rtortifcttt*1)"oU{"
Utajil i« v'J.V ,Un" l ,rI1 bri" p"Hiljanj* na 1 .m javne Mo H Ki. - k
'.trt Uta . •-' .. ..
p« pošti:
Z.i ?JC i*t» 10 K'- - k-n, pul leta . S >. — j j lotrt leta X ..   r.O ..
V-.Jni»tv :u n|ir»7n::.tvo uM «t„lnem trt(ii (l»"in-plati) hi*na it. 1M.
0#iini.l!n:
/i niva.|n<> .Irestop
... plafoje \ kr...e », n.ili.ii.. Ikr*!*, :< \r. h m ti-ka -.'kr.it. 4 kr. (t tt ti.ka .Ikrat-■4|« p,«n enke m pU.Mi. jejo |i.i prost.mi.
/a v«k ti<ek je filiali kol.-M.torp-lji     j,, .
Ithkllfl  ...  n,. »rjeaj.i, J.ppi'1 naj M lilmrntuljnu 11 .tk . i. ,
St. 40.
V Mariboru T. Julija 1868.
■"« "c -;» j I.
Kaša prihodnost.
ur.
Neka druga potreba, ki jo vsi Živo čutimo, je, da je življenje rodbinsko pri naših izobraženih stanovih tuje. Da je tam pa tam kaka izjema , se mora priznati; pa žalostno je ravno to, daje izjema, kar bi imelo biti navadno. Ako je oče rodoljuben Slovenec, in udje njegove rodbine tudi znajo slovenski in že celo — za parado — govore* slovenski, če pridejo k veselici v Čitalnico, taka rodbina Že ni slovenska. Saj v viših nemških krogih dosti rodbin zna francoski iirkedar v francosko družbo pridejo, se se-ve* da francoski poincnjajd. Pa za tega voljo ne bo nikdo imenoval tako rodbino francosko. Kdor hoče, da mu bo rodbina slovenska, mora skrbeti, da bo slovenska beseda , da bo slovensko mišljenje gospodovalo v njej. Zakaj takih rodbin nimamo? Sami smo krivi. SredotoČjc vsega rodbinskega življenja je — žena. Že po svoji naravi, ktere čutje bolj vlada, kakor um, je ženska bolj sposobna nego bolj kozmopolitični možki, z ljubeznijo se okleniti vsega, kar je domače. Kako tedaj, da ravno ženstva naj bolj pogrešamo v naših izobraženih krogih? Za moško mladino je po srednjih šolah kolikor toliko poskrbljeno, da se iiavzauie slovenske izobraženosti, kolikor je more naša revščina ponuditi. Za žensko mladino pa kar nič ni poskrbljeno. Gospodična, od ktere se zahteva, da ljubi slovenstvo, mora vsaj poznati to slovenstvo, mora se v njem izobraziti, kolikor je v sedanjih okoliščinah mogoče. Sedaj od naših gospodičin in gospej rodoljubje tirjati, se mi zdi tako, ko da bi zahtevali od njih, naj se v „narodnih" pa kmečkih opravah med nami sučejo. Gospodičine in gospe* bi go tovo hotele, naj se narodna kmečka noša nekako požlahni in pri kroji za gospodo. in v tej požlalinjeni narodni obleki še le bi se prav upali med možke, ki se ve*-da tudi nebi nikdar se hoteli celo tako nositi, kakor kmečki fantje. — Privošimo tedaj tudi Slovenkam, da se v slovenstvu na nekoliko višo stopnjo popn6 od one, na kteri stoje* naše slovenske kmetice.
Ako tedaj hočemo kedaj imeti narodnega rodbinskega živ ljenja, skrbimo, da se bo vsaj ena viša dekliška šola na Slovenskem ustanovila. V Ljubljani, mislimo, ne bi bila to nemogoča reč. Po ostalih slovenskih mestih pa bi se dalo kaj manjšega provizoričnega napraviti. Čitalnice bi lehko poskrbele, da bi se njihove Slovenke vsaj z našim jezikom in našo literaturo bolj na tanko soznanile. Sposobnih in voljnih učenikov, mislim, ne bi manjkalo nikjer. Nekaj moramo v tej reči kmalu storiti, to je naša dolžnost, na ktero bi imeli bili že davnaj misliti.
Učimo so od Olio-Siovanov!
IV.
(Konec.)
Občinske založno in posojilnice, kterih zdrava organizacija se kaže iz navedenih pravil, bili so glavni faktor narodnega napredku na Trškem. Skušajmo jih upeljavati tudi pri nas na Slovenskem, da se naše ljudstvo ne samo vodi k veči varčnosti in rednosti v plačevanji, ampak tudi vadi k vzajemnemu delovanju. Le začnimo! Da si bo res začetek težaven, iti nasprotnikov ne malo, pa bode v kratkem se kazala velika korist teh zavodov, naraščalo bode narodno premoženje, naraščalo pa tudi bode zaupanje do njegovih voditeljev.
Na Češkem zraven teh založen še najdemo dosti drugih zavodov, kteri so ustanovljeni po načelu asociacije. Kar eden sani ne zanioro, termi so kos združene moči. Dozdaj so bile sladkorne tovarne večidel v rokah Židov in Nemcev, kmetje pa so bili prisiljeni, .svojo peso oddavati tem tovarnam po ceni, ktero so one narejale. Kmetje, vidši veliki dobiček takih tovoren, so se začeli združevati po 100 do 200, uložili so nekaj gotovine, nekaj vzeli na posodo, in si sezidali obširne sladkorne tovarne, ktere stojijo na 150 do 200 tisoč gld. Te so društvena lastnina in ves dobiček ostane kmetom. Oni sami peso pridelujejo in potem v svoji tovarni iz nje sladkor kuhati puščajo. Takih od kmetov postavljenih sladkornih to varen jo na Češkem in Moravskom že sedem.
Tudi gospodarske šole si začnejo kmetje sami na svoje stroške itstanovljati, ker deželi ni mogoče, vsem okrajem s takimi šolami na deželne' stroške zadostovati. V H ra holu s kali, blizo mosta Itoudnice za česko-nem-ški meji našel sem tako gospodarsko šolo, ktera bi lehko bila v izgled vsem enakim zavodom, in ki so jo ustanovili sami kmetje roudniškega okraja. V zajem so vzeli neki dvor kneza Lobkovica, uložili (1000 gld., za prve pripravo in zdaj po dveh letih ta šola že tako dobro napreduje, da se že skoro sama zdržuje iz svojih gospodarskih pridelkov — ima namreč obširno hniehiico, izvrstno živinorejo, 1"» krav itd. sadjorejo. — O osnovi in delovanji te in enakih šol drugokrat.
Pokazal sem. na kteri visoki stopnji omike in blagostanja zdaj stoji česko-slovanski narod in omenil sem že tudi nektera sredstva, kterih so so posluževali češki rodoljubi, da so rešili svoj narod proteče mu pogube, in ga povzdignili med najbolj omikane evropske narode. Ostane mi še govoriti od enega imenitnega sredstva, kterega moč pripoznava ves omikani svet in ki ga tudi Čehi niso v nemar puščali in to je: časnikarstvo.
