku seje so razpravljali še o pripravah na sejo Upravnega odbora in na občni zbor Zveze za telesno kulturo. ŠAHOVSKI KOMENTAR Priznanje plakatu SPENT Nekaj mesecev je že tega kar je Organizacijski komite za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu poslal po vsem svetu plakate za to pomembno prireditev. Potem, ko je bil plakat že doma deležen vse pohvale so prišla prva priznanja tudi iz tujine. Posebno pohvalno pismo je prišlo iz Anglije. Angleška namiznoteniška zveza je zelo pohvalila plakat in meni, da je to doslej najuspešnejši športni plakat. Obenem pa prcaijo za naslov avtorja, da bi ga tudi oni lahko prosili za sodelovanje. FRANČEK BRGLEZ VELEMOJSTRSKI RENDEZ-VOOS Lakota prvi v smuku Courroajer — Drugi dan študentskih smučarskih tekem za memorial Gillere je pripravi! lepo presenečenje naš prvak Peter Lakota. Kljub temu, da je startal bolan, je vso progo presmučal izvrstno in dosegel najboljši čas dneva: 2:43,1, .2. Derganz (A) 2:44,5 3. Cathiard (Fr) 2:46.1, 7. Klinar (Jug) 2:51.5. Ker proga za smuk za ženske ni bila primerna, je tekmovalna komisija sklenila, da se tekmovalke pomerijo v veleslalomu. Presenetljivo je zmagala Norvežanka Loennechen. Ankeletova je bila tretja, Fanedlova pa šesta. Kot je znano je naš Lakota v slalomu zasedel tretje mesto za Avstrijcem Kostingerjem in Francozom Cathiardom. Andrej Klinar je bil deveti. V ženski konkurenci je zmagala Prince (Fr) pred Hai-dovo (ZN), Thomo (A), Fanedlo-vo (Jug), Liemerjevo (A) in An-keletovo (Jug). čeprav nas od medeonske-ga šahovskega turnirja v Amsterdamu ločita še dobra dva meseca, lahko zdaj že jasno in. glasno ugotovimo, da bo to v pravem pomenu besede velemojstrsko srečanje. Kar poglejte: od 24 sodelujočih bo kar 18 (ali 75 odstotkov) nosilcev tega naslova! To se še ni zgodilo, od drugih turnirjev pa samo blejski 1961 nd nič zaostajal. Lista amster-damcev je več kot zanimiva. Iz Sovjetske zveze bo največ udeležencev — kar pet. In kakšnih pet! Smislov in Talj, ki sta vsak za leto dni odslovila Botvinika s šahovskega prestola in mu ga potem v svojo veliko žalost spet morala prepustiti, pa Bronstein, ki se je prvi med vsemi že leta 1951 spoprijel s šahovskim kraljem Botvinikom in šele v predzadnji od 24 partij dovolil izenačenje ter, Spaski in Stein. že samo ta imena jamčijo za najvišjo kvaliteto partij, pa tudi za gigantski boj za šest (ali sedem") mest med kandidati. S tremi predstavniki se bosta postavljali dve državi. To so ZDA s Fischerjem, z Bisguier-jem in Reshewskym ter Mad-. žarska z Bilekom, Lengyelom in Portischem. Spet enkrat so Jugoslovani zaostali za svojimi tradicionalnimi rivali na olimp iadah, za onimi onstran velike luže in za severnimi sosedi. Zakaj največ, kar lahko pošljemo v Amsterdam, bosta dva moža: Gligo-rič zanesljivo, vtem ko o drugem, Ivkovu, prav te dni odločajo njegove štiri mariborske partije z avstrijskim velemojstrom Robatsphem. Prednost v tem miniaturnem dvoboju je na' naši strani, ker ima Ivkcv še zlato rezervo iz Halieja: boljši Sonnenbom, ki bi pri 2:2 odločil v njegovo korist. Tudi medsebojni rezultat obeh akterjev nasploh je boljši za Beograjčana. Na drugo stran tehtnice pa je, bolj iz previdnosti kot zaradi strahu, treba vreči gripo, ki jo je Ivkov komaj pretežai, kakor tudi dejstvo, da gost začenja dvoboj z belimi figurami, se pravi, da mu prva in tretja partija dajeta določeno prednost, ker bi se Ivkov — v najslabšem primeru seveda, znašel v položaju, ko bi bil prisiljen izenačevati. Toda ne pozabimo, da Ivkov kljub velikim uspehom, ki jih je v svoji šahovski karieri že dosegel, še ni zaigral na medeonskem turnirju, da si to strastno želi in da bo zato v teh štirih partijah, ki so zanj spet za tri leta »biti ali ne biti«, napel vse svoje sile in — prodrl. Trinajst velemojstrov, potnikov za Amsterdam, smo že našteli. Najštejmo še ostale: Larsen (Danska), Darga (Zahodna Nemčija), Tringov (Bolgarija), Pachman (CSSR) in Rossetto (Argentina). Zares: skorajšnji velemojstrski rendez-vous bo veličastna parada vrhunskih šahistov vsega sveta. Kdorkoli se bo hotel prebiti naprej, bo moral prikazati odlično igro ( + kon-dicijo za več Rot enomesečni maraton 23 partij!). Samo tako pa si bo tudi ustvaril dober izhodiščni položaj za nove preizkušnje, za enega, dva ali tri dvoboje pred srečanje! s Petrosjanom. ■Iii!iip*ii!iiii!!»iii..................................................................................................................m............................................................................................................ iiiiii[iiiiiiiH P e r o č J j o s k u p Mii1 e SR S 0 nadaljnjem razvoju telesne kulture v SR Sloveniji Prosvetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije je včerai obravnaval poročilo o stanju in problemih telesne kulture v SR Sloveniji in z namenom, da bi pospešil nadaljnji razvoj na tem področju, tako glede množičnosti kot tudi glede kvalitete, predvsem pa, da bi zagotovili sodobno vrednotenje te družbene dejavnosti, sprejel naslednje priporočilo: I. mo in za izobraževanje strokovnih kadrov. , Za uspešno in bolj smotrno izvajanje programov in nalog na področju telesne kulture bo potrebno utrjevati in nadalje razvijati vlogo svetov občinskih skupščin, odgovornih za podrpčje telesne kulture. Občinske skupščine naj izdelajo konkretni program razvoja telesne kulture v občini. V tem programu, ki naj se vključuje v 7-letni plan družbenega razvoja občine, je potrebno zagotoviti načrtnd in koordinirano delo vseh či-niteljev, ki skrbe za telesni in zdravstveni razvoj mladine in rekreacijo delovnega človeka. Za uresničenje teh programov je potrebno zagotoviti ustrezne materialne pogoje in stalna finančna sredstva, tako za osnovno dejavnost kakor za gradnjo in vzdrževanje objektov ter njihovo opre- Vzgojno-izobraževaine ustanove naj postanejo temeljna torišča množičnega razvoja telesne kulture. V vzgojno-izobraževalnih u-stanovah mora postati telesna kultura neogiben del učno-vzgojnega procesa, za kar so dolžni skrbeti vsi organi upravljanja teh ustanov, zlasti učiteljski zbori. Za izpolnjevanje te naloge je treba vzgojno-izobraževalnim ustanovam zagotoviti potrebne kadre in ustrezne materialne pogoje. Hkrati je treba doseči, da se nove šolske zgradbe ne bodo zidale brez telesno-kulturnih objektov in naprav; vzgojno-izobraževalnim ustanovam, ki teh objektov in naprav še nimajo, pa omogočiti, da jih čimprej dograde. Ustanove ža vzgojo pedagoškega kadra, zlasti Univerza, naj pospešijo prizadevanja pri uvajanju telesne vzgoje v redni program svojega dela. Pri tem naj posebno pozornost posvetijo oblikovanju pravilnega odnosa bodočih pedagogov do tega vzgojnega področja. ni. že med šolanjem, zlasti pa pp končanem šolanju, naj se aktivno udejstvovanje mladi- ne na področju telesne kulture nadaljuje ‘in osredotoči v telesno-kulturnih organizacijah in v delovnih organizacijah, s čimer bo zagotovljen stalni in organski razvoj množične telesne kulture. Delovne organizacije naj prouče stanje telesno-vzgojne dejavnosti med člani delovnih skupnosti in njihove potrebe, predvsem z vidika skrbi za rekreacijo in aktiven odmor ter bogatejšega izkoriščanja prostega časa delovnega človeka; v ta namen naj zagotove ustrezne materialne in kadrovske pogoje. Množičnost telesne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, društvih in delovnih organizacijah naj bo pogoj za načrten razvoj vrhunskega športa; usmerja naj se v skladu z določenim sistemom in programom, v katerem je treba dajati prednost tistim panogam, ki so najbolj množične, ki imajo posebno biolo- ško in vzgojno vrednost in najboljše pogoje za razvoj v Sloveniji, ne glede na že dosežene uspehe v jugoslovanskem in svetovnem merilu. Telesno-kulturne organizacije naj načrtujejo svoje dejavnosti na osnovi zagotovljenih potreb občanov ter se pri tem najtesneje povezujejo z vzgojnimi in zdravstvenimi organizacijami. Prevzemajo naj ustrezno vlogo pri sestavljanju 7-letnih načrtov razvoja telesne kulture v občinah. V večji meri naj bodo pobudniki za oblikovanje dolgoročne politike 'izobraževanja strokovnih kadrov. „ Glede, na občutno pomanjkanje učnega, vaditeljskega in trenerskega kadra naj ustanove, ki vzgajajo ta kader, zlasti pa Visoka šola za telesno kulturo, razširijo svojo