Leto III., štev. 21. Celt it, cetriek due 17. feforuarja 1921. Pa v aaln f franko. fflfln^^s^A ,. ^^B^^^^^fl BB^^^t^m ^^^^^BG^^^ ^^s^EB^ft ^^^tsBKBK J^^BSUvSh^S^H^R hhb^^^^sf ^«Hi^^^^^h ^^^^^EDeV ^I^^^hI^A s^^HHlflL ^^^B^^^B ^^^RSE^B^^^i^^^lB SBHsBB ^^E^^^^KI^eSeSö^"'^^^^^^^ ^^^^KBBMHBb ^^^Bfl^^^^._^^^^H^flB ^H^^^DB m^^K^^^m bH^m^h ^^fltQ^B -'W^K^S^m^ ^^^BbE^h^^ ^B^^^^^I^^^^^^^^^^b ¦^. ,; -\' a VvHj^ . ,u^{\V\3L zkHB^w /SsSh^^^^^BA BfczaBWB^y ^uHHGBSHf Kr^^HMfl^BBV ^^B^^^H^^^B Stone ccloktno 120 K, incsefno 10 K. -- Oglusi za vsak turn vJSme stolpcn 1 K 20 v. Rchlama iticcI tekstoni, osnirtnicc in aahvalc I K 50 v. — Poeatnesisa stövülia sfane 1 K. Izliaja vsak loreK, četrfek Sn sobolo. Urednldlvo Strossnmjpvjev.Oil. St. 1,1. nndstr. Teleion ?t, .55. UpravniölVO Strossmajcrjevn ul. St. 1. priilK-je. Telefon St. 65, Račun kr. poštncga čekovnoga urada St. 10.066. IVAN PREKORŠEK: ijudsko stctje. Ko čitam v listih, da se je v me- stu Ceiju prijavilo nekaj nad 900 in v trgu Vojniku nad 60 ljudi za nem- ški materni jezik, se ne niorem izog- ntti vprašanju, kje in kdo so tisti Nemci po krvi in rodu — saj to ]e bi! zame materni jtzik — ki se uradnö oficiel- iio za take proglaSajo. Materni jezik ni to, üc so gotovi ljudje, roicni Slo- vene», vsled sistcrrsa, udobnejših sliižb in pritiska prcjsnjih vlad, zatajili svoj rod ter se protiali. Dčlali so to s!abi ^načaji, ki si pa s teni 3c nlso pride- biM drille matere ne drugetra rodu in krvi. Te zapcljanc in prodane ljudi smo dosti dolgo pardonirali, pustili smo jih v mini v dobri veri, da spo- znaio sy(ijo zmoto in krenejo zopet na prrwo pot. KaScor vidimo, p.o gotovi tiuuje, ki tega ne znajo üpostevati, ki pač" znajo uživati naš jugoülovanski kfuh, v ^svojem srcii pa hočejo biti tarn, kjcr njih bratje po ini§ljenju stra- dajo in beročijo. Ako čujem, !br. Svoje posebnc ustavne načrte so predložl doslcj: Klub zemljoradiiikov. Klub republkanccv, Klub hrvatske za.icdn'ce, Musl;mansk' Idiib. Klub socjaltih doniokratov 'n kle- rikale". Scja (istavjiega odbora 15. febr. 13 c o a md 15. febr. V današiij sej ustavne^a odbora so M'ovorT* demokrat AiiRJeF'c, rad kalec Petrov.'C, demokrat CcüjetroviC, soc. demoicrat l-lb'ii Kr- stan, dcino!;r;it dr. ^uuiciikov'^, koinu- lv"st Jovaiiov'c 'n zaiudniear dr. I aginja. Paš č pri regeutu. 15 e o grad 11. febr. Danes je m'n. piedsednk-Pas'c v avdjenc' porocal re- .^viniu o pol'tcnem položaju. ' Za izpopolntev vladc, 15 c o x r a d 15. /cbr. Vlada it sklen - j la obijov'ti pogajauja z niuslmani' n zeniljoradn'k glede vstopa v vlado. Pa- § č je poslal obern kltibom p'sma s poz - vom za vstop v vlado. P«Q)lifične westL Spremembe v deželnih vladah. Ime- uavanje dr.