Na česko-slovanskein izhaja zdaj 82 časnikov: politiških. gospodarskih, lepoznanskib, učenih, verskih itd. Skoro polovica se jih i/dava v Pragi, ostali pa po raznih večili čeških in moravskih mestih. Med temi sta dva velika politiška dnevnika: „Nar. listy" in „Nar. pokrok". Oba imata obilo naročnikov, in no boš našel ne najmanjše vasice po vsem Češkem., da l)i no imeli posamezni kmetje naročenega enega ali druzega dnevnika. V dokaz le to. Eno uro hoda od mesta Roudnice, je na desnem bregu Labe najposlednja češka vas Lounke, četrt ure naprej so že popolnoma nemške vasi In vendar sem našel v tej vasi najiskreniše slovanske rodoljube, povffe ee-ki govor, česko-slovansko običaje. Podal sem se iz Houdnie poš v Lounke, da bi videl češki narod pri delu, v domači hiši. Spremljati blagovolila sla me dva vrla Čeha, g. Dlabač, ravnatelj gospodarske šole v Hraholuskah, in pa g, Kehaček, gostilničar v Roudnici. V Lounkab biva g, Vaclav Krat oelivil, kmet in kupčevavec slimelom, deželni poslanec, starosta okrajnega zbora roudniškega,
Ćrčarije iz Londona.
III.
Došel mi je sledeči dopis: blagorodni gospod! Čitaje Vaše črčarije iz Londona sem se tako zamislil, da mi ni mira ne pokoja, dokler Vam posebno svojih zadev in nadlog ne naznanim. Vedno je bilo moje mnenje, odkar sem o Londonu govoriti slišal, da, kakor je to mesto glava vseh drugih, tako mora biti tudi pravi rajski most pridobiti si tam slavo in srečo; zato so tudi moje naj srčnije želje, v to izvoljeno mesto priti, kakor le mogoče, a to posebno zdaj, ko se mi osodepolni čas bliža, čas, v kterem gimnazijske študije dovršim, in se po volji svojih starišev, botrov, bratov in sester v bogoslovnico podati imam, za kar pa nobene želje in volje nimam. Prosim Vas tedaj, blagovolite mi svetovati, kaj bi mi v tej zadregi najboljše bilo storiti, kako bi mogel jaz rajši v London odteči in tam srečo najti V Pri-poročevaje se Vaši blagorodnosti sem vedno Vaš ponižni sluga,
J. osmošolec v Mariboru.
Eto mi lista! kaj bi ž njim storil?   priobčim ga občinstvu, da ga javno komentirati in odgovoriti morem, boje se, da mi zopet kaj enacega pod brado ne pride.  Odpišem tedaj brez obotavljanja na kratko in dolgo: Prijatelj moj!
Vaše pisemce sem dobil, in brž sem pripraven, kolikor mi mogoče, Vašim željam ustreči. Pn, ko bi se najino dopisovanje ponavljalo, hočem Vam
brž po prvem listu svoje želje in mnenje o pisavi, posebno glede tiaslovov povedati, da se vprihodnjič boljo razumeva. Na listnem zavitku ste kuj lepo napisali Sr. VVohlgeboron llerrn Herin ; z Vašim listom mi (lojde še drugi s slovenskim naslovom N. p. blagorodni gospod gospod. Kor ob poštni uri nisem bil doma, prevzeme ta lista trda Angličanka, da miju izroči; to bi bilo vse prav lepo, vendar kako globokih ždihljajev in bridkih zadreg Bta one ta napisa napravila, ker hote ali nehote imel sem te prekrasne naslove na tenko poangležiti in raztohnačitiI Mislite si. da se v angleščini nikoli in nikomur takošen nasloven priimek ne piše — mogoče, da v kakoSni porodiš-niči — in v kakošnikoli prestavi zapisati ga k listnemu naslovu se anglijskemu čutu in mišljenju stvar nenaravno neumna dozdeva, zato si je Angličanka, no vede, kako hi bili Nemci „Hoch und VVohlgeboren" in mi Slovenci tudi tem vkljub „Visoko in blagorojeni"; — o mojem narojenji kaj posebnih in čudnih stvari mislila, kar me res žali. ker vem. da narodi! sem BO po člo-večje, kakor vsaki drugi človek, a k temu je le to moj ponos, da sem naj priprostniji priprostnik , pravi kmečko-ovčarski plebejec, Ta neprilika me je tedaj odločila, da Vas vse prijatelje Slovence za Božjo volju prosim, pustiti moje narojenje, kakoršno koli je bilo, saj to nič ne briga Vas. teinuč le mene, mojo mater in babico; pa ko bi tudi vi kaj o tej zadevi vedeli, zakaj bi mi to na listne zavitke in naslove pisali V Jaz ođ BVOJe strani Vas zago-tovljnm, da nikdar nobenemu Slovencu in prijatelju prilepice „blagorodni" pisal ne bodem. Pa norazumimo se natančnije, kaj proštenja blagorodeu V jaz i 'epričan, da vsi Slovenci smo enako po elovečjo rojeni, čeravno porod* oktor nisem, in si biti ne želim.   Vem, da veči del Nemcev, posebno
ustanovnik in starosta gospodarske šole v Hralioluskah, nad vsem pa najbolj vnet slovanski rodoljub,kakoršnega si ga nisem nadejal najti na kmetih. Seveda imo \ njegovi hiši iprejeti liili s pravo slovansko gostoljubnostjo. Po kratkem pocuka ogledavali smo eelo kmetijstvo g. Kratochvila, in občudoval len nefttranikj napredek češkega rolništva (kmetijstva). Ker pa popis tega ret rsornegl kmetijstva m spada v politiški časopis, samo to povem, da, kamorkoli sem se ogledal, spo/nal sem. da povsod vlada duh novega časa, da ne dela smio roka, ampak tudi glava, in da zato delo ima največi vspeh. G. V. Kratoelivil. CesM roloik kat' cksoeben, je, da se zopet vrnem do tega, kar
iem mislil dokazati, sam za se naročen na 8 čeških listov. Sploh vLounke,
ki štejejo le 29 kmetov, prihaja blizo 40 iztisov čeških časopisov, med temi: ."» Narod. Iisty, 5 Humor, listjr, l> Hlasov, 7 Svobod, 2 Delnika. 1 Hosp. list. I Posel / Prahy, 9 Kvčtj itd. Lehko je po tem takom vse ljudstvo izobraženo in bolj podučeno v politiških vprašanjih, kakor pri nas večina meščanov, ki k večemu čitajo vsakdanje novice Tagespoštine.
Ni žalostno ZB nas Slovence, da še enega politiškega dnevnika nimamo, in da se od ljudi, ki bi jim omika naroda morala iti nad njihovo osebo, stavijo ovire edinemu polit, časopisu slovenskemu, in da v svoji strasti ga skušajo podkopavati. Zaupamo pa na zdravo nepokvarjeno jedro našega naroda, zaupamo na rodoljubje, ktero od dne do dne živahnejc klije po vsej slovenski domovini, zaupamo na delavnost naše mladine, na sprevidnost in žrtljivost naših stare jih domorodcev, da se nc bodo podirali narodni zavodi, temveč le novi zidali.
Posnemajmo čeho-SJovanel Oni nam kažejo, kaj vse zamore delav-n ost. složnost in vzajemnost. Dr. Jože Vošnjak.
I) o p i s i.