dejavnost, povečajo vpis rednih in izrednih slušateljev ter z organizacijo tečajev in seminarjev skrbe za strokovno izpopolnjevanje profesionalnega in amaterskega kadra. Zavodi za prosvetno-pedagoško službo pa naj skrbe za strokovno izpopolnjevanje obstoječega kadra na vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ustanove za vzgojo stro- kovnega kadra naj skrbe za to, da se slušatelji ne bodo usposobili samo za delo v ozko strokovni dejavnosti, marveč da bodo tudi razgledani družbeni delavci in vzgojitelji, ki naj širijo sodobno gledanje na vlogo telesne kulture in postanejo njeni pobudniki in organizatorji. Da bi se dejavnost na področju telesne kulture v bodoče razvijala na znanstvenih dognanjih, je potrebno posvetiti vso skrb načrtnemu razvoju znanstveno-raziskovalne-ga dela na tem področju in doseči uporabo teh rezultatov v praksi. Glede na nalogo in vlogo, ki jo ima visoka šola za telesno kulturo, je treba omogočiti, da se vse bolj razvija tudi kot znanstveno raziskovalna usta- Da bi se zagotovil čim uspešnejši razvoj telesne kulture, je treba vzpodbujati kar najširše javne razprave o vseh vprašanjih s tega po“" ročja in zagotoviti javnost pr* sprejemanju in trošenju v t® namene. JAPONSKI PLAVALCI Z dieto in „jeklenim“ treningom po medalje ■■■ppSIHHHHRIHHm |!1|M flK * * TOM 1964 Japonska ima kot organizator letnih olimpijskih iger seveda velike želje po čim uspešnejši športni oi-lanci na igrah. Razen gimnastike, juda in odbojke bi moralo biti plavanje tisto, ki bi prineslo sinovom in hčeram vzhajajočega sonca največ uspeha, še posebej zato, ker .je bila in je Japonska ena svetov nih plavalnih velesil. Ne najlažje naloge so se lotili Japonci z vso res nostjo. Za začetek so ugotovili, da njihovi reprezentativni plavalci zaostajajo v povprečju kar za 12 cm telesne višine za najbcljši- misli zaostajati niti dve leti starejši Shigeo Fukus-hima, ki ima v načrtu približno 1:08.5 -na 100 m, kar bi moralo zadostovati za zelo visoko uvrstitev. Prav nič skromnejši plavalec prsnega sloga IvJatso-muto (20 let), ki želi že aprila na prvenstvu v dvorani plavati 200 m prsno v času novega svetovnega rekorda 2:28.5. Na Japonskem menijo, da je Matsu-moto zanesljiv kandidat za zlato olimpijsko medaljo, obenem pa je med vsemi plavalci pri občinstvu daleč najbolj priljubljen. Če na kratko pogledamo OLIMPIJSKI NOGOMETNI TURNIR V TOKIU Še 42 držav upa na uspeh v kvalifikacijah Za olimpijski nasfcp v Tokiu se je prijavilo 63 držav. Vendar bo samo 16 nogometnih reprezentanc nastopilo na zaključnem turnirju v Tokiu Olimpijski nogometni turnir 1964 se lahko pohvali z rekordno udeležbo držav, ker ne gre računati samo tistih stanje po posameznih'skupinah naslednje: AFRIŠKA SKUPINA — 12 prijavljenih držav, rezultati IIl!!!!lll!!l!!!!III'liliil!l!l!lll!!il!ll!lili!ll!llll!lllllIII)l!lilll!l!l]ilI!!li!!!!l!illil!illllil!illill!l!!!illl!!!il!ll!ll!!i!l!i!!lllilli!!!!lll!l!llli:i!l!iiil!ll!!lll1!lilllll!f!lll!illi!illi r-« bo odigrano kot tumir čstvto-rice Mehika, Panama, ZDA in Siirinam od 15. do 22. marca v Mexico Cityju, zmagovalec turnirja je finalist. JUŽNO-AMERIŠKA SKUPINA — 7 prijavljenih držav, skupen turnir z udeležbo Argentine, Brazilije, čila, Kolumbije, Ekvadorja, Penija in Urugvaja, prvi dve moštvi sta finalista, turnir bo od 5. maja v Limi. EVROPSKA SKUPINA — 21 prijavljenih držav, predkvali-fikacije: NDR : ZRN 3:0 in 1:2, prvo kolo: Bolgarija : Albanija 1:0 in 1:0, Velika Bri- tanija : Island 4:0 in 6:0, dru. go kolo: Danska : Romunija 2:3, 3:2 in 1:2, Luxemburg : Bolgarija brez borbe za Bdi* garijo, Švica : Španija 0:1 in 0:6, Madžarska : švedska 4:0 in 2:2, Nizozemska : NDR, SZ : Finska 7:0 in 4:0, Turčija t Italija 2:2 in 1:7, ČSSR : Francija 4:0 in 4:2, Velika Britanija : Grčija 2:1, Pclj-sika brez borbe, tekme tretjega _ kola: Romunija i Bolgarija, Španija : Madžarska, Nizszemska ali NDR : SZ, Italija : Poljrka, ČSSR : Velika Britanija (Grčja), zmagovalci teh tekem so finalisti. Na kvalifikacijskih nogometnih tekmah za nastop v Tokiu je doslej že 17 držav odpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. mi plavalci inozemstva. Ta minus bodo skušali izenačevati s še intenzivnejšim treningom in pa z dieto, ki bo dejansko diktirala način življenja. »Samo tako bomo lahko zaustavili na zmagovit poti najboljše plavalce drugih držav«, pravi bivši svetovni rekorder Tsujoshi Vamanaka. »Predvsem moramo ojekleniti svoje telo in pri znati moram, da sem tudi jaz tokrat v takem treningu kot še. nikoli. Le na ta način imamo možnosti priti do kakšnih medalj na olimpijskih igrah. Naučiti se moramo, da bomo svoje sile res maksimalno izko-ristili. »Toliko Yamanaka, ki se pripravlja samo za 400 m prosto in za sodelovanje v štafeti 4 x 200 m prosto, kjer računa skupaj s tovariši Okabejem, Gotom in Fukuijem na zlato medaljo z rezuliatom okoli 8:03,0. Tudi oba sprinterja Oka-be in Goto imata velike načrte. 21-letna plavalca, ki ju trenira Kimura, imata že v poletju normo, ki je enaka svetovnemu rekordu Brazilca Dos Santosa — 53.6. Prihodnost japonskega plavanja na 1500 m proste predstavlja komaj 18-letpi Fujishima, ki .meni na olimpijskih igrah plava ti vsaj 17:15.0. Mnogo ne še k plavalkam, velja na prvem mestu nedvomno omenjati svetovno rekorderko na 200 m hrbtno, Satoko Tanako (2:23.2). Ker je na igrah v Tokiu na sporedu samo 100 m hrbtno za ženske, se bo morala vitka Japonka letos specializirati predvsem na to progo. Tanaka ni tako optimistično razpoložena kot večina njenih tovarišev in bolj računa'z zmago Francozinje Christine Charon ali kake ameriške plavalke. 17-letna Eiko Takahashi je bila sicer na predolimpijskih tekmovanjih premagana od nizozemske tekmovalke Ade Kok, a si vendar upa računati celo na zlato medaljo na 100 m v metuljčkovem slogu. Sicer pa ima tako Eiko, kakor tudi njeni tovariši še 7 mesecev časa za priprave, ki naj hi kot končni cilj dale zopetno japonsko premoč v plavanju po olimpijskih igrah. Seveda pa se vsi bolj ali manj optimistično razpoloženi japonski plavalci in plavalke zavedajo, da ne bodo počivali niti Američani niti Avstralci niti ostali, zato pa je vzeti njihova zatrdila o jeklenem treningu in pravtaki volji zelo resno. 16, ki se bodo merile na zaključnem tekmovanju v Tokiu, ampak vse, ki so se borile za nastop na tem tekmovanju. Prijavilo se je 63 držav, od katerih so tri pozneje preklicale svoj nastop. Doslej je bilo odigrano skupno 41 kvalifikacijskih tekem, če štejemo tudi dve srečanji med ekipama ZR Nemčije in NDR, ki sta bili odigrani še pred prvim kolom kvalifikacij. Skupno je že 17 držav dokončno odpadlo, se pravi, da se jih še 42 s teoretičnimi možnostmi poteguje za tokijski nastop. Najlažje je seveda stališče Japonske in Jugoslavije, ki imata pravico igranja na zaključnem turnirju brez kvalifikacijskih tekem, in sicer prva kot organizator iger in druga kot zmagovalka olimpijskega turnirja v Rimu. Kako pa je z ostalimi 14 finalisti? Po geografskem nače-ču so bile vse države razdeljene po celinah v pet skupin, ki dajejo finaliste takole: 1. afriška skupina — 3 finaliste, 2. azijska skupina — 3 finaliste, 3. severno- in srednjeameriška skupina — 1 finalist, 4. južnoameriška skupina — 2 finalista, 5. evropska skupina — 5 finalistov. Po vključno 14. marca je prvega kola: Uganda : ZAR 1:4 in 1:3, Sudan : Južna Rodezija brez borbe, za Sudan, Dahomej : Tunizija 2:2 in 1:1, Liberija : Gana 4:5 in 0:1, Kenija : Efopija 4:3 in 1:7, Nigerija : Maroko 3:0; dvojice za drugo kolo: ZAR : Sudan, Dahomej ali Tunizija : Gara, Etiopija : Nigerija (Maroko), zmagovalci teh srečanj so finalisti. AZIJSKA SKUPINA — 16 prijavljenih držav, rezultati prvega kola: Južna Koreja- : Pormoza 1:0 in 0:1, Malezija : Tajska 1:1 in 2:3, Ceylon : Indija 3:5 in 0:7, Pakistan : Irak 1:0 in 1:4, rezultati oziroma tekme drugega kola: Južna Koreja ali Pormoza : Filipini, Južni Vietnam : Izra: el 0:1 (Južni Vietnam se je odpovedal povratni tekmi), Burma : Severna Koreja, Tajska : Indonezija, Indija : Libanon in Iran : Irak 4:0 in 0:0, tekme tretjega kola: Južna- Koreja (Pormoza) ali Filipini : Izrael, Burma ali Severna Koreja : Tajska ali Indonezija, Indija ali Libanon : Iran, zmagovalci teh srečanj so finalisti. SEVERNO-SREDNJE-AME-RIŠKA SKUPINA — 6 prijavljenih držav, rezultata