- Vilka ßalt'ca za predsedn ka düichie vla so se seveda za tako svobodo lep€ zahval V. Italiianski parlament bo vsled dcla- nezmožnost najbrže razpušCen. »Ore za to. da zmaga al Italja al1 pa razdorn ele/ment, k' marš rajo v propast«, prav! »Oornale d' Itala«. Češkoslovašk' predsedn:k Alasaryk je obolel na vnetju levega dcla pIjuC. Plebsc't v Oornj Šlezlil bo — kakor poročajo z IJreslava, dne 20. marea. za one, ki n-so tarn rojen', pa o. apr la. V Rusj so se mornarj1 uprV in prc- vzeK upravo mest Kronstadta n Petro- grada v svoje roke. Sovjetska rdeča ?ar- da, poslajia proti uporn'm mornarjem, se j m ie pr druž la. Sovjetska vlada je dala obe mest btok'rat; in ie odrezala do vor rvl ¦ ¦ Na švcdskoiu jc kjctl.i pover'l st'sta- vo nove vla-de soc'jaKstu i^rant'ngt!. ¦'NoCeiiio in-" i i't'rak't'v. i»e konnni stov, ampak hočemo kr- šOansko svobodo, ki pusti vsa- kegii clovckri v tnru. Varovat' ^0 tnoramo samo prestopkov zoper božj: n nravii1 red, n hče pa nas ne more s:llt.. da b: nos'li k&kšne od 1 berakcv uam na- in»sljctie krnkc.v -Str:i?.n--. st. 16. /. due P.. iclr In ?,akaj je to nap sala »Straza«? Za- to, kcr je muster Pr bccvie odred !, da '¦¦ se naj vrs jo po eel Jugoslavia predava- . nja o nnrodnem cnl-nstvu n se vistanov/ ; posebcn fond, ,z kaiercRa se bodo ii apo- ' stol» -narodne.?a edJnstva'plaeevctl. Kdor v'd'- razinere v Sloven!]1, kje-r ; je zlast' na ^tajerskem ljudsivo ^e vedno i zastrupljeno od b-vsc avsrrljske vz^o.ie v I duhu prot: ed'nstvu :n v sovraštvu do ; fjieft'a dela našega nnrcKia, kdor pozna n v'd dalje razmcrc na HrvaSkem, kjer , rad C'cvsivo šc napvej vz^ajL'i ljudstvo v | tern duhu, bo oclobrava! r,tnl-see m!n-stra F'rbcevca. Klcr kalccm seveda, k jim n za nn~ ! rodno :n državno ed-nsivo. k nasprotno ; v'dijo z vso upravčcnostjo v njeni smrt ; klerkaüzma, to n' povolj. Njim ni prav. : da se ljudstvo. vz.icoj' v duhu narOi'mega ' ednstva, k= ga inienujejo «nam «ljeuo ; k.rnko<'. Zaxo se zavzcmajo za »krscau- i sko« svobodo, za tak^no namreč, da naše | ljudstvo« neuJko in zapcljano :n v napač- ! nh poini'h vz^ojeno, se naprej prckl;nja Srbc, da zabavlja na vsc, kar pr'de '"/¦ Beogrnda, in naj ti bio tudi dobro. Zakaj nj'm — tako prav' »Straža« v 'stem člau- ku — država ni Bok, anipak voi: ko dr- žava so i m »katol-^ka načela«, t. j. Her- kal zem. M' pa, k' narn je «rdins-tve-na n nio^- na država vee ko polt'cna stranka. sto- j'mo z vso odlocnost.io na stran: min'sira Prb;čev'ea, k' dobro vidi, da so razinere v naš' držav; takšne, da je treba ljudstvo še le vzffoj't-' v pravem duhu edtistva ; smo odločno prot' »kr^cansk« svobodi zabavlianja 'n psovanta na vse, kar je juKoslovanskega, in bomo vztrajali v bcr- ju pro'ti takšnemu pojmovanjn »krSčan- ske« svobode«, in če nam »Straža« sto- krat serv'ra »1 beralne žabe« n »demo- kratske irilrckuže«. TrboTlje — tret j a naj- vecja obeina v Slovemji. Trboveljska obeina obscga trbovelj- sko dol-no/n Hrastnik. DoVrr sta zelo o/k.' in se vlečeta od severa proti jugu 1 S ure na dolgo, kjer kenčata ob iužn* zclezn'ci pr! obeh železn"ških postajah ena'kega inena. V eel- obČ!n-i je popsovü- lo 26 pop'sovalcev, ki so rneli 40 pop,'s- n*h krogov. Prtegnil'i so sc temu važne- niu delu vs' učtelf, kaplan: in rucrni'Sk' ter ob6nskr uradnik'. Vsega prcb'valstva je ... 