Iz Ljubljane 8. julija. A. |Izv. dop.] (Dr. Costa zopet župan.) Danes se je uresničilo, o čemur sem zadnjič pisal, dr. Costa je zopet župan ljubljanski in je prevzel v današnji mestni seji predsedstvo. Da so kislo gledali naši nasprotniki, ko je izročil v seji g. podžupan dr. Supan g. ('osti dekret, v kterem se mu njegova rehabilitacija na znanje daje, morete si misliti. Po kratkem nagovoru je prevzel dr. Costa mesto prvosednikovo, in vodil sejo. Po postavi pa ima mestni odbor pravico disciplinarno preiskovati delavnost župana v zadeval) lokalne policije. Ta stvar so je izročila združeni pravniški in policijski sekciji, ki bodete v tej zadevi poročale. Ljubljana ima tedaj zopet župana, ki jej je bil po krivici vzet, kaj bo pa z „Južnim Sokolom1', ki je bil ravno tako pO nedolžnem razpuščen?
Iz LJubljane, |Izv. dop.] Z. (Dijaki so komandirali!) Vse zastonj, komandirano je! kriče na vse kri pije znani možiceljni o glasoviti pomični nerednosti na Jezici in druzih vaseh 17. maja t. 1. „Sokoli in kaplani so auktorji!" Narodnjaki so izposlali svoje agente in operacijo na topišče!' in več tacih bedarij vganjujojo v svoji slepi besnosti in inostranosti; v vlado pritiskajo in liujskajo, češ. da jim ni mogoče več prestajati, ker jim gre za obrtnijstvo, družinsko življenje in celo za kožo. Zato ni čuda. da preiskovalni organi, kar se more ojstra pota hodijo, in da morajo vsako muho, ki je le mimo Jezice letela, vjeti v svojo klešče.
Tako jo mimo druzega tisti popoldan prijateljska družba gimnazijah cev in nekaj realcev šla v imenovano vas k Alešu, da bi tu od mesta oddaljena obhajala v veseli skupščini god dveh svojih nazočih tovaršev (Jan. Nep.). 7 njimi je bil tudi domači sin ondotne gostilnice. Med petjem, na-pitnicami in prijateljskimi razgovori mine jim kmalu deveta ura , in no vede kdaj. pride takrat nekaj vaških fantov v ravno isto sobo, in se posedejo k bokalu dijaški mizi nasproti. Dijakov se nihče ne zmeni za-njc. zakaj pa tudi V Fantje sami so med seboj zapeli nekaj „holadri" in že tačas se pomenkovali svoje reči o Ljubljančanih, ki so šli zjutraj skozi njihovo vas Mengiš. Med tem neki kmetiški fant napije dijaku, sedečemu blizo nje-ga, ki mu prijazno odzdravi in to tembolj, ker pozna šege na deželi o tej stvari, tir jih mimogrede blizo takole nagovori: kajti slišal je deloma njihove pogovore); Ne zamerite: sicer ne mislim še nič slabega, da ste tako zbrani:  vendar, če pa mislite res na kako nerodnost in tepež, kakor sem
čul od strani: prosim, fantje, bodite pametni in mirni. Pustite, naj gredo ljudje v mini domu spat. in tudi vi pojte spat!
>>• I i ie spomnite, koliko vriša in hrupa je napravila vlanska nered-nost; koliko grenkih ur so morali domači poštenjaki zavoljo nepremišljenih rarovoati prenašati, kako m je razvpila naša dežela? — In res je žalostno. ■ li se pri nas take reči gode; vsak pameten človek mora pritrditi! Vidite saj so današnje dni ne opravi nič s pestjo. Želeti bi bilo, da bi se naši ljudje po deželi kaj učili in se bolj likali, da bi ne mogel nihče iz nas norcev delati.   Hodite pametni fantje, če ne hote ,.štrafani!u
Po tem svarilu oglasi se nekaj fantov, ki so pa že precej natrkani bili: „Mi že sami vemo kaj delamo!" Dijak z glavo majaje se obrne k svojim tovaršem ter jih opomni, da je naj bolj kazno —• domu jo popihati. Gostilničar reče jim napreci svoj voz.
Na poti domu grede tudi nje pozdravi dolg kol pod kolesi, kar jim je potem nekaj dni marsikaj smeha napravljalo. Hodijo mirno v šolo in brezskrbno opravljajo nekaj tednov svoja posla. A nenadoma zmrači se nad njimi. (i. pr. m. prinese berič nekterim liste za „Zeugen-Aussage". Stnejaje se, gre zgoraj imenovani prvi k preiskovalnemu sodniku, da bi mu ondi povedal kaj in kako. „V pol ure bom pa opravil", rekel je tje grede svojemu prijatelju, potlej grem inštruirat". -Pa nič manj kot to! Zašijejo ga, in ni ga nazaj. — Nihče noče verjeti, da bi bilo to mogoče; posebno o njem.
Tako in tako so vganjevali in modrih, da je morda pri prošnji za slovensko protokoliranje preširoko in nespodobno usta odprl. Ali kmalu so videli, da to ni taka, ker so si še dva izmed njih za žabjek zbrali; druge pa kot zatoženee izpraševali. Reveži zdihovali so po 19 — 21 dni v hudem zaporu in specijalni preiskavi.
Kaj je motiv in pravi vzrok tega postopanja, se zdaj še gotovo ne more izreči. Kakor se čuje, so nekteri ovih fantov, kar meni nič, tebi nič nekoliko skušali svojo surovo početje na ramena ubozib dijakov — mu-čencev odvaliti. Glede na faktične in resnične prej omenjene razmere bi se morala dijakom še zahvalnica poslati. Željno pričakujemo zato konečne obravnave, ki nam bo razjasnila morda to, in odprla pogled za kulise milovanja vredne osodc poštenih mladenčev, kterim je ta katastrofa veliko škodila in jim postda z debelim peskom poprej gladko pot do prihodnosti. Resnica mora na dan!! — To se bodo potem časnikarskim in drugim srakam usta zamašila, ki menijo, da je samo ongavcem povsod pot odprta!!
"V Belemgradu 8. julija. |Izv. dop.) Včeraj se je sešla skupščina, da izbere knjeza. Kakor Vam je znano, bila sta že poprod narod in vojska proglasila Milana Obrenoviča IV. za srbskega vladarja, tako, da ni bilo dvomiti, da bi ga skupščina nc potrdila. Skupščina si je najprvo izvolila Ka-rahiberoviča za predsednika, Z. Tucakoviča za podpredsednika in Nediča ter (ilaviniča za tajnika. Predsednik je izrekel potem skupščini svojo zahvale za zaupanje, .ktero se mu jo ravnokar izkazalo. Na to je šla deputacija po začasno namestništvo, ktero je brzo prišlo z vsemi ministri. O. Marinovič kot najstarejši člen naniestnistvii je skupščino nagovoril blezo tako-le:
Srbija je izgubila svojega vladarja, ki jo v nekaj manj kakor 8 letih deželo povzdignil do tolicega reda, do kteroga drugi vladarji svoje dežele komaj v nekterib desetletjih spravijo. Srbija je izgubila svojega vladarja, za časa , ko je še mnogo dela nedovršenega ostajalo. V tej nesreči nam je bila prva skrb, da ustavimo dalenjc izvrševanje peklenskih namer, ktere so hoteli izvršiti nekteri po uboji prvega rodoljuba in junaka srbskega, in postavili smo se na pot, da bi roke oskrunjene s krvjo svojega vladarja ne vrgle dežele v ponor strasti in anarhije.