prvega kola: Nizozemski Antili : Surinam 2:1 in 0:3, drugo kolo Organizatorji tokijskih iger se pritožujejo nad slabo prodajo olimpijskih vstopnic v inozemstvu. Od 235.000 vstopnic, ki so jih namenili v Celoti inozemskim gledalcem, so jih doslej prodali le okoli 30.000. Doslej so iztržili šele 11.5% od vstopnic, ki so namenjene inozemstvu. Japonska vlada je nedavno tega sprejela skleb, da ni dovoljeno uporabljati besede »olimpijski« v kakršnikoli izvedbi na vseh vrstah industrijskega in drugega blaga. V zamenjavo temu so pričeli sedaj vrsto artiklov, ki so že .nosili naziv »01ympia« imenovati »Tokyo«. Oganizatorji iger imajo še vedno težave z zagotovitvijo dovolj prenočišč. Računajo, tla bi morali imeti za tujce vsaj 30.000 postelj, ne glede na doslej slabo prodajo vstopnic, pravijo pa da jih lepo število tisočev h gornji številki še manjka. Od 18.800 OLIMPIJSKI BILTEN postelj kolikor jih je že na voljo jih bo približno 7.000 na ladjah, ki bodo zasidrane v pristaniščih Tokia in Jokohame. Šele 1.800 postelj pa imajo zagotovljenih v hotelih evropskih zahtev. «» Mednarodna zveza za dviganje uteži je kaznovala dvigalce, ki so nastopili na GANEPO igrah v Dja-karti s prepovedjo nastopanja do 10. maja 1964, kar pomeni, da jim je pot v Tokio prosta. Japonci so povabili na olimpijske igre v Tokio še 4 države — Alžirijo, Nigerijo, Sierro Leone in Kongo — tako da se je število povabljenih sedaj povečalo na 113. , Avstralska plavalna zveza je po državnem prvenstvu že določila olimpijce in sicer takole: prosti slog — Dickson, Doak, Konrads, Ling, Phegan, Phelks, Ryan, Windle, Wood, hrbtno — Reynolds, Burom, prsno — 0'Brien, Jonkin, metuljček — Berry, Hill, Stark, mešano — Alexander, Oravainen, Buck, ženske prosto — Fraser, Bell, Duncan, Herlord, Murphy, Thorne, Turner, hrbtno — Dayman, Woolsey, prsno — Bametson, Ruygrok, metuljček — De Greenlaw, McGill, mešano — Cortis, McGill, skoki — Bradshaw, Knight. »'‘""»»M,, ANEKDOTE i -n- Z! ' < KARIKATURE ZANIMIVOSTI STOP P H111E K1 MŠI SMUČARSKI TEMČI SO SE VRNILI S TURNEJE PO FINSKI Nova priložnost za polemiko! Kiriminaiist pri delu? Ne, samo novi trener nogometašev 1. FC Niirnberg pri vrisavanju stanovanj svojih igralcev' na zertiljivd Niirnberga. Madžar Jeno Sca-kandy je pri svojem poklicu zelo natančen in vesten. Po 10. uri zvečer morajo biti igralci doma in trener jih nadzoruje. Na ^vljudnostne« obiske prinaša cvetice za soproge in bonbone za otroke poročenih nogometaševi najde nekaj prijaznih besed in odide, ko se je prepričal, da je z njegovim varovancem vse v redu. Bi veljalo posnemati? Kot vemo so naši smučarji tekači odšli za zaključek sezone še na turnejo po Finski. Smučarska zveza Finske jih je povabila na svoje tekaške prireditve že takoj po zaključku olimpijskih iger v Innsbrucku. Od slabše uvrščenih reprezentanc so Finci domov povabili samo našo in ameriško. Po tekmovanju za pokal Kurikkala v Franciji so na sever odpotovali Janko Ko-bentar, Roman Seljak in Janez Peternel. Seljak in Peternel sta že v Franciji dobila gripo, vendar sta kljub temu odpotovala na zahtevno turnejo. Zakaj? Iz Francije so naši tekači odpotovali na Finsko z 36 NOVIH NAROČNIKOV Tudi v preteklih sedmih dnevih smo poleg ostalih naročil prejeli večje število pisem za naročnino lista Polet iz posameznih šol. Tako iz Vitanja, Mute ob Dravi in Doba pri Domžalah. Največ je naročnikov iz osnovne šole v Dobu, in sicer 31, vsa ostala naročila pa so trenutno v manjšem obsegu in ne vplivajo na vrstni red najboljše osmorice šol po številu naročnikov. Poleg tega pa smo prejeli še obvestilo, da so na šoli v Grižah pri Žalcu pridobili večje Število novih naročnikov, s čemer pa se bo vrstni red osmorice spremenil' šele v prihodnjem tednu. Tokrat je sprememba edino v višji uvrstitvi šole Dob, ki se je povzpela od 7. na 4. mesto. Maribor v Šibeniku Olimpija doma V prihodnjem kolu bosta slovenska ligaša imela kaj neprijetna nasprotnika. Maribor mora na vroča, tla v Šibenik, v Ljubljani pa bo gostoval varaždinski Varteks, ki že od nekdaj predstavlja za slovenske nogometaše precej trd oreh. Kot vsak teden smo tudi to pot poskušali dobiti telefonsko zvezo z vsemi štirimi klubi. Sami naj bi povedali, kaj lahko pričakujegio od teh dveh dvobojev in na kaj kdo računa. V tem kolu je prvič prišlo do tega, da igra eden od slovenskih ligašev zunaj, drugi pa doma. Prav gotovo ima v nedeljskem kolu ljubljanska Olimpija več možnosti kot Maribor, ki igra v gostem. Sicer pa je najbolje, da prepustimo besedo njim samim. MORDA TOČKA V ŠIBENIKU Ko smo dobili telefonsko zvezo z Mariborom se je oglasil tehnični sekretar »vijoličastih«. Zanimalo nas je, kako je z Grubišičem in Vabičem, ki sta bila poškodovana v Puli: —V četrtek sta oba že trenirala. Grubišič je bil na specialnem pregledu v bolnišnici in bo sedaj nekaj časa moral nositi roko v macu. Kljub temu upamo, da bosta oba za nastop v Šibeniku že pripravljena in bo Maribor spet nat-stopil v sandardni postavi. Koliko lahko pričakujemo od nedeljskega srečanja? — Upam, da naši ne bodo igrali slabo in da lahko v Šibeniku osvojajo tudi dragoceno točko. To bi bil za nas vsekakor precejšen uspeh. V nede- ljo bo v Šibeniku spet igral Prosen, kar je brez dvoma precejšnja okrepitev za naše moštvo. V Šibeniku so tudi pred dvobojem z drugim slovenskim li-gašem veliki optimisti. Sekretar kluba nam je o tem srečanju povedal naslednje: — Ko ste me pred tedni vprašali kako bo z Olimpijo, sem bil res optimist in kot ste videli, so se moja pričakovanja uresničila. Tudi dvoboj z Mariborom pričakujemo brez večjih skrbi. Moštvo je v dobri formi in zato osvojitev obeh točk ba dolgo iskati, saj smo že na poti iz redakcije srečali krilca Olimpije Kokota. Na naše vprašanje, kako bo v nedeljo, nam je odgovoril takole: — V kakšni postavi bomo igrali še ne vem. Upam in prepričan sem, da bonio razveselili naše pristaše! - Ne 'smem reči, da bomo osvojili dve točki, temveč da jih moramo osvojiti. Če nam Varteks odnese tudi eno točko iz Ljubljane, se nam ob še nekaj spodrsljajih lahko zgodi, da zajadramo v zelo, zelo nevarne vode. Tega si ne smemo dovoliti in prav zato bo nedeljsko srečanje toliko večjega pomena. Tudi v Varaždinu niso brez upanja. V našem telefonskem razgovoru je sodeloval tajnik varaždinskega ligaša. Svoj optimizem nam je razložil takole: — Olimpija kljub temu, da je bila pred pričetkom tekmo- KAM BODO SLE TOČKE PRIHODNJI TEDEN? verjetno ne bo vprašanje. Sicer dobro poznamo moštvo »vijoličastih«, toda kljub njihovim kvalitetam bodo v Šibeniku skoraj gotovo ostali praznih rok. Toliko o Šibeniku in Mariboru. Kaj pa pri Olimpiji in Varteksu? VARTEKS JE PREPRIČAN V USPEH V Ljubljani se tokrat nismo poslužil telefona. Da ne bi vedno odogvarjali v tej naši niali anketi samo trenerji in funkcionarji, smo se tokrat odločili, da poiščemo enega od nogometašev. Ni nam bilo tre- vanja velik favorit, do danes ni pokazala kaj večjega. Moštvo očitno ni v najboljši formi in zato v Ljubljano ne potujemo čisto brez upanja. Prepričan sem, da bomo v Ljubljani osvojili eno točko, kar bo za nas vsekakor velik uspeh. Povem naj še to, da bodo v Ljubljani, v našem moštvu spet zaigrali štirje najboljši nogometaši, ki do sedaj še niso igrali. S popolno postavo bomo v Ljubljani prav gotovo presenetili Olimpijo. Sicer pa počakajmo še teden dni in vt1-deli bomo, v koliko smo bili upravičeni gledati ha to srečanje s tolikšnim optimizmom vlakom in ne tako kot drugi z letalom. Vozili so se štiri dni in prispeli v Lahti v petek, v soboto pa je bil že start na 15 km. O tem, da si proge ni nihče mogel ogledati in da so bili vsi še precej utrujeni ni treba posebej govoriti. Po prvotnem načrtu naj bi dva naša tekača nastopila v teku na 15 km, eden pa na 50 km. Na sobotnem startu na 15 km so se pojavili vsi trije, oba bolnika in Kobentar, vsi še vedno utrujeni od naporne vožnje. Seveda je bila tudi njihova uvrstitev podobna vsemu drugemu. V teku je zmagal Mantiranta pred Švedom Ronlundom itd. Naši so se uvrstili takole: Kobentar 90., Seljak 99., Peternel 103.! Res je, da je bila konkurenca izredno ostra, saj je npr. najuspešnejši Srednjeevropejec z olimpijskih iger Nemec Demmel zasedel šele 85. mesto, toda sprašujemo se kako to, da naši tekači niso mogli priti v Lahti prej kot dan pred pričetkom tekmovanja. Toda z vsem tem še ni bilo konec odisejade naših. V nedeljo so se vsi trije spet pojavili na startu teka na 50 km. Kdo jih je tja poslal? Kaj so imeli tam sploh iskati, ko že na 15 kilometrov niso mogli napraviti ničesar? Bolni in utrujeni so se vsi podali še na 50 km dolgo »pot«. Zgodilo se je ono, kar smo lahko samo pričakovali. Na 16. kilometru je odstopil Kobentar, ki je komaj še našel pot nazaj k vodstvu tekmovanja. Njegovemu zgledu je sledil najprej Seljak, ki je vzdržal 42 km, zadnji pa je končal Peternel pri 46 km rej le 4 km pred ciljem. Vsega tega nikakor ne moremo zvaliti na breme tekačev samih. Radi pa bi vedeli, kako to, da naši niso potovali z letalom, saj so vse stroške plačah organizatorji prireditve in kdo je odločal o tem, na kateri progi bo kdo star-tal? Pred našimi je po tej prireditvi ostal še nastop v Hohmenkolnu. Vsi so čakali, kaj bo šele tam. Iz neznanih vzrokov pa jih za to tekmovanje ni nihče prijavil, neizpolnjene prijave so ostale v predalu SZS. Tako so lepo pospravih »šila in kopita« ter se z letalom odpeljali v Mun-chen, od tod pa z vlakom v domovino. Sedaj so doma, njihov nastop pa bo spet razburkal našo športno javnost. Spet bodo časopisni stolpci polni polemičnih komentarjev in vprašanj, zakaj je bilo treba našim nastopiti pod takšnimi pogoji. Počakajmo, morda se bo dokončno le oglasih tudi tisti, ki bi nam vse to lahko tudi najbolje razložih!? Kdo bo plačal stroške m dviganje državnih zastav? V štirinajstih dneh smo imeh v našem zimskošportnem središču kar dve pomembni prireditvi. O oni na Bukovniku smo že govorili precej obširno in povedali svoje mnenje o športni in turistični plati te prireditve. Danes je bila v Planici velika mednarodna skakalna tekma, ki ima spet po svoje nekatere pripombe. Govora je bilo o tem, da bi morali pred novim hotelom Prisank izobesiti zastave vseh sodelujočih držav, vendar je okrog tega nastalo sporno vprašanje: kdo bo dal zastave in kdo jih bo izobesil? Turistični delavci v Kranjski gori so trdih, da morajo organizatorji poskrbeti za zastave oni pa bi morebiti našh čioveka, ki bi jih proti plačilu d\F gnil na drog. Pri tem pa je nastalo'še eno vprašanje: kdo bi v tem ali onem primeru odgovdi-jal ah povrnil škodo, če bi čez noč zastave izginile z droga? Res zamotano vprašanje, strašansko zamotan problem za furistično Kranjsko goro! Menimo, da bi morali prav v hotelu Pri; sank misliti na to, da bi imeh vrsto tujih zastav izobešenih ob vsakem času, saj vemo, da je Kranjska gora v bližini tromeje in da je to naše zimsko športno središče. jilce“ n mmm mmmin tmmm ■ S ■ ^°varna Elan v Begunjah je za smučarske i^^entante — novinarje izdelala posebne s katerimi bodo nastopili na svetovnem l,iv’narskem smučarskem prvenstvu v Fran-C1 ’ smuči so prava modna domislica, saj izhaja ploskev prekrita z napisi najrazlič-domačih in tujih listov. ^*var okusa je, če je domislica posrečena 8 v ne‘ drži pa da smo v našem uredništvu ll®ni«, ker na teh smučeh ni napisa »Po-** ‘ Kljub temu pa želimo, da bi naši novi-kolegi spet dosegli viden uspeh na tem Pregibnem tekmovanju, saj se spominjamo, f So Drav jugoslovanski smučarji novinarji ®ekaikrat osvajali najboljša mesta in celo B,s svetovnih prvakov. BOB HAVES IN NJEGOV VZORNIK Najnovejši dosežek amerU škega atleta Boba Hayčsa je navdušil vse ljubitelje atletike po svetu. Njegovih 5,9 na 60 y je- res treba spoštovati. Hayes sodi že nekaj let med najhitrejše ljudi na-svetu, toda takšnega podviga vsaj sedaj od njega še nismo pričakovali. Brez dvoma je s tem postal še večji favorit za najkrajši progi na olimpijskih igrah v Tokiu. Po njegovih dosedanjih rezultatih mu pravzaprav nihče ne bi mo- gel odvzeti zlatih medalj na lob ih 200 metrov. Med tistima, ki so bili nad njegovim tekom najbolj navdušeni je bil tudi Hbyesov veliki vzornik Jessy Owens, ki še danes velja za enega najboljših športnikov vseh časov na svetu. Owens je sedaj komentator neke ameriške radijske postaje in je tudi prenašal ta zgodovinska tek. Po objavi rezultata je takoj odhitel-k svojemu najmlajšemu nasledniku in mu kot prvi čestita!. Seveda je bil Hayes tega priznanja zelo vesel, saj popularni Ovvens s svojimi pohvalami ni najbolj radodaren. N3 naši ’ fotografiji lahko vidite oba junaka atletskih steza Hayesa in Ovvensa po slavju mladega sprinterja. Hayeis ! prav pozorno posluša komentar in nasvete »starega mačka«, ki kljub temu, da ni več aktiven špoirtnik, še ved- no precej ve tiki nasploh. o tekih in atle- Francoska smučarska „parčka” O simpatijah med francoskimi smučarji in smučarkami je bilo letos že mnogo napisanega. Že v Innsbrucku smo bili priče veliki senzaciji, ko je Marielle Goitschel najavila zaroko s francoskim reprezentantom Kil!yjem, Iz vsega skupaj ni bilo ničesar, saj je. K)jjy preklical te vesti in tako po svoje osmešil Marielle. Na Pohorju sta res hodila vsak zase, toda govoric' o njuni ljubezni še vedno,ni konec. Da bi bila zmešnjava v francoskem smučarskem taboru še večja sta postala »velika prijatelja«' še Annie Pamose in Georges .Mauduit. (Slika spodaj.) mem REZERVIRANO ZA RRALCE ANGLIJA : OSTALI SV 1.1 3.1 (0:0) Kot vaš zvesti bralec se danes obračam z naslednjim vprašanjem: koliko igralcev, ki niso bili iz Evrope, je igralo lani na dvoboju Anglija : Ostali svet? Zanima me iz katerih držav so bili ti nogometaši? Prosim, odgovorite mi čim točneje, ker gre za veliko stavo. Rozman Zoran Mišeče 14, Kamna Gorica Da ne bi preveč dolgovezili, kar poglejmo kakšna je bila sestava moštva Ostali svet: Jašin (Sovjetska zveza), šoškič (Jug.), Santos (Brazilija), Schenellinger (Nemci--ja), Eysaguirre (čile), Pluskal, Po-pluhar, Masopust (ČSSR), Baxter (škotska). Kopa (Francija), Law (škotska), Di Stefano (Španija), Eesebio (Portugalska), Gento. Pu-skas (Španija), Seeler (Nemčija). Pa poglejmo še strelca: Za reprezentanco sveta je dosegel častni gol Škot Law. Upamo, da smo vam zelo točno odgovorili na vaše vpraša nje. TOPLAK V REPREZENTANCI Prosim,* če mi poveste koliko tekem je igral nogometaš Toplak za državno reprezentanco? Resnik Drago šošianj Znani nogometaš Ivan Toplak je večkrat nastopil v državem dresu. V A reprezentanci 28. novembra 1956. proti Atigliji, ko smo izgubib z 0:3. Nastopil je tudi proti Indoneziji, ko smo zmagah s 7:2. Na tej tekmi je dosegel gol. V B reprezentanci je igral takole: 16. maja 1954 proti Angliji B (2:1 za Jugoslavijo), 25. septembra 1955. proti Zah. Nemčiji (8 : 0 za Jugoslavijo, Toplak je dosegel 1 gol), 22. aprila 1956 proti Bolgariji B (3:2 za Jugoslavijo, To plak dosegel 1 gol), 29. aprila istega leta proti- Madžarski B (3:0 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 1 gol), 16. aprila 1956. proti Avstriji B (2:2, Toplak dosegel 1 gol). , Nastopil je tudi v mladi jugoslovanski repre zentanci in sicer takole: proti vojni reprezentanci Burme (9:0 za Jugo-: slavijo), proti mladi reprezentanci Burme (7:1 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 2 gola), proti mladi, reprezentanci Indonezije (6:0 za Jugoslavijo), proti kombinirani reprezentanci Indonezije (7:3 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 2 gola), proti reprezentanci Hong Konga (5:0 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 1 gol), proti mladi reprezentanci Pekinga (4:2 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 1 gol), proti vojaški reprezentanci Kitajske (6:1 za Jugoslavijo, Toplak dosegel 1 gol) in proti reprezentanci Pekinga (3:1 za Jugoslavijo, kjer je tudi tu dosegel gol). SPET BEARA Sporočam vam, da bivši jugoslovanski vratar Beara ne nastopa za Alemanio Achen, temveč za Viktorio Kohl, V erii zadnjih številk sem namreč bral obratno. Zdi se mi, da je moja pripomba upravičena, saj tudi v mnogih nemških poročilih ni točno povedano, kje nastopa bivši jugoslovanski reprezentant Beara. Janez Klemenčič Uhingen 7336, Zah. Nemčija Športni fotoreporterji vedno tarnajo, da je najtežje napraviti dobro fotogralijo s kakšne kegljaške prireditve. Res ie, da je tu možnih malo zornih kotov in da je težko napraviti dinamičen posnetek. Včasih pa se komu le posreči tudi dobra kegljaška fotografija. Dokaz za to je tudi posnetek švicarskega reporterja, ki je ujel piravi trenutek, tako, da je tudi posnetek res poln dinamike. S i ti a r Na izredno razburljivi avtomobilski dirki »100 milj Syd-neya« je letos zmagal domačin, bivši svetovni prvak Jack Brabham. Zanimivo je, da je drugouvrščeni Novozelandec Bruce MacLaren zaostal za zmagovalcem samo 4 desetinke sekunde. Po 100 miljah vožnje je moral biti zaključek dirke res izredno dramatičen. Zmagovalec je dosegel čas 1;13:45,1 s povprečno hitrostjo 132,47 km na uro. Znani angleški vozač Graham Hill se je uvrstil šele na četrto mesto. Pred dnevi je trener košarkarjev ljubljanske Olimpije Mik Pavlovič postal že drugič srečni očka. Njegova druga hčerkica je sedaj že zelo živahna, le malo je ljubosumna na svojo 11 mesecev starejšo sestrico, ki tudi noče kar tako izgubiti primata v družini. Iskreno čestitamo! Svetovna prvaka v umetnostnem drsanju v dvojicah Marika Kilius in Hans-Jurgen Baumler sta se odločila, da zaključita svojo amatersko kariero. Odslej bosta nastopala le še za »suh« denar in ne več samo za medalje. Najprej bosta na Dunaju nastopila v nekem filmu, aprila pa bosta odpotovala v ZDA, kjer bosta nadaljevala S svojimi nastopi, za katere je že danes povsod veliko zanimanja. Marika se je tudi odločila, da bo nadaljevala s svojim petjem, saj so dosedaj v Nemčiji in drugod prodali že gC.000 plošč z njeno prvo popevko. Po vsem tem nam za njuno razkošno življenje n! tre- ba skrbeti. Kaj hočemo, samo od popularnosti danes ni mogoče več živeti! V nedeljo so bile v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču na' sporedu zadnje tekme letošnje zimske rokometne lige. V tekmi med Celjem in Slovanom iz Ljubljane bi skoraj prišlo do presenečenja. Slovan je ves čas vodil z nekaj goli razlike, toda tik pred koncem je Celjanom uspelo izenačiti rezultat na 8:8. Zaradi nerazumljive odločitve sodnika je igralcem Slovana uspeli v zadnjih sekundah igre doseči zmagoviti gol in s tem drugo mesto na letošnjem zimskem prvenstvu. Po končani tekmi je pritekel s tribune očitno zelo razburjen gledalec in z vso močjo brcnil sodnika v zadnjico. V dvorani je bilo precejšnje šve-vilo gledalcev, vendar je napadalcu kljub vsemu uspelo srečno uiti. Moral je biti res odličen tekač, da ga več kot 100 ljudi ni moglo ujeti . . . Pred dnevi so končno izračunali koliko je Sonny Liston zaslužil na zadnjem dvoboju za naslov absolutnega svetovnega prvaka v boksu. Po izračunih naj bi Liston dobil 1,300.000 dolarjev. Seveda so po njem takoj planile vse mogoče družbe in ne nazadnje tudi davkarija. Vsak zase so izračunali, koliko jim je dolžan Liston, s tema pa se je bivši šampion znašel v kaj neprijetnem položaju. Državi bi moral plačati 867.000 dolarjev, družba »Inter-Continfntal Pro-motions Ine.« zahteva 1,050.500 dolarjev, družba »Delavvare Advertising and Management Agency« pa 793.000 dolarjev. Ce seštejemo sedaj vse skupaj, bo moral Liston plačati skupaj 2,710.500 dolarjev. Listom* torej ne bo ostalo od dvoboja nič. Po teh zahtevah bo moral celo iz svojega žepa primakniti še 1,410.500 dolarjev. Kje jih bo vzel, je sedaj drugo vprašanje, saj kofc sam pravi, nima prebite pare. Naj bo kakor koli, Liston gotovo ne bo ugodil vsem tem zahtevani, saj se potemtakem sploh ni bilo v red o boksati. Od 4. do 27. aprila bodo japonski telovadci v okviru olimpijskih priprav gostovali v Ev- ropi. Po sporedu naj bi imeli Japonci pet dvobojev, in sicer z reprezentancami Švice, Madžarske, ČSSR, Vzhodne Nemčije in Jugoslavije. Na turnejo bodo prispeli najboljši japonski telovadci: Nagasava, Haya-ta, Kato, Nakayama itd. Sovjetski kolesarji so letos odpovedali svoj nastop na dirki Tour de 1 A veni r. Zaradi priprav na olimpijske igre v Tokiu A ekipa ne more odpotovati v Francijo, B ekipa pa je za takšen nastop še premalo izkušena. Do sedaj so se za letošnjo dirko prijavile reprezentance Luxemburga, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Španije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice, Alžirije, švedske in Brazilije. AFRIKA AMERIKA AVSTRALIJA - EVROPA - AZIJA 'rm,VH VM,n,,v?t Ava'" Uj,J 4'rseh občinskih in sindikalnih tekmovanjih, kjer so v večini med .najboljšimi. Člani športnega aktiva sindikalne podružnice Papirnice Količevo so znani tudi kot organizatorji najrazličnejših večjih tekmovanj. Tako so v preteklem letu z uspehom izvedli športne igre papirne in-' dustrije Slovenije. Bili so tudi organizatorji mednarodnega namiznoteniškega srečanja ČSSR : Ljubljana v Jaršah. Tudi sicer tesno sodelujejo s člani športnega aktiva sindikalne podružnice tovarne platnenih izdelkov Iniduplati Jarše. Tudi v tem TcoJektivu je športna dejavnost med člani zelo velika. Skupno so zgradili lepo urejeno tristezno kegljišče, ki je vsak dan prizorišče najrazličnejših dvobojev in tekmovanj med člani obeh kolektivov. Predvsem pa tesno sodelu jejo s .svojimi »sorodnimi! kolektivi. Tako s papirnice Vevqe in Medvode- Skupne izdajajo tudi mesečno glasi lo »Naše delo«, kjer v športn rubriki spremljajo svojo te lesmo-vzgojno aktivnost.. - So delujejo tudi z okoliškimi šo lami. Skratka njihova dejav nost je že tako razširjena, d: v kolektivu že resno razmiš ijajo o potrebi profesionalce ga referenta za rekreacijo ir telesno kulturo, kot je to ž< primer v nekaterih največjil tovarnah v Sloveniji. Trenut no je njihov največji problen potreben življenjski prostor saj imajo na voljo le skro men kotiček za igranje na miznega tenisa. Vsi ostali s( vezani na odprte površine Najbolj so seveda prizadet zelo aktivni šahisti, ki mora jo vedno gostovati tam, kje: je pač trenutno na voljo po treben prostor. S primernin klubskim prostorom bi bik dejavnost teh marljivih šport nikov in članov kolektiv; prav gotovo še večja. Jože Zevnil. ŠPORTNIKI V GOSTIŠČI]! Telesnokuiturna dejavnost v občini Domžale je izredno vrazgibana. Da bi izvedeli kaj več o njihovem delu, smo obiskali občinsko zvezo za telesno kulturo. V razgovoru s predsednikom sveta za telesno kulturo občinske skupščine Domžale tovarišem Jožetom Zevnikom in sekretarjem tovarišem Brumnom smtr^izve^eli marsikaj zanimivega. V domžalski občini, ki sega od Črnuč do Trojan ter meji na jugu na Litijo, na severu pa na kamniško občino, je telesna kultura v zadnjem obdobju dosegla izreden razmah. 2e pred štirimi leti je bila osnovana občinska zvezd za telesno kulturo, ki vodi in usmerja vso dejavnost v občini. Ker je dejavnost prerasla okvir amaterskega dela ima občinska zveza za telesno kulturo sedaj tudi že profesionalnega sekretarja. Sicer pa združuje 20 osnovnih organizacij: 8 društev TVD Partizan, strelsko družino, šahovsko društvo, šolsko športno društvo Usnjar-STUGŠ, taborniško družino in sedem samostojnih klubov ^košarkarski, na-gometni, namiznoteniški, plavalni, kegljaški, NK Tabor Ihan in planinsko društvo). Z večjim Ltevilom sekcij delujejo še TVD Partizan Domžale, Mengeš, Ihan, Moravče, kukavica, Dob, Radomlje in Jarše. S splošno vadbo se lahko ukvarjajo le pri TVD Partizanu Jarše, Mengeš in Domžale. Dolgoletna tradicija v občini je nogomet, kar dokazuje tudi pet nogometnih klubov, ki tekmujejo v podzveznem prvenstvu in ligi prvega razreda. Zelja občanov je, da bi se v občini osnoval centralni nogometni klub, ki bi se lahko uvrstil v slovensko nogometno ligo. številna mladina je željna vse širšega športnega udejstvovanja in tako so ostale ponoge v zadnjem času izredno napredovale. Tu je treba vsekakor posebej omeniti košarko, ki je v kratkem času naredila velik korak naprej. Vzrok je prav gotovo dobro tehnično in strokovno vodstvo kluba ter disciplina vseh članov. V enaki meri sodi med najuspešnejše še namiznoteniški klub, šahovsko društvo in smučarska dejavnost v okviru TVD Partizan Ihan. V kolektivih pa je največja aktivnost v Papirnici Količevo. Največji problem '■-športnikov domžalske občine so telesnokulturni objekti. Medtem '•ko so odprte površine bolj ali manj že urejene, pa je stanje jiokritih prostorov naravnost porazno. Po urbanističnem načrtu je že določen prostor za športne objekte in rekreacijske površine. Centralni športni park v Domžalah je že v gradnji in je že zgrajen olimpijski bazen, asfaltna ploskev za košarkarsko igrišče in za ostale igre. V gradnji je nogometno igrišče, štiristezno kegljišče, v perspektivnem programu pa je tudi preureditev skakalnice v Ihanu, teniška igrišča, balinišča ter strelišče za malokalibrsko puško v Domžalah. Ob "takem razvoju bo treba v prihodnje rešiti tudi še vprašanje specifične uprave, ki bo vzdrževala in opravljala s temi te-lesnokulturnimi površinami in objekti. Nasprotno pa je porazno stanje pokritih prostorov. Od skupno 22 šol v občini ima le ena svojo telovadnico. Zato občinska zveza za telesno kulturo tesno sodeluje z svetom za šolstvo, da bi ob gradnji novih šol zgradili tudi prepotrebne telovadnice. V posameznih središčih kot na primer v Lukovici, Mengšu, Radomljah, Moravčah in drugje živi večje število ljudi, ki tako rekoč nimajo možnosti udejstvovanja. Obstajajo sicer ponekod prosvetne dvorane, ki pa niso opremljene in sposobne za telesnokul turno dejavnost. Mnogo-kje bi se ob sodelovanju vseh in z razumevanjem dal rešiti tudi ta problem. Iz različnih vzrokov so se že nekdaj obstoječe dvorane spremenile v skladišča ali kinodvorane. Drugje, Tcot na primer v Dobu. pa služi gostilniški salon za splošno vadbo. Delno bo rešeno to vprašanje z gradnjo dvorane komunalnega središča v Domžalah, ki bo služila tudi telesni kulturi. Dragocene za Olimpijci in fHaritior Sodnik Djurdjevič iz Beograda spričo težkega terena ni imel lahke naloge. Kljub temu zasluži odlično oceno. Peter Kancler Končna ves izkupiček za MarOjor in Olimpijo — Tudi Zagreb in Berti c ne popustita — Olimpija odlična šele v zadnjih minutah MARIBOR: ČELIK 2:0 (0:0) MARIBOR, 15. marca. Z na semaforju pa se je še ved- noge in reši! svojo mrežo go-zaskrbljujočim pogledom je no glasil 0:0. Na pomolu je tovega zadetka. Zapišemo pa Franjo Orel, direktor uprave bila repriza ljubljanskega sre- lahko, da je bila to edina re-mariborskih igrišč, pred da- Čanja med Olimpijo in Celi- snejša priložnost za Čelik in našnjim srečanjem motril kom. Gostje so spretno de- da je Vablč v glavnem posre-temne oblake izza katerih je monstrirali elastični bunker s dovai le takrat, ko so mu vraže zgodaj zjutraj menjajoče sedmimi, včasih pa tudi z čaU žogo lastni igralci, deževalo in snežilo. Igrišče, osmimi igralci v svojem ka- y 43. minuti je vodstvo vi-kl so ga med tednom z mno- zenskem prostoru. V času johcastih zamenjalo Rajčiča s go truda skrbno uredili, je bi- največjega pritiska Mariborča- Klančnikom, ki je imel že io kar čez noč ponovno raz-, nov so se spretno branili in kmalu po odmoru lepo .pri- q_„„ is - - 7 in.«« i« močeno in blatno. Zaskblje- samo čakali ugodni trenutek, ložnost, vendar je iz nepo- m as q os-oe 1 s nost pa smo srečali tudi na ..da v hitrih protinapadih pre- sredne bližine zgrešil vrata. c , ,n 14 obrazih funkcionarjev hosan- senetijo domačo obrambo. v 55. minuti je Ceh izvajal pa skega in nlariborskega dru- - V prvem polčasu jim je to k0t, žoga se je. ponovno od-goligaša. Pri Mariborčanih je domala uspelo, saj se imajo biia ^o njega in sledil je kra-bil namreč vse do zadnjega domačini zahvaliti le izvrst- tek predložek v kazenski pro-negotov nastop Arnejčiča in nemu Vabičevemu posegu, da štor gostov. Stijovič je danes Čeha, ki sta med tednom še Čelik ni povedel z 1:0. V dru-^ prvič nespretno posredoval, ležala v postelji z gripo. K gem polčasu so gostje potem saj ga je žoga preletela, Ar-sreči pa se je zdravstveno vedno bolj zapirali igro in v nejčič in Pirc pa sta bila stanje vseh rekonvalescentov njihovem kazenskem prostoru samo za nekaj centimetrov — tudi onih iz Pulja — po- je bilo toliko nog, da žoga prekratka. V 68. minuti pa je pravilo, tako, da so lahko vi- enostavno ni našla poti do Stijovič ponovno pobral spon- VZHOD Trepča 18 10 3 38:25 25 Sutjeska 18 11 3 4 30:21 25 Radin. (B) 18 8 7 3 35:20 23 Bor 18 10 2 8 30:22 22 Prdleter 18 7 6 5 36:25 20 Budučnost 18 8 3 7 29:21 19 Bačka 18 8 3 7 21:24 19 Jediinsbvo 18 6 5 7 28:24 17 Pobeda 18 6 5 7 33:29 17 Priština 18 8 1 9 19:21 17 Borac 18 5 7 6 16:17 17 Srem II. ?MmR LIGA - ZAHOD X. Zagreb (1) 18 12 4 2 35:13 28 2. Borac (2) 18 11 2 5 33:26 24 3. Maribor (3) 18 9 4 5 38:16 22 4. Olimpija (5) 18 8 4 6 32:15 20 5. Sloboda (7) 18 8 3 7 33:32 19 S. Lokomotiva (4) 18 7 5 6 22:26 19 7. Varteks (8) 18 6 6 •6 26:23 18 8. Čelik (6) 18 6 6 S 19:20 18 9. BSK (11> 18 S S 7 19:19 17 18. Slavonija 10) 18 6 5 7 27:28 17 11. Borovo (9) 18 6 4 8 24:26 16 12. Šibenik (12) 18 5 6 7 21:27 16 13. Bosna (14) 18 1 8 S 14:27 18 11. Famos (13) 18 5 5 8 24:36 15 15. Istra (15) 18 6 2 10 18:30 14 18. Sparta (16) 18 2 5 11 18:39 9 Subotica 13 Radn. (Si 18 6 1 11 18:32 13 2 5 11 18:39 9 7 prihodnjem kolu bodo igrali Olimpija : Varteks A Lokomotiva : Slavonija Šibenik : Maribor Čelik : BSK Istra : Sloboda Bosna : Famos Borac : Zagreb Borovo : Šparta športna napoved Riijeka : Crvena zvezda l Trešnjevka : Radmički 1 Hajduk : Novi Sad 1 željezničar : Sarajevo 0 Vojvodina : Velež (i Partizan : Dinamo (j Srem : Radnički (B) 2 ■ Bor : Priština t Radnički (S) : Budučnost 9 Maribor : Čelik K Olimpija : Lokomotiva 1, Slavonija : Šibenik 0 OLIMPIJA: LOKOMOTIVA 4:0 (1:0) LJUBLJANA, 15. mar. Dej- je napadalec Senčar kljub te- prvem polčasu. Vendar moštvo da je Olimpija prema- mu, da se je sam znašel ramo reči, da smo domače joiičasti danes nastopili v standardni postavi. Skrbi- pri sestavi moštva pa so imeli tudi v nasprotnikovem taboru, saj nam je tre- vrat. ODLIČNI MARKOVIČ Domačini so že od vsega začetka silovito napadali in tan aplavz, ko je dvakrat zaporedoma s pravima akrobat- gala že v jesenskem delu Lokomotivo n£ njenem igrišču. Maribor: Vabič, Jovanovič, Tolič, Bolfek, Grubišič, Sizgoreo, Markovič, Ceh, Arnejčič, Pirc, Rajačič (Klančnik). Čelik: Stiovič, Dervič, Nikčevič, Radičevič, Teligovic, Draško, Rajič, Pavline, Stokič, Relič, Nikolič. Strelca: v 81. min. Klančnik in v 86. min. Pirc. skima skokoma izbil žogo iz sa- Zagrebčanom ni dajalo veli-mih kotov njegovih vrat. Ne- upanja v današnjem srečni strelec je bil najprej srečanju z ljubljansko Olim-Sizgoreo, nekaj trenutkov za PU°- to kljub temu, da je tem pa še Pirc. bila Lokomotiva na lestvici pred Olimpijo. V PETIH MINUTAH DVA ZADETKA pred vrati, streljal daleč mi> nogometaše v prvem delu drugega polčasa komaj spoznali. Igrali so povsem neborbeno, prav nič se niso trudili in tako so gledalci postajali upravičeno vedno bolj nestrpni, Po 65. minuti so celo gostje vzeli pobudo v svoje roke. Bila je le sreča. mo cilja. Olimpija je dosegla prvi kot v 7. minuti. Minuto za tem so domačini izsilili še drugi kot. Kapidžič je lepo poda! do Mladenoviča, ki je z voley ’udarcem usmeril žo da so bili igralci Lokomotive precej nespretni in pred vrati prav nič nevarni, pa tudi go, v vrata, žal pa je zadel Dogodki na igrišču se dol- le ’ Rudinskega in iz ugodne go časa niso obrnili v prid priložnosti ni bilo nič, Le malokdo izmed gledal- Olimpije. Treba je bilo čaka- Težko igrišče pa je že cev je pričakoval, da bodo ti do 41. minute, ko je Olim- kmalu opravilo svoje, žoga obramba domačih je lahko domačini v zadnjih minutah pija prišla v vodstvo, nasled- namreč ni in ni hotela ubo- zadrževala nenevarne napade Sodnik: Vlada Djurdjevič, mejna Kalmar in Veljkovič tega razburljivega srečanja na- nji gol pa so Ljubljančani do- gati igralcev in videli smo gostov. R»d) ' šli še toliko moči, da bi pre- segli šele 8 minut pred kon- večkrat zares grobe napake. ge|e 43 minut pred kon- moč osemdesetih minut sled- cem tekme... V tem delu lahko od doma- cem * je prjši0 na igrišču do (vsi Bgd) Gledalcev okoli 4500 njič le kronali z zadetkom. Gostje so namreč vedno bolj zavlačevali in se omejevali samo še na obrambo dragocene točke. Dogodki pa so se ner gostov Kašanin pred tek- v prvih 30 minutah vedno mo potožil, da so prišli v Ma- znova postavljali obrambo ___________________________ ribor brez standardnih igral- gostov pred težke preizkušnje, kljub'temu obrnili drugače cev Biliča, Maleševiea in Posebno Markovič je na desnem krilu uprizajja! mojstrske pobege. Njegov branilec Nikčevič je v večini primerov »splaval« v prazno, ma- _ ». u- , 1.1 - riborsko desno krilo pa je , . . Igra živcev bi lahko ime- zapo3lovaio ostale 'napadalce vrata Nekaj pralcev je žogo novah današnji derby zahod- z izrednimi ored!ožki. zgrešilo, potem pa se je od ne skupine II. zvezne lige. V nekod znašel Klančnik m je kazenskem prostoru gostov je Že v 4. minuti bi Maribor- iz neposredne bližine s stra-bilo toliko razburljivih tre-. čani lahko povedli. Markovič hovitim voiey udarcem po- pravega preobrata. V 82. minuti se je Rudinski sam znašel v kazenskem prostoru, vendar ga je obrambni igra- Lacatoša, STIJOVIČ V SLOGU VIDINICA V 81. minuti je Markovič prodrl po desni strani do same kotove linije in v pravem trenutku poslal izredno močan stre! pred Stijovičeva Olimpija; Istenič, More, Jovičevič Kapidžič, Kulenovič, Srbu, Rudinski, Mladenovič, Nikolič, Zagorc, Corn. . _ . Lokomotiva: Maček, Higl, Benco, Canjek, Sobočan, ZIUb^' Zuban, Eles, (Jurašič), Lackovič, Petrunjič, Rede. Senčar, enalstmelrov- Strelci: Zagorc v 41. in 8b„ Rudinski v 82. (11 m} in ko> saj j3 ime[ Rudinski pri- Mladenovič v 87.‘minuti za Olimpijo. ložnost za dosego gola. Enaj- Sodnik: Botič iz Beograda ter Bojič in Radosavljevič, stmetrovko je streljal Rudi- Gledalcev 4000. ski in J° zanesljivo spretne- _ nil v gol. ~ Takoj po doseženem golu , , , so igralci Lokomotive prote- igralcev pohvalimo le stirali in sodnik je moral BREZ FRANČEŠKINA čih igralcev pohvalimo le ^ ^ ^ ______ „„„ ---- —------4-— —- --------------------- , —-.......—----------- Igralci Olimpije so danes Kapidžica, ki je odličen izključiti Sobočana. nutkov, da je pravi čudež, je_z desnega krila poslal ugo- slal žogo mimo nemočnega pritekli na igrišče v nekoli- obrambi, pridno ^pa je po- ki ga je Rudinski do- kako so igralci Čelika uspeli rabno žogo pred vrata gost t/, Stijoviča v mrežo. _ Veselje ko spremenjeni postavi. V. niagal tudi v napadu, in Jo- sege! ’ iz enajstmetrovke j« prav do zadnjih minut zadr- Rajačič pa je iz ugodnega po- med domačimi igralci, poseb- moštvu ni bilo na desnem vice vica, ki je bil danes sko- ko°nSno le dal več poleti žati svojo mrežo nedotaknje- ložaja streljal visoko čez vra- no še med gledalci, je bilo krilu Frančeškina, ki je bil v raj nepremagljiv v obramb;. igTalcem Olimpije. ZaigraM no. Visoki vratar gostov Sti- ta. Gostje so se v tem delu nepopisno. In da bi bila zrna* Šibeniku nekoliko, poškodo- 15. minuta je prinesla manj- s° mnog0 p0ij zbrano, bor- Jovič, ki po postavi in slogfo igre v glavnem reševali^ s ga še. dragocenejša, je Pirc van _ mišica na stegnu — ško poškodbo Moretti, ki je/beno jn'’ t>0 jim je pr’jnesio igre v vratih izredno sporni- tem, da so pošiljali dolge žo- samo pet minut pozneje do- in zaradi tega danes ni mo- najprej prosil za menjavo, tudi zasiužen uspeh. Pet ml- nja na Beograjčana Vidniniča, ge v. stranska outa ali v kot, segel tudi drugi gol za Mari- gel nastopiti. Kaže, da ga vendar je nato nadaljeval in nut pred koncem je dosegel ima za to brez dvoma največ katerih pa vijoličasti niso bor. Spet je bil razpoloženi bomo že naslednjo nedeljo do konca tekme uspešno Zagorc z giavo tretji gol, mi- zaslug. V slogu pravega moj- znali izkoristiti. V 13. minu- Markovič tisti, ki ima za ta spet videli v moštvu. V vra- opravil svojo nalogo. nut0 za tem pa Mladenovič stra je vedno znova reševal ti se je mariborski napad po- uspeh največ- zaslug. Njegov tih je Žabjeka zamenjal Iste- Razen tega, da je igralce prav tako z glavo še četrtega, brezupne položaje in s svoji- novno začel po desni strani, predložek z desnega krila je nič, v napadu pa je tokrat motilo zelo slabo igrišče; pa * Dve minuti pred koncem mi akrobatskimi skoki navdu- kjer sta Pirc in Markovič izi- Arnejčič namenoma presko- prvič nastopil mladi Nikolič, moramo omeniti tudi slabo tekme je bil poškodovan La- ševal mnogoštevilne gledalce, grala nasprotnikova branilca, čil, 3aj je bil samo nekaj me- Tekme pred pričetkom igro Rudninskega, ki danes ckovič, ki je moral zapustiti Napad za napadom se je po- Lep predloček je pre- trov za njim Pirc, ki je takoj spomladanskega prvenstva, ni igral najbolje na mestu igrišče in Lokomotiva je zasebno v prvih 30 minutah va-. stregel Rajačič in nemudoma silovito streljal,v desni spod- ki jih je Olimpija odigrala desnega krila. Ker tudi Mia- ključila tekmo z 9 igralci. Ul proti' njegovim vratom, ostro streljal, Stijovič pa je\ nji kot. na precej blatnem igrišču, so denovič ni bil najbolje raz- Zmaga domačih je povsem Stijovič pa je bil vedno tisti, odlično posredoval. kazale, da so Ljubljančani v položen, je desna stran moč- zaslužena, saj Lokomotiva ni ki je v zadnjem trenutku Potem ko je pokusil sre- 36 MINUT ODLIČNE IGRE dobri formi. Danes je bilo no šepeia in napadi Olimpi- - bila enakovreden nasprotnik. . spravljal ob pamet maribor- čo s strelom od daleč tudi . , . igrišče povsem razmočeno in je so po tej strani največkrat Omenili smo že, da sta bila ske napadalce, še bolj pa gle- Sizgoreo je v 21. minuti Mar- Maribor je v prvin su mi- blatno, in prav zaradi tega propadli. danes naiboliša pri doma- dalce, ki so mnogokrat vide- kovid zamudil izredno prilož- nutah igre prikazal odlično smo pričakovali,' da bomo li žogo že v njegovi mreži. nost. Nekaj metrov od na- i“r0- ce tedaj svojo pre- vkjeii odličen dogomet, kot Tako se je igra bližala vse Ra"« to ste S dS na igr"ču goto! ^h SJifpre^ prSm bolj in bolj kraju, rezuimt ^p^ef vo zasukali drugače. Čelik se ^hen“ P-ed PnCetKOm Nekaj trenutkov je še okleval, j® s\re n0 ^rantu ^ Italijanska nogometna liga RIM, 15. marca. — Na današnjih tekmah prve italijanske nogometne-lige potem pa z vso močjo streljal — čez vraja. VABIČ REŠUJE najboljša pri čih Jovičevič in Kapidžič. Ni/-t ZAGORC — 1:0 količ, ki je danes prvič na- Cesar niso znali domači na- stopil v moštvu Olimpije, ja padalci, je uspelo danes odlič- pokazal sicer nekaj lepih po-nemu Jovičevidu. V 41. mi- tez, vendar pa je očitno, da nuti je prodrl po levem kri- se bo lahko šele po nekaj lu in odlično podal na sre- tekmah vživel v novo okolje, dino, kjer Zagorcu ni bilo Za goste pa lahko rečemo, težko doseči prvega gola. Ko- da so posebno v obrambi najJadi domačinov so bili od po-rmr minute do minute bolj nervoz- i^JL^ TOBLDI ni, posebno še, ker rekonva- BKtjZ LatuvUA lescent Ceh in Sizgoreo-nista Domači nogometaši so že . - - - ... vedno najuspešneje nadzOro- takoj v prvih minutah prev- maj dve minuti za tem bi igrali preveč grobo. _ . . Prvih 30 minut igre je bilo vala sredino igrišča. Markovič zeli pobudo v svoje roke, lahko domači spet dosegli jZjaVA PO TEKM! so bili dosežem naslednji mi domači napadalci pa je bil' edina rešitev, saj je vendar so svojo premoč lah- gol. Corn je izvedel prosti FS™ S 2 : 0, Internazionale : Ro- šeno moštvo, ki ne izgubi dve . so ga vse premalo zaposlili in vrsto lepih akcij, ki pa niso zadel pe je le vratnico. stava, ker je Frančeski P ma 1 : 0, Laaio : Messina glave niti v najbolj kritičnih se posebno v prvem polčasu prinesle zaključnega udarca __ sKoaovan. wau sm° P ,, 0 : 0, Modena : Milano 0 : trenutkih, še več! Gostje so preveč spuščali v individualne na vrata in tako vratar go- v DRUGEM DELU ložnost Nikoliču, pa n 1, Sampdoria : Mantova v 32. minuti imeli izredno pri- prodore po sredini igrišča, gostov Maček pravzaprav ni PREMALO BORBENO vratarju Isteniču, saj je 1:1, Torino : Juventus ložnost, potem ko je Tolič kjer je bila obramba gostov imel priložnosti pokazati svo- Pričakovaii smo, da ■ bo, “aJ v ®na“ Lp mo- 0 : 0. zgrešil žogo pred svojim ka- najgostejša. V obrambni vr- je sposobnosti. vodstvo Olimpije dalo doma- 10 zmaeo z Tekma Bologna : Spal je zenskim prostorom. Rajič se sti je bil izredno zanesljiv Gostje so imeli danes ma- čim več poleta in da bodo btev senl P1"- 1 bila odložena za nedoločen je znašel sam pred Vabičem, Grubišič, pa tudi Bolfek mu lo priložnosti. Prva je bila na skušali v drugem delu nado- emm golom raz 1 e. čas, zaradi afere »Doping«, ki se mu Je smelo vrgel pod je zanesljivo asistiral. vrsti v tretji minuti, vendar knaditi, kar so zamudili v < Marjan Gogala 15. marca 1964 -'X b<3»b ■ mam m BEOGRAD PREVZEL VODSTVO Crvena zvezda zapravila na Reki obe točki, s tem pa tudi vodstvo na lestvici - Derby v Beogradu ni prinesel odločitve - Tudi zadnjeplasirana Trešnjevka še ni popustita in še upa — Še naprej kopica kandidatov za izpad iz lige Partizan : Dinamo lil (0:1) Beograd, 15. marca. Prvi del tekme je potekel v hitri, zanimivi in na trenutke razburljivi igri. Po začetni premoči Dinama je Partizan uredil svoje vrste in priredil nekaj nevarnih napadov na vrata Zagrebčanov. Vendar so domači napadali le s tremi igralci (Milutinovič in Bečejac sta igrala povlečeno), ki pa niso mogli predreti močne obrambe Dinama. Največjo priložnost je Partizan. imel v 42. minuti igre, ko je sodnik' Tešanič dosodil zaradi preostrega starta Brauna nad Markovičem enajstmetrovko. Izvajalec kazni Galič je streljal slabo, tako da je škorič žogo ujel. V hitrem protinapadu je Dinamo prodrl do šest-najstmetrskega prostora domačega moštva. Kjer je Mihailovič zrušil Lamzo. Iz prostega strela je Braun premagal šoškiča in Dinamo je odšel na odmor z golom prednosti. ’ Takoj po odmoru je državni prvak silovito napadel, da bi rezultat izenačil. Po dveh zaporednih »kdksih« Galiča je končno Pirmajer s točno odmerjenim udarcem presenetil škoriča in ponovno vzpostavil ravnotežje. Tekma je postala ostrejša in nekajkrat je prišlo do nešportnih pojavov. Partizan: šoškič, D&mja: ■novič; Sombolac, , Radovič, Miladinovič, Mihajlovič, Ce-binac, Milutinovič, Pirmajer, Galič, Bečejac. Dinamo: Škorič, Belin, Braun, Benco, Markovič, Pe-rušič, Kobeščak, Zambata, 1 Mujič, Lamza, Knez. Rijeka : Greena zvezda 1:0 (0:0) RIJEKA, 15. marca. Z golom, ki ga je v 82. minuti dosegel Vukoja, je Rijeka zasluženo premagala Crveno zve-■zdo. Ta edini gol je Vukoja dosegel popolnoma nepričako-Vano iz prostega strela s približno 22 m. Vratar Crvene z. Stojanovič ni niti poizkušal braniti tega strela. Igrišče je bilo zelo težko za igrofin je terjalo od igralcev izredne napore ter onemogočalo vsepre-mišljene akcije. V začetku so sicer gostje iz Beograda igrali bolje, vendar so bili pri strelih netočni. Po tem prvem pritisku gostov je Rijeka prevzela pobudo v svoje roke in jo obdržala do konca tekme.' V drugem polčalu je imela Crvena zvezda idealno priložnost za vodstvo, vendar se Kos,tič v odličnem položaju ni znašel. Na nasprotni strani je imel podobno priložnost Ve--selica in se znašel iz. oči v oči z vratarjem Crvene zvezde, vendar je streljal zelo slabo. Po doseženem golu, ki r no ga zgoraj opisali, je Rijeka obdržala rahlo premoč in igrala s ciljem, da obdrži priborjeno prednost. RIJEKA: Jantoljak, Milevoj, Brnčič, Radakovič, Vranko-vič, Rabac, Lukarič, Zadel, Veselica, Naumovič, Vukoje. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Burkovič, Tomič, škr-bič, Čop, Popovič, Djurica, Maravič, Milošeivič, Melšč, Ko-stič. SODNIK: Jakše iz Ljubljane je vodil tekmo odlično in brez napak. Hajduk : Novi Sad 2:1 (0:0) SPLIT, 15. marca, šele tri minute pred kancem tekme je igralcem Hajduka uspelo premagati »kanarince« iz N. Sada z igro, ki ni bila lepa, tekla ves čas zelo razburljiva. Novosadčani bi z malo sreče lahko odnesli iz »vročega« Splita točko, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi kar obe, saj so vse do 75 minute igre vodili z 1:0. Za Hajduk sta bila uspešna strelca Perič v 75 minuti in Garov v 87, minuti, za N. Sad pa Rašič tHIO. minuti. Gledalcev 10.000. Sodnik Tavlidždč (Osijek). HAJDUK: Belič, Kuci, Ple-tilkosdč, Jerolimoiv (Garov), Kolnago, Kozlina, Perič, Na-doveza, Ankovač, Papec, Zu-ber. NOVI SAD: Dražič, Stojanoviči, Tojagič, Vratnjan, Br-zič, Čuk, Belič, Lemič, Vrbica, Kupec, Rašič. Zeljezničar : Sarajevo 1:1 (1:1) SARAJEVO, 15. marca. Dolgo pričakovani derby je razočaral več kot 20 tisoč ljubiteljev nogometa, ki so do zadnjega prostora zasedli stadion na Gr-bavdei. Igralci obeh moštev so prikazali slab nogomet, vedli so se nešportno in gledalci so .im«li večkrat vtis, da hočejo namerno poškodovati nasprotnika. Se posebno grobo se je »izkazal« Arslanagič, ki je udarjal nasprotnike po nogah, sodniku Strmečkemu iz Zagreba pa ves čas nesramno ugovarjal. Izrazito grobo in nevarno so igrali še Biogradlič, S taka in Kapidžič. Neodločen rezultat je realen. V 35. minuti je Blaže-vič po kombinaciji s Prlja-čo neobranljivo streljal z glavo v mrežo. Željezničar je izenačil 10 minut kasneje, ko je premeteni napadalec »plavih« izkoristil nesporazum obradbe in dosegel dopadljiv gol. Najboljši posamezniki na današnji tekmi so bib: vratar Sirčo pri Sarajevu in Zemko v vrstah želje-zničarja. Slednji je popolnoma onemogočil znanega napadalca Ferhatoviča. željezničar: Radovič, Sta-ka, Matič, Zemko, Kapidžič, Bračulj, Duspara, Mišo Smajlovič, Dizdarevič, Osim, Azabagič (D juro Smajlovič). Sarajevo: Sirčo, Fazlagič, Vujovič, Crnogorac, Biogradlič, Prljača, Mušovič, Siljkut, Arslanagič, Ferha-tovič, Blaževič. Vojvodina : Velež 0:0 NOVI SAD, 15. marca. Domače moštvo je imelo več od igre, vendar ni izkoristilo celo vrsto, lepih priložnosti pred vrati. Velež je igral v prvem delu igre podrejeno vlogo, v drugem polčasu pa se je popravil in bil domačim enakovreden. Ves čas tekme so gostje iz Mostarja uporabljali obrambni »bunker« sistem, ki jim je, kot kaže, pomagal, da so odnesli iz Novega Sada dragoceno točko. Sest tisoč gledalcev je bilo na koncu z rezultatom razočaranih, še posebno pa z domačim napadom, ki je bil tako neučinkovit, kot že dolgo ne. Sodil je Zečevič iz Beograda. Trešnjevka : Radnički 1:0 (0:0) ZAGREB, 15. marca. Trešnjevka je danes zaigrala proti Radničkemu na vse . ali nič. V prvih 15 minutah je dobesedno oblegala vrata gostov, vendar niso njeni igralci uspeli doseči gola. Kasneje so domači popustili in dopustili gostom, da so nekaj; krat prodrli v njihov kazenski prostor.-Tik pred koncem prvega dela ' igre domačina štamfelj in Jovič nista uspela izkoristiti dveh idealnih priložnosti, da bi povedla svoje moštvo v vodstvo. Igralci Trešnjevke so v želji, da bi zmagali, večkrat delovali preostro. V 75. minuti igre je celo prišlo do pretepa, ki ga je povzročil branilec Trešnjevke. Sodnik šestič je popolnoma izgubil avtoriteto. To je bilo v zadnjem času najslabše sojenje v Zagrebu. Odločilni zadetek je bil dosežen v 54. minuti igre, ko je Vučkovu uspelo iz gneče žogo potisniti v mrežo. Beograd : Vardar 2:1 (2:0) LESTVICA 1. Beograd (2) 16 7 7 2 31:17 21 2. Dinamo (3) 16 7 6 3 18:11 20 3. Crv. zvezda (1) 16 7 6 3 22:16 20 4. Sarajevo (4) 16 6 7 3 27:20 19 5. Partizan (5) 16 6 5 5 25:14 17 6. željezničar (6) 16 6 5 5 23:24 17 7., Rijeka (12) 16 4 7 5 18:22 15 8. Novi sad (7) 16 5 5 6 18:26 15 9. Vojvodina (9) 16 5 4 7 21:21 14 10. Hajduk (13) 16 5 4 7 26:27 14 11. Radnički (8) 16 5 4 7 18:20 14 12. Velež (11) 16 2 10 4 14:17 14 13. Vardar (10) 16 4 5 7 17:21 13 14. Trešnjevka (14) 16 4 3 9 19:41 11 (Številke v oklepaju pomenijo uvrstitev v prejš- njem kolu) Batsara-mrai! SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU Jugoslavija 6. na svetu V prihodnjem kolu bodo igrali V naslednjem kolu: Partizan : Rijeka, Dinamo : Beograd, Vardar : Vojvodina, Velež : Željezničar, Sarajevo : Hajduk, Novi Sad : Trešnjevka, Radnički : Crvena zvezda. PRAGA, 15. marca. Danes so bile v Pragi v dvorani Juliusa Fučika na sporedu še zadnje tekme letošnjega svetovnega prvenstva v rokometu. V zadnji tekmi je Romunija premagala Švedsko 25:22 in osvojila naslov. svetovnega prvaka. Tekmovanje se je -odvijalo najprej v 4 skupinah. Po dve prvo uvrščeni moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale. Med temi reprezentancami je bila tudi Jugoslavija. Rezultati polfinala — skupina A: švedska : Jugoslavija 23:18 (10:11), Madžarska : ZRN 19:15 (7:7), Jugoslavija : Madžarska 16:15 (9:7), ZRN : Švedska 16:8 (8:5). Valenčič in Šantavec najboljša PULA, 15. marca. Včeraj je bila uradna otvoritev letošnje kolesarske sezone. Na cesti Pula — Voziliči — Pula v dolžim 102 km je startalo 49 kolesarjev iz vse države, med njimi tudi olimpijski kandidati, ki se že od 25. februarja pripravljajo v Puli na novo sezono. Zmagal je Valenčič (JLA) s časom 2,53:30 in dosegel povprečno hitrost 34,920 km _ na uro. » Danes je bila dirka na kronometer v dolžini 36 km. Najboljši je bil šantavec (Odred), ki je dosegel povprečno hi-tost 38,160 km na uro. Za njim so se zvrstili Boltežar (Odred), Valenčič (JLA) itd. Po tej dirki je zvezni kapetan Veselin Petrovič izbral reprezentanco za dirko »Okrog Tunisa«, ki se bo začela 22. marca. Moštvo sestavljajo: Boltežar, Škerlj, Bajio, Roner, Valenčič, Val-čič, za rezervo pa je določen Šantavec. Švedska 3 2 0 1 46:42 4 ZRN 3 111 45:41 3 Jugoslavija 3 1 1 1 48:52 3 Madžarska 3 1 0 2 42:46 2 Skupina B: ČSSR : SZ 18:15 (9:8), Romunija : Danska 25:16 (10:7), SZ : Danska 17:14 (10:10), 'Romunija : ČSSR 16:15 (9:7). Romunija 3 3 0 0 57:44 6 ČSSR 3 2 0 1 47:42 4 SZ 3 1 0 2 46:48 2 Danska 3 0 0 3 40:56 0 Za vrstni red od 1.