16.042. Slovencev . . . 15.575 Neinct-v .... 27-1 Srbohrvatov . . 99 Driig-h Slovanov . 67 luil'janov .... 8 Miulžarov .... 14 Arnavtov .... 3 Druga..... 2 16.042. Mošk':h ie 8679; Žensk h 7363. 5i fa a ^, »NOVA DOB A« Slev. 2t. Twj h državljauov je I7Q, še necdlo- oi-n-li 237. Toraj iina-trio v Trbovljah vciidar veöno moSk1', ako n med tenii veliko ta- lc h, od katerh žeuske hlače nos'jo. Ako bi pr obönskfh voHvah vol le tud žen- *ke. b sc tiani niosk'm prokleto slabo godHo, ker se i-e s-novaia v svrho obč:n- skh voV'tev žc zveza žensk vseli slojev, katere so hotcle volir: Ic take može, k-i t< vsem žensskim zahtevani moral «god-t'. Da. da! Korošec obrača, Bog pa obr- iie. T. EM. ULEK. Rctztiiotrivaiija o aktu- «Inill državiiih in natav« nib vprasaiijih. (Dalje.) Pokrajinam je dr. Stnodlaka pri- znat tnako Stevilo senatorjev, Protič in ustavna komislja pa »srazmerno brojoo] sna'zi«, vladin načrt pa napo- veduje o volitvah senatorjev bližje od- redbe po zakonu, Jaz bi bll za Smod- Ikkov predlog, kl se strinja z ustavo Združenlh držav S, A In Svice, kjer je vsemdržavarn, odnosno kantonotn brez obzira na obseg a!i Stevilo pre~ bivalcev odmerjeno enako Število od- posl&ncev v senat, odnosno v stanovski dorn (Ständeral), Kar se tiče načina volitve senatorjev v Združenih državah, s»e ta sedaj ne obavlja več od pojc dinih državnih zborov, ampak nepo- sredho od naroda, kakor to doiočnje dodatni čl. XVI.I1. \z leta 1013. Pri nas pa bi se §e lahko vršila volitev od pokrajinakih skupfičin, kakor je to že v ustavnih načrtih predloženo. Primorsktm organizacijam je cdini Smodlaka odmeril zastopstvo v senatu. Da je dal zemljoradničkirn organiza- cijam več senatorjev kakor drugiin, to je celo upravičeno, ker naSa država jje agrarna, In bo tudi vnaprej morala to ostati, če nočemo doživcti ekonom skega zastoja, kakor ga zdaj doživljajo države z razvito industrijo in trgovino, n. pr. Združeue države, Anglija, Belgija, Prancoska »n Švica. V učenl sloj bi se imeli uSteti tudi zveza utiteljskih in profesorskih dru- 3tev, vojašku akademija v Beogradu,. akademija znanosti v Beogradu in Za- frebu in generalni štab. Na podlagi teh pripomb bi se moglo za sestavo senata sledeče pred- ložltt 1. Poktajinsklm skupStinam (8, 7?) naj se priznata po 2 delegata, to bi bilo skupaj 16 senatorjev. 2. ZemljoradniČkim zadrugam po t zastopnik iz vsake pokrajine, skupaj 8 senatorjev. 3. Industrijskim, trgovskim, obrt- niökim, rudarskim in delavskim ko- fnoram po 2 zastopnika iz cele države, skupaj 10 senatorjev. 4. Učcnemu in umetniškemu sloju tudi 10 senatorjev, in sicer zvezi učit. in prof, društev, univerzam v Beogradu, Zagrebu in Ljubijani, vojaški akade- rhiji v Beogradu, akademiji znanosti v Beogradu in Zagrebu, generalnemu fitabu in umetniški organizaciji po 1 zastopnlk. 5. Kasacijskemu sodišču, državnemu avetu in glavni kontroli po 1 zastopnik, skupai 3 senator je. C>. Olavnim pokrajinskim mestom Beogradu, Zagrebu, Ljubijani, Subotici, Spütu, Skoplju in Cetinju po 1 za- stopnik, skupaj 8 senatorjev. 1, Senat naj Steje 80 članov. 8. Izvoljeni senatorji (55) imajo pravlco, da popolnijo Stevilo članov do 80, K tem predlogom bi 5e pripomnil: prvič. da šteje ameriski senat sedaj 96 Članov (2><48), Svicarski stanovski svet (Ständerat) pa 44(2X22) stanovskih svetniKOv; drugič, da so v amerlSkem senatu in gvicarskem sta- novskem svetu samo države, odnosno kantoni zastopnni, pri nas pa bi btli poleg pokrajin tudi druStveni in pri dobitveni sioii zastopani. Ako zadostuje velikim Združenim državam S. A. pri njihovi dobro razvitl industriji, trgovini in agrikulturi 96 senatorjev, bo menda nam agrarcem v polni meri zadostovalo 80 senatorjev, in to timprej, ker smo v naSem volilnem redu spojili ameriški in Svicarski volilni sistem s francoskim. Zato pa je neumestno zahtevati, da moraio senatorji, katere voüjo pokra- jine, irneti diplorne o zvrSenl fakulteti ali viSji 5o!i v rangu fakuitete, kakor to zahteva ustnvna komisija v (\. IX. in Protič v L1. Vlli. (ali on samo za 2 trctjini pokrajinskih senatorjev) ; v vladnem načrtu se stavlja za pogoj Članstva dovrSena srednja ali kaka strokovna Sola, Stnodlaka pa zahteva samo za »učeni sloj« dovrSeno visoko au višjo srednjo ali strokovno So!o. Po vseh teh zahtevah bi bili auto- didakti (samjuki) za članstvo v senatu nesposobni, če bi tudi drugače Ipiü pa- metni in praktiCni ljudje. Kar se tiče trajanja senatorskega mandata, bll bi tudi jaz za 6 let, ka- kor so to predložili Protič in ustavna komisija po amerifikem vzorcu, pa ne za 9 let, kakor je to odredila Ves'ni- čeva viada v svojem ustavnem načrtu po francoskem vzorcu Pri Sestletni volilni perijodi bl ne trebalo predpisane obnovitve sonata, pač pa bi se tudi tukaj volilcem dala pravica, da odpo- kličejo svojega delegata, ako so z njim nezadovoljni in da, izvolijo drugega, kakor se je to ?.e predložilo za po- slansko zbornico. Po Sestih letih bi se celi setiat na novo izvolil ter ss ob- enem ft poslansko zbornico obnovil. Tudi v Amcriki se senat po 6 letih popolnoma obnovi. Tarn vlada princip, da se z vsako novo zastopniško skup- Sčino, ki se voli na 2 Ieti (senat pa na 6 let), tudi 1 tretjina senata ob- novi, v Sestih letih torej celi senat (Dalje v potuieljkovl štov zvečer v gosiiu'sk.: dvorani Narodtrega doma zopet predaval in s'cer o spolu'h botezn'h. Upamo, da se cenj. obc'rt.s-tvo odzow ob;sku v ist; rner, kot to ta-kSna, 7a ljudsko zdravje tako važtia prtdavanja zasluz'io. P.