Da smo obranili deželo večne sramote in neizmerno nesreče in tuge, zabvahijemo najpred milosti Božji, potem enoglasni občni podpori, ktero smo našli v vsem narodu in vojaštvu.
Ko smo bili hudodelce v roke dobili, bila nam je skrb, da namestimo prestol v smislu narodnih sklepov in v duha ranjcega knjeza Mihajla. Ostal je bil le še en odrastlik Obrenovičev — Milan, kterega nam je milost Božja ohranila. Tekoj ko je mogel narod svoje mnenje izrekati, izjavil se je za dinastijo Obrenovičev in jo Milana navdušeno za naslednika oklical, a mi mislimo, da se bo tudi skupščina kot zakonito telo v tem obziru z narodom slagala in proglasila Milana Obrenoviča IV za knjeza srbskega po pravu nasledstva in s pravom nasledstva.
avstrijskih, je „Hoch und VVohlgeboren" in dvostrokih „Herrn Herra: kako to biti moro, mi je skrivnost, knkoršnih se nam mnogo ponuja in sili. Ne brigam ••>• mnogo, da bi nemški „VVohlgeboren Hotni Herrn" dobro razumel. pa mnogo mi je na tem ležeče, da Slovenec vem pomen slovenskega „blagorodni", ki je /daj obča prilepica. Pomeni li beseda — blago roditi — kakm se o žitorodnem polji reče? jaz blugoroden ? kakošno blago binarodil? ne, nak, to je bedarija, v tem pomenu ne vem svoj „blagoroden" tolmačiti. Pomeni li se med blagom roditi? To je pri kmetih in plebejcih lehko pogosto mogoče, a zakaj takošen dogodek za prilepico k imenu? Jezikoslovci in foto-grafi, kiste šmeiitrano slabo nemški „\vohlgeboren Herrn Ilerrn" fotografirali, povejte mi, kaj pomenja Vaš blagorodni? Dokler mi tega nc razjasnite, protestujem mi k imenu to Vašo prilepico pisati. Toliko o naslovu, pa še nekaj o poslovu: Vaš preponižni sluga. Kaj pa s tem menite? Vi moj sluga? ne, to je laž! Vi se motite ali šalite. Pazite, na kar Vas tukaj opomnim: Ne posnemajte vsako besedo, ki je od starih ali mladih Slovencev slišite: žlalirdaveinu hlapčcku „košamadinarju" so nataknili nekteri Slovenci svojo kapico, in ga v ponižno slugo prekrstili; ta žlnbrdek je postal tako Slovenec in mnogih toliki ljubljenec , da si v radosti svoji njegovo presladko ime za načelo izvolijo, kot naj boljše in varnejše pravilo v tem našem pozemeljskcra življenji, v tej solzni dolini. Stari gosposki ..košamadinar" se je k novemu Življenju m novi slavi za gosposko Slovence prerodil; ž njim si zdaj oni srečo in zdravje želijo; reči: dobro jutro, dober dan, dober večor, zdravi bodite, zdravo hodilo, z bogom , srečo dobro itd., to so pozdravi, kakor jih le neotesani Pohorci rabijo, ne pa več gosposki Slovenci, slovenska gospoda
Vsak sicer po svojo: jaz pa sem neotesan in neolikan mrčav Pohorec, ki sem stare košamadinarje vedno črtil, zato So zdaj sluge ponižne bolj sovražim.
Po teh opombah mi je še na jedro Vašega lista odgovoriti. Vi ste osmošolec, abiturijent; starisi, botri, sestre in bratje, strijci in tetke Vas silijo in prigovarjajo v bogoslovje, a Vas nc vleče tje, in rajši bi pobegnili v London. Kaj bi Vam jaz svetoval? Slušajto glas svojega uma, svoje vesti, svojega srca ter pojdite tje, kamor Vas to vabi. Kar se velikih odlok za Vaše življenje tiče, no poprašttjte nikogar za svet; pametni ljudje Varno tem nikdar nc bodo kaj odločnega svetovali, in Vas k temu ali onemu prigovarjali. Naš stari pregovor: vsakdo jo svoje sreče kovač, ima večno veljavo; skuj si jo sam, edino sam! Človek no more uživati druge sreče n' drugegii vspeha niti nc dobra, nego kar si sam s svojim trudom pripravi. Kot občno pravilo more se navesti po vsem svetu, ter v vsakem času. v vsaki dobi, da vspeh, kteri se nc pridobi z lastnini nagibom in trudom je zelo, in hudo zelo! Stvarnik je dal človeku um in čut, ali srce in vest, in to mu naj bodo naravna postava, edino pravilo v mišljenji in delovanji! Ravnaj se po tem nagnenji, ne straši se nobenih predsodkov. Razvitek dušnih in telesnih moči v hoji s življenjem ti bo poplačal vse nadloge in težave: to to bo storilo moža, in ti dalo zavest samega sebe vredno ceniti. Cenili to bodo potem tudi vrstniki tvoji, cenila te bode človeška družba..— Pa naj bi Vam 0 občih pravilih za življenje no govoril, ktere je laglje staviti, nego izpolnjevati-Naj Vam povem, kako ljudje v London sreče stikat prihajajo. Pri nas doma „sreča na razpotji sedi", v Londonu skrita za ogli čepi. Treba jo človeku prebrisanega uma biti, če hoče v Londonu stopiti v gosposk stan, do kterega
Iz težkih zadreg, v ktere nas je spravilo delo prokletih izdajnikov, vodi le jedna pot, pot postavnosti. V postavnosti smo našli naj trdnejši temelj javnega reda in občne varnosti.
Ta pot nam je pridobila priznanje narodovo, pohvalo vm Evrope in je ohranila Srbiji ime, ktero m je pridobila /a vladanja knjeza Mihajla. Mi smo pokazali da nismo odvisni od kakih vplivov ali zasebne koristi. Tako si smo pridobili na svojo stran vso države, ki bo ie /edinih«, da ne bodo delale Srbiji nikakovih over pri določevanji njene bodočnosti; izjavile so nam da sc smemo zanašati na njihovo podporo, a kar je najznamenitije, samo po tej poti smo se skazali vredne naslednike svojega iiepo/nbljivcga gospodarja ki je vlado prejemaje izrekel, da je v Srbiji najviša volja - postava. Zvesto spoštovanje postav in postavnega reda, naj bo toraj sveto zavetje t udi vsem nam, ki smo poklicani določevati o naši deželi. Vaše vzvišeno rodoljubje nam je porok, da se hote svojo nalogo izvrševaje neodstopno držali sedanjih postav.  Ne pozabimo, da je to edino sredstvo vzdržati red in občno varnost.
V tem redu naj nam bo dovoljeno opomniti vas, da imate vsled postave o skupščinah in po razglasu knježevem dolžnost določiti, novemu knjezu zasebno dohodke in izbrati mu trojico namestnikov. Kar se tiče namestnikov ti rja zakon, da se smejo za to izbirati samo ministri, svetniki členi ka-sacije in apelacije. Kader to rešite, zvršili ste svojo nalogo in našo začasno namestništvo in vaše skupščinsko poslovanje je pri kraji in vse se v Srbiji vrne v pravilno stanje.
Bog premilostljivi pa naj v svojo nebeško carstvo sprejme dušo na šega nepozabljivega gospodarja M. Obrenoviča III. in naj blagoslovi vlado na šega knjeza M. Obrenoviča IV. Bog naj blagoslovi Srbijo in današnje delo te znamenite velike skupščine.   Živila Srbija, živil Obrenovič IV. I
Potem je bil jednoglasno izvoljen knjez Milan. Predsednik je predložil, naj gre devetorica kot deputacija po mladega knjeza, kar se je sprejelo s tem, da se je iz vsacega okrožja zbral po jeden poslanec. Išlo jih je toraj 17. Med tem so izbrali tudi namestnike po nasvetu Arse Lukiča in bil jo izvoljen vojni minister Polkovnik Blaznavae, Jovan Histič in Jovan Gavri-lovič svetnika in dovolil se je knjezu civilni dohodek, kakoršnega je imel ranjki, t. j. 600.000 dvajsetic.
Knjez jc prišel ob '/B10. v Topčider spremljan od narodnih in rednih konjikov, oblečen v polkovniško uniformo. Na potu že ga je povsod pozdravljal narod o srčnimi „živio" klici. V skupščini je prisegel na ustavo in rekel da se popolnoma zlaga z izbranimi namestniki. Tako se je tudi gosp. Blaznavae zahvalil za volitev in izrekel, da se bodo knjezu, kadar doraste let, izdala v večem redu, kadar jo je sprejela zdaj od začasnega namestiiištva. Zdaj so počeli topovi grmeti po Topčiperu in Beligrad se jc praznično oblekel, črno zastave so se odstranile in namestile s trobojnimi.
Vračajoči se knjoz je v veliki kasarni zaprisegel vojski a ona njemu, potem tudi v trdnjavi. Ljudstvo ga je sprejemalo povsod z največim navdušenjem.   Danes pa bo za knjeza pomaziljen.
Iz Londona, 80. junija. [Izv. dop.| Kakor je bilo naravno pričakovati, povzročil je umor knjeza Mihajla tudi tukaj veliko začudenja, in mnogo soje o tem pisalo in govorilo, mnogo o-nasledkih le dogodke in bodočnosti srbske knježevine ter južnih Slovanov še pod turškim jarmom trpečih; menilo se je s prva, da bo to ogenj v streho izhodnemu vprašanju, in lehko da bakla k novemu boju evropskemu. Da je bilo ubojstvo najzlobniji in naj nepremišljeni ji čin, svet enoglasno trdi, ker poleg tega, da jezelo vselej zelo, ni se dosegla ž njim ni najmanjša namera, nego sama škoda in nesreča. Ker sc jo v Belemgradu in Srbiji vse mirno poravnalo, minoli so tudi tukaj vsi bojazni pomisliki, o volitvi Milanovi za naslednika se nikdo ni mnogo zmenil, češ, da otrok nc bode priljubljenim Turkom nevaren. Čudno res, da narodi ne morejo brez knjezov živeti; vprašanje šo zdaj ni rešeno, so li narodi na svetu zaradi knjezev ali knjezi zaradi narodov? (Bede vlade srbske je vendar eno mnenje, da kdorkoli se izvoli na krmilo, treba je, da bode mož vešč iu odločen, zmotren in skušen, z eno besedo kos razvozlavati in vredovati zmot-njave izhodne Evrope, v kterem kolobarn je Srbska središče, in ima zato za bodočnost svojo in sorodnih ji narodov naj večo, če tudi naj težavnijo nalogo reševati.
Cerkvene zadeve se vrtijo na Anglijskem in Irskem še vedno na starem motovilil, samo da kterikrati stvar bolj zavre, po meri kakor se ognju
pripiha; cela zadeva vendar je pravi coperniški lonec, in ta zmotnjavno kuham kaša bode še mnogo škodila.
Vojniki iz Abisinije dohajajo zdaj domu in tudi sin Teodorov jc na potu v London in ne pojde v Bombnz (zadnjekrat bila je tiskarna pregreška: Bontberg), kamor je bil poprej namenjen.
Napredek ruski v centralni Aziji rusofobiste silno straši, ker zelo se hoje imeti Ruse sosede v Hiudostanu. Kar so Roti Mokliaro pridobili, jih samo Afganistan še loči; ker so pa v tej zadnji posredni pokrajini vedno raspori in hoji domači, bode Rusom brž vzroka ml Samarkanda v Kabul svoje vojnike poslati. Letina bode letos v Angliji menda takošna kakor na kontinentu: meseca maja iu početek junija bilo se je najboljše žetve muljati, vendar suša je nastopila in nenavadna vročina, tako da kjer je tenka ali bolj peičenata zemlja, je rast zelo zaostala in žetva bode zato slaba; naj lepše kaže hmelj; rana setva je tudi še precej dobra, najslabša pa je pozna setva, in posebno oves. Naj večo škodo trpeli bodo „Oraziers" farmerji, ki se z rojenjem iu pitanjem živine pečajo; koša je zdaj po večem rainola, in semi je bilo malo. mnogo živine se je zdaj gonilo na semnje, ki ni bila nikakor nc še dosti dore-Jena, boje se pomankanja klaje. Sadja pa je letos nenavadno obilo v Angliji, in dovaža se ga še mnogo iz Francozke, tako da se oboje po precej nizki ceni prodava.
Tiskovna pravda „Triglava",
Iz Ljubljane. A. — Prvosednik obravnave, viši svetovalec dežel, sodnije, g. Mataušek, prisednika gg. svetovalca deželne sodnije Heinricher in Grčar; perovodja avskultant g. Jeučič, tožnik g. državni pravduik vitez Lehman.
Obtožen jo gosp. Peter G rassel i. lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik „Triglava-'' rojen v Kranji, 27 let star, katoliške vere, oženjen in oče dveh otrok, hišni posestnik in absolviran pravnik. List izhaja vsako sa-boto, in ima kavcije 1000 gl.   Zatoženec se zagovarja sam.
Bere se pismena tožba in toženi članek „tinsere Deutschliberalen", v št. 25. Triglava, dne 0. junija natisnen, potem prvi zaslišni popisnik z zatožencem.
Tožba pravi, da je omenjeni članek v svoji celoti pripraven dražiti zoper nemški narod na Kranjskem, da se v njeni nahajajo izrazi, ki sumijo Nemce in hujskajo zoper nje. Tedaj je to pregreha zoper javni mir po § 302 kaz. zakona. Posatnesnih obdolžeuih stavkov ni navedenih v pismom zatožbi.
Prvosednik: Akoravno ste pri svojem prvem zaslišanji izrekli, da pisatelja obtoženega članka ne imenujete, lehko ga vendar še zdaj ovadite. Zatoženec: Ostajam pri svojem prvem izreku. Državni pravdnik: Ker je Grasseli odgovrnost za obtoženi članek sam prevzel, gre moja tožba le proti njemu kot odgovornemu vredniku „Triglava". Članek, ki se je ravno bral, napotil je državno nravdništvo, da ga je vzelo v sodnijsko preiskavo. Po vsi svoji pisavi se ni mogel ta članek občinstvu priporočati. Pa tudi najiskrenejši privrženci stranke, ktero zastopa „Triglav", niso mogli pritrditi njegovi razsrdeni pisavi, ter gotovo povzdignili svoj glas zoper njega. Tožba ima braniti one, ki so v članku napadeni in v sum postavljeni, pa tudi pravo deželno stranko, ker ta članek je pripraven razdraženost vikšati, in ima vse druge namene, kakor pravične, po državnih zakonih vtemeljene. članek je pisan, kakor da bi bil namenjen za kak humorističen list. Rodotnontade. kiperboh« iu bombastična pisava je Lila nehote na smeh. Ali poleg tega pa ima članek mnogo raz Žaljivega za nemški narod. Obtožba se ni opirala na posamezne stavke, temveč na ves članek. Vendar pa je treba bolj na drobno ozirati se na ne ktero posamezne oddelke. Članek je brž ko nc postal tako lo: Pisatelj je bil zelo raz-Brden zarad znanih dogodeb in dopisov, ki so se pošiljali po svetu, iu v kterih dopisih sc je bralo res marsikaj neresničnega, strastnega zoper slovensko stranko. Posebno razsrden pa je bil pisatelj nad uvodnim člankom stare „Presse" od dne 2!). maja. Namen .,TrigIavcmir članku je bil .,Pressin" sestavek deti na nič ad absurdum — posebno pa njegov konec, kjer je govor o ničlah, ki se pa le koj pozneje pripoznavajo za jako nevarne, in ki morejo netnštvo in ustavo zatreti, kakor bi mignil. Naj pred govori pisatelj o dogodbi na Ježei.   Tekoj v začetku so pikavni izrazi, kteri pa —
v Avstriji 4 fakultete pota odpirajo, ako nima mijmenj 2000 gl. letnih dohodkov. Če pridete v London založite se z 2000 gl. na leto, s temi morete ravno brez vseh posebnih skokov kot pobožen samec živeti; ali pa pridite brez krajcarja in iščite si sreče s prebrisanim umom in z debelimi za ušesi. Pri tem pa Vas imam opomniti, da se z vsemi močmi požurite: odložite ves strah in bojazljivost, bodite brezobzirni; vse Vaše mišljenje in delovanje ima biti denar in denar, dobiti si denar — ali poginiti. Pobarali bi me, kaj početi? Glejte, kaj so drugi počeli. Benjamin je došel v London vse svoje premoženje pod pazduho , pa počel je kupčevati po ulicah in oglih z naj manjšo stvarjo in prikvantal si je že po par milijonov letnih dohodkov. Ta sreča ga je tako obtožila, da ga zdaj na večer, in kedar več pri svoji kupčiji ne čepi, s četverimi in šesterimi konji voziti se vidiš, in ko bi livreje služavnikov ne poznal, mislil bi si kakošnega kneza angliškega. Neki čuden poreden pater Petrucio je pobegnil iz kloštra italijanskega, prišel v London, in tukaj nelepo zasmehoval vse prejšnje kolege. Njegova podoba je lepa. glas njegov čedno doni, kedar poje. Ali nepridipravu je klošterska pesem minila in nova se glasi: Vivamus mea Lesbia atque amemtts! in glej kako je nekdanji pater Petrucio zdaj vesel pater familias. Ti kaj cnacega ne boš počel, ker ne moreš. Pfitig je došel v London, in ni bil nič nego reven, sirot en kapičar; hudega mu časa! takrat bi bil skoraj lakoto poginil: zastonj je kapičaril. Tisto leto je menda gosteje deževalo ali gosteje vroče solnce sijalo, ker se ni nikdo za njegovo kape in kapice zmenil, ktorih Angleži že tako le malo nosijo; njihov ponos jo imposanten cilinder. Pa moj prijatelj Pfifig je B prebrisanim nosom izvohal, da je bilo leto posebno rodovitno in plodno na
kurjih očesih; premisli tedaj, da hi bolje bilo ljudem kurja očesa prirezavati nego kapice; najemo si zatoraj bolj spodobno hišo, in na duri nabije bakreno ploščo: dr. Pfitig, Chiropoilist. Dobra misel, sreča dobra! ta napis in doktorsko zrno sta zagledala bližini in daljna kurja očesa, hiteli so k njemu petelinčki in pišike donašaje mu neprenehoma v zameno zlata zrnea, in iz te zlate nabere in setve je izraslo dr. Pfitigit krasno poslopje iu v njem prijetno življenje. Dr. Pfitig je doktor; bakrenar mu je na duri bakren doktorski diplom skoval in pribil; a kdo bi po drugem prašal ali mislil, da ta ne velja naj boljšega prvega vseučilišča. Dr. Pfitig tako živi v slavi in sreči, in kedar umerje, obžalovali ga bodo vsi petelinčki in pišike. Koliko B6 ima učenjak truditi za častni doktorski diplom! A v Londonu in drugih mestih angležkih ga mnogokrat nadomestiijo samo medena plošča, ktero zvituhu skujo iu naduri pribije bakrenar; zato postane a la Pfitig doktorjev vsakojakih, vseh vednosti in znanosti, kakor se kteremu prekanljiveu ali zvituhu naj priročnije in prijetuije dozdeva si denarcev pridobiti. Pa naj Vam za danes zadostuje; list je narastel daljši, nego sem si s početka mislil; če mi zato hvale veste, ne sme biti brige, kakor ne, če sem željam Vašim ustregel: moje želje vendar so. da imate um in srce na pravem mestu, ter po svršeni maturi. h kteri Vam vse dobro želim. —■ stopite veselo in zdravo z umom in srcem na „pravo mesto". Vaš
odkritosrčni A n o n i m u s.
nemirno — veljajo 1p dopisnikom nemških listov. Ali že v četrtem odstavku sc imenujejo nensild liberalci „četa rogovileJer" (\Viihlerbande), ktori izraz gotovo l.i pripraven iponuunrijenje pospešiti, in jo pri sedanji raieHenosti
do cela dražljiv, Odstavek, kjer je govor o memorandii. preskočim, ker je „Triglav44 san /«• ratjasnila prinesel. V sledečih stavkih se nahajajo res prav lesikograflčno zbrane beeede,*in se očita pri besedah od pičle „većine v mestnem zborn", nemški stranki, kakor da bi bila nepošteno ravnala pri volitvah,   halje se govori, da nemška stranka hoče šiloma zatirati in nemčiti
slovenski narod, di.....i išče le sužnost, da ga pri vgodni priliki izroči Pru-
siji. To so par strašno močni izrazi, in posebno izročenje Prusiji občutljivo sumničenje. Žalibogje resnica, da 10 se v naši dozdaj mirni deželi osnovale dve stranki, kar se ne da tajiti, napravila sta se v najnovejšem času dva drttštva, eno se imenuje narodno, drugo pa ustavno. To so pač le imena, namere pa so vse drage. V tacih okoliščinah ni brez nasledkov, če .,• javljapi članki, kakoršen je ravno omenjeni. Ako bi se delali enaki napadi od kterekoli strani, gotovo bi se državno pravdništvo ne mudilo, ter ravno tako postopalo proti temu po postavi.
Prvosednik: Slišali ste razloge obtožbe, začnite tedaj svoj zagovor, /ato/euee: Prod vsem moram konstatirati, da moji obtožbi manjka bistvena postavna potreba, ji. 11. kaz. ravnanja v tiskovnih zadevah odločno zahteva, da so \ zatožbi na tanko zaznamovani posamezni ob-dolženi stavki, zarad kterih se toži kak članek. Vpisani zatožbi je ta postavna potreba popolnoma v nimar puščena in zdaj narejene ustni razlogi g, državnega pravdnika ne morejo nadomestiti, kar tam manjka. Ker tedaj nisem postavno tožen, ne bilo bi se mi prav za prav treba zagovarjati: če pa to vendar storim, zgodi se le s tem, da si prihranim vse pravice, ter da naznanim protest zoper tožbo, kterega prosim vzeti v zapisnik iu tožbi priložiti.
Tožba sama pripoznava. da je bil članek „Triglava" polemika zoper ..Press,-1. J»a pa sodnija spozna zadržaj in obliko članka „Pressinega" in dotičnoga dopisa, prosim da se bereta in priložita aktom.
članek wPressea od dne 'JO. maja in dopis iz Ljubljane od 27.ravno v tem listu se bereta.
Zatožencc: (iosp. državni pravdnik je povdarjal pisavo in bombastične fraze članka v „Tviglavu". SI. sodnija bode sama razsodila, ali ni v ravno branili člankih ,.Presse" mnogo več razžalivega, strastno hudobnega napadenja na slovenski narod nego v obtoženem članku „Triglava". Neizmerno je ogrdovanje in oskrunjevanje, kar so ga že nakopičili dopisniki v nemških listih zoper narodnjake, in vendar sc ni še nikjer oglasil kak državni pravdnik zoper to nesramno počenjanje. Narodni voditelji se kar naravnost z imenom navajajo in gnjusno napadajo. Naj mi bode dovoljeno brati nekaj vrst iz članka ...Neiikrainerisehe Schmerzen". ki ga je priobčil dunajski list „Heib-eiseii". klen rl.uiek je bil natisiieii tudi v „Novieah". To je pač že najviša stopinja Strastnega hujskanja.
Drž. pravilnik: Pripoznal sem sam, da se setntertje nahajalo v vne-njih listih dokaj zaničljivih napadov zoper slovensko stranko. Vendar zadostuje, da sta se brala članka iz „Presse" in da bi dalje branje drugih člankov nas odstranilo preveč od stvari.
Zatožencc je zadovoljen s temi razlogi in nadaljuje: Državno pravdništvo je sntno povdarjalo razčilenost pisatelja Triglavovega članka, in s tem za nektere morebiti ostre stavke opravičenje podalo. Opomnili moram, da je nekak razloček pod pismeno zatožbo in med razlogi kakor jih je g. državni pravdnik ustno razkladal. V prvi je govor o nemškem narodu, v zadnjem pa le o nemško liberalni stranki, ktera se nikakor ne more in ne sme mešati in zamenjavati z nemškim narodom. Kar se pa tiče posameznih obdolženib izrazov in stavkov prosim, da g. prvosednik stavi vprašanja.
Drž. pravdnik: Kakor sem že omenil je ves članek v svoji celoti podlaga ohtožhi, ker je pripraven dražiti zoper nemški narod. Marsikteri izrazi pa so posebno ostri in taki, da morajo Nemce pri Slovencih v sum ne-poštenjo staviti. Postavim kjer je govor o tlačenji in zatiranji slovenskoga naroda, dalje 0 BUŽnosti in da se hoče kranjska dežela izročiti Prusiji. Prvosednik ponavlja razloge državnega pravdnika. Obtoženec: Kar se tiče izreka g. državnega pravdnika, moram še enkrat omeniti, da le posamezni na tanko zaznamovani izrazi morajo se ob-kriviti, ne pa ves članek, Da bi bil vtem članku kje napaden nemški narod /opei to proteslujem, ker nemški narod ni nikjer imenovan, Le ko bi se na padalo Kočevarje, reči bi se moglo da se je napadal nemški narod na Kranjskem. Posamezno po deželi raztreseni Nemci pa si ne morejo prilastiti tega imena. Ves članek jo namenjen le n e niš k o -1 i b er al ni stranki, ktera se ama tako imenuje. Da bi jej bili Slovenci dali to ime kakor je rekel g. državni pravdnik, to ni res. Izrazi tlačnje, ponemčevanje slov. naroda itd. so le od-govor ,.1'ivssi", ktero zahteva, da vlada razvitek narodnega življa zavira. Kar bo tiče besed o izročenji Prusiji. omenim le to, da se Slovanom vedno podtikajo lm z vsacega v/roka panslavistične namere ter da se nam vedno očita Moskva in llnsija. Nemški narod ni nikjer napaden, tudi beseda „četa rogo-viležev" no more zadevati vsega naroda, temveč lo posamezne osebo ki vedno mir kale. §, 302 brani iu varuje narode, nikdar pa le posameznih, političnih strank, kakoršna je ravno nemško liberalna stranka. Ta §. 302 tedaj tukaj ni na mestu in se nc more v tem slučaju rabiti.
Prvosednik začno brati članek „unsere Dcutschliberalen" odstavka do stavka, ter stavlja zatonžencu pri posameznih oddelkih vprašanja.   (K. d.)
INiiiiicni razgled.
..\\. Ztg." razglaša zaukaz ministrov pravosodja, bogočastja innotraj nih zadev od  I. julija t. I., kteri določuje izvrševanje zakonske p o stave od 25, maja t. 1. Prvi oddelek tega zauknza določuje, kednj se smejo oklici opustiti in najvišo sodnijo v zadevah dispens, drugi oddolek sklepanje civilnih zakonov, tretji prednjo obravnovalnih pisem v zakonskih zadevah od Izdate Jj in odgovorni vrednik Anlou Touiilc.
cerkvenih ohlastnij na posvetne. Prideti so zatiknzui obrazci za oklice in zakonske zapisnike. Na dalje razglaša „\V. Ztg.J zaukaz po kterem so odsih-mal javne glcdiščne predstave le na B dneh prepovedane; dozdaj je lulo P' tacih dni. Kavno tam je oglašena pogodba z Bavarsko zavoljo srenje Jnngholz na Tirolskem in postava od 17. junija t. I., po kteri se predrugača predpis g, 7d 1 obč. dr/, zak. glede* dednega nasledovanja pri kmetijskih zemljiščih in so ob moč deti politični predisi v g, 7(il omenjeni.
V niinisterstvu zvimajuih zadev seže sestavljajo „rudeče bukve-, ktere se bodo delegacijam predložile „Rudeče bukve" so zbirka pristriženih diplomatičnih pisem, kolikor jih hoče vlada zastopništvu pokazati. Ministcrski svet je odločil, da se imajo deželni zbori zanesljivo sklicati 22. avgusta.
Omladinski tabor na „Valečove" na Češkem je prepovedan zavoljo prevelike šplošnosti in nedoločenosti. Iz Kraljevega dvora se brzojavlja češkim listom: C. k. okrajni urad prepoveduje z nazidninii oklici in bobnom izlet v „Zvičin". Pevsko društvo „Zaboj" in telovadno društvo „Sokol" sta dobila posebne prepovedi, naj bi se ne puščala zasačiti v Zvičinu. Med ljudstvom je splošna nezadovoljnost.
Dunajskim listom zelo preseda, da so francoski, italijanski in ruski listi pošteno razpravljali češko vprašanje. „Debatta" je tekoj zatrobila v rog, da so vsi ti članki v Pragi narejeni, zvunajni listi pa, ki so jih tiskali, od posebnega češkega društva plačani, kakor da bi vse časnikarstvo tako brez prepričanja in vse le za denar delalo, kakor večina dunajskega.
Hrambovsko ministerstvo je zaukazalo. da mora vojaštvo pri vseh prilikah, pri kterih bi se kaj nerednega pripetiti vtegnilo, pripravljeno biti, da priteče policiji na pomoč.
Da je bilo med Poljaki mnogo nasprotnikov postopanju poljskih državnih poslancev, je znana reč. Zdaj pa opozicija proti politiki, ki je brez koristi za Poljake ostala, od dne do dne bolj narašča. „Dz. Lw." piše: Naši delegati so začeli na svoje roke politiko delati, pa jim je popolnoma spodletela. V privatnem življenji mora pooblastilo oddati, kdor je ravnal proti volji svojega pooblaščevalca. V političnem življenji se mora mandatu odreči, kdor sc tako vede. Delegati so se zdaj prepričali, da so zavozili politiko dežele, ktero bi bili imeli po pravici zastopati; oni so prepričani, da so zaupane jim zadeve slabo rešili in po pravici se imajo odgovora bati. Pri tacih razmerah je le jedna pomoč: dolga se obtožiti in mandate iz rok položiti; kajti bolje je sredi pogubne poti vrniti se, kakor zmotljivo svojeglav-nost nadaljevati in deželi še večih zadreg nakopavati.   Tako tudi „Gaz. N."
Hrvaško vprašanje, piše P. LI.", je toliko dognano, da se brv. deputacija ne bo dalj časa v Pešti mudila, kakor kar ga potrebuje, da se spiše in potrdi skupni zapisnik in da so čvrstejc doženejo pogodbini stavki — morebiti do 11. junija. Glede Bekc so se zedinili, naj se to vprašanje reši po kraljevih predlogih v dež. zborih v Pešti in Zagrebu. Finančno vprašanje se bo tako vredilo, da dohode Ogerska za skupne zadeve davek, kar ga no bo potrosila Hrvaška za netrajno upravo. Glede jezika se bo vstreglo vsem hrvaškim željam. Mer. zbor bo pošiljal 2;i poslancev vPešto in volil B delegatoi Iz Londona se poroča, da so bo volilni red spremenil, niža zbornica je že sprejela dotično postavo.
V Francozkcm postavodajnem zboru lete pri finančni debati tako debele na vlado, da se jim komaj umiče. Jules Pavre je med druzem izrekel. Francija nima denarja dovolj, da bi si plačevala cesarstvo.
Iz Grške dohajajo nemirni glasovi, ministerstvo bi se vtegnilo spremeniti. Turška vlada je poslala 15 bataljonov v Epir ih*'Pošalijo.
Javne <liM/.i»<> 7. Julija-
Kranjsko: 111. izv. drž. Tratnik-ovega pes. gsops. .št. 410, pri okr. ur. vldriii cena 3100 gld. — lil. izv. drž. Urbaaovo pos. št. BO pri okr. ur. v Planini zar. 84 gld. cena 1000 gld. in 190 gld. — III. izv. drž. Plosovo pos. v Vrbniku h št. 14, urb. št. 107 Schneebcrg pri okr. ur. v l.ožnh zar. 37 gld. 9!) n.; cena L610 gld. — II. izv. drž. pos. Jurjn II itca rktf.it 860, Haasberg pri okr. ur. v Planini zar.314 gld. 98 n.; cena 1510 gld. — 11. izv. drž. pos. Mih. Srebotnika iz Laz urb. št. 351, Haasberg pri okr. ur. v Planini ZBr. 42 gld.; cena 233 gld. — II. izv. drž. pos. Ivana Zalnzuika rkti'. št. 10, urb. št. it, Loitsch pri okr. ur. v Planini zar. 311 gld. 8 n.; cena .'1341 gld. — II. izv. drž. pos. Ivana Marolta v Marovćji št. 1, urb. 55 ad Orteuegg pri okr. ur. v Vel- Lažcah zar. 290 gld. 05 n.: cena 1320 gld. — II. izv. drž. poa. And. Teliča v Grahovu rktf. št. 095 ad Haasberg.— Bop, III. izv. drž., pos. Hlaža Svigla, urb. št. 45 pol. Senožeča zar 83 gld. 39 n,; cena 2425 gla. o. u. v Postojni.
Štajersko: II. izv. drž. poa. Len. in Hosalije NVeiss urb. št. 11 in 45J/4 "d Horberg pri okr. ur. v Kozjem zar. 1520 gld.; cena 1015 gld. — II. izv. drž. pos. Jož. iu Lizo Mihelič urb. št. 193 ad Obmurek pri okr. ur. v ČJmureku zar. 100 gld.; cena 2700 gld.
S. Julija.
Kranjsko: III. izv. drž. Gaser-ovega pos. h. št. 2, pri okr. ur. v Loki; cena 724 gld. 20 n. — III. izv. drž Lekanovo pos. v Podgorji urb. št. 31 Hallensteiu in doni. št. 309 Schnecberg pri okr. ur.  v Ložah zar. 40 gld. 09 n.; cena 980 gld. in 40 gld. —
II. izv. drž. pos. Marka Višalja v Pregradu št. 10, rktf. št. 132 ad Polland pri okr. ur. v Cruemblu zar. 55 gld.; cena 250 gld. — II. izv. drž. Mat. Barbiča v Urezji h. št. '<, gor. št. 103 ad Thurnainhnrt pri okr. ur. v Krškem zar. 81 gld. 21 n.; cena 522 gld. —
III. izv. drž. pos. Fr. lločevara urb. št. 107 g, Relfniti urb. št. 7 Weickersdorf pri okr. ur. v Ribnici zar. 84 gld.; cena 1592 gld. — U. izv. drž. pos. Mat. Pavlica pod cerkvo o. u. Lašče zar. 20 gld. 33 n.; cona 1870 gld.
Štajersko: II. izv. drž. pos. Florjnna in Marije Habjanič urb. št. 51, 51'/,, ad Minov. Pettau in gor. št. 430 in 430'/, ad Ankenstein pri okr. ur. v Ptuji zsr. 500 gld. cena 1150 gld. in 500 gld. — II. izv. drž pos. Jož, Skutnika urb. št. 5 in vgt. št. 12 ad UOrzhof pri okr. ur. v Celji; cena 1492 gld. — II. izv. drž. pos. Andreja in Katarino Kosec urb. št. 200 ad Neucilli pri okr. ur. v Celji; cona 2990 gld. —II. izv. drž. pos. Joi Kača obe. Doliušeka urb. št. 41 ad Neucilli okr. ur. v Celji; cena 1921 gld. 91'/, n. — II. izv. drž. pos Martina Lovraea v Lakovini; cena 2897 gld. o. u. Celje.— II. izv. drž. posestvo Lujze Peška urb. št. 17 in 152 m. Žavc pri okr. ur. v Celji; cena 3950 gld. 22'/4 n.
r.-J«
Dunajska borza od (t. Julija.
5% metaliko  68 fl. 50 kr. Kreditne akcijo 198 (1, 30 kr.
f)°/„ metaliko z obresti v maji in nov. 59 ti. — London 114 II. 00 kr. 5% narod, posojilo  08 fl. 80 kr, Srebro  112 11. — kr.
1860. drž. posojilo   87 II. 10 kr, Cekini   5 fl. 44 kr.
Akcijo narod, banke  74 fl. 6 kr.
Lastniki: DrNjsl« Voinjak In drugi.
Tiskar Lduard Janžič.