-k. o. cs. ¦ t Tr'Jc novi sluCal koz so sc pojav \. v Celju. Zboiel: so: v P>enj. Ipavčev": ul. 10 ArrtoiVja Plavšak, v Prešcriiov' ul. so- praga odvetn';a pospcScvanjü tujskega prometst, da se pa ndc!e?c, Prosveta- MESTNO OLEO/VLISCE CKLJE. Za soboto, due 19. tm. napovedaiu prc- mjcra «MladostK, se vrS 5e le v sredo. dms 23. icbruorja. V nedeljo, dne 20. tm. pa se ponavlja zborno uspt-la zabavnn veselogra »>Gosi>ck1 senatora. Popoldan- üka prwlstava. Zu'zane ccne. Zveza z vlak«. Začetck ob !6K-, konc-c okrog 19 Slov. gledajüc v Celju. Zelo uehva lcžna naloga K\ b;t odbornik aK ^zvrš«- joč Han celjskega dram, drustva. KrYke sHi mnogo po javnili lokal h -n tud-i ča- sop:s-h. So predsiavc redke, ir. prav. se vrstc v gcrtovem redu, '^.e skmavaio raz- iii rodotjub'', k' kaj radi me^ejo naše kul- turno svetižčc v \>t Sonec r. raznovrntrti- m\ predpustnian-' burkaiiv". n zabavam'. UprJzor: 'nteiidanca kak tttrar-čno va- žen in zRitm'y umotvor, se t: že oglaia ja\nio mnenk, k' žet' v teh težkh cas'ri zabavc • n razvedrla. Je fx-til teh nezado- voljnt'zev ustrczi'tto, j h sev^da ni v gle- dal's^e, ker j'h je oviraio ßlabovreme ah pa »zelo ntijir« opravek. Tako sta b\\ tu- di zad:n;i dve predstav' Shöntanove ve- se4o'gre »üospod senator«. Id se je upr zor'la 3. n 10. febr. 5kandalo7.uo slabo ob'skaui. IgraJcv žrfvujejo tol'ko drago- cenega časa, zmrzujeio h s' kvarijo zdr.'ivjc, mord zato, da morejo kazati svoje uspchc zevaioC'Ki \otan\ in prazne- mu parterju. Treba ic res »mogo požrt- vovahiosti "n samozatajevanja, da 'gra'i- cem ne nine veselie J?r" danaSnjl splošn brczbržnosti napram vsakemu kulturne- mu pojavu. Režija ie Miscenirala j;ro v sjMošno zadovoljno.si. Tud= ;:sralc so lah- ko vesel svojega u.s])clia, ker so igral prav dobro. Kretnje izdajo v prv' vrst v salonsk' "gri d'ktauta, vsled tega rad prczremo par nedostatkov v tcm o//ru. Umerjeno, dostojanstveno. «-i •enerj^c'no je nastopal senator Andersen {L. L:.pov5ek). pr tem mu je sekund'rala njegova žena (ga. dr. Kalanova), k: je b'la \r m'm!k% kretanju in v maski ncdoseglr-va. Prav posebno je ugajal Mütelbach (g. Brafna) vsled elegantnega nastopa :n realstčne iiytcrpre-taciic svoje ulogc. Sinpatčn sta ulogl dr. Gehringa (g. ¦ Krcil) in liööfke 1:1c (j?dč. M'Yivk-ova), snipafčno ste bH tud %raiv'. Mttelbachova žeiia Agata (gdč. Dr. Mirnkova) reprezent'-ra n.iiogo žeu z realnega žvljenja, žal, da se no da jo vse tako predruga&t'. kakor ta po prijatcljevh besedah. Cidč. Minrkova je 'Igrala z vso dovršenostjo. v prveni delu skrajno eaierg-čiio, v drugem tem bolj prisrčno ženo. Tud inanjše ulogo Ko 2i». febr. ¦¦- '-•• fake priS'ljatvo neveljavnc. Tovorne tarHe v ^eJuc ji namcravw- ; ¦> zv-.if za45%. . »NOVA DOB A* a Stran X l-'al/: ikati 10OO*d narskih baiikovcov *o se pojavl v Prag-. Zato češke batike toll liovčafiivc več ne snrejemajo v za- 'iseno. Kardtaakrai bo glasom poročl :z R- ma poieg drug h inenovan tud- zagrebŠKi nstdSkof dr. Ante Bauer. »Narodiu poslauec« Vlad'mlr Pufren- iallt jK.- v »Slov. Oospodarju-. napsa.1 čla- trek, le mrgol' losr'c-nlh ncsnr'slov. Zc dti- «tvo, da »stovet nojma samouprava 'n «vtonoir«jii. Dove človeku, k nekaj raz- «¦'¦ gospod v St. Pavlu v Sav. doln: ru- dosiödno pravico, uam javlja, da ie pr** lozadevit'li dcHi naletel na dnober *n z'- vo srebro. Na Re&i se otvor. jugoslovausko po- ^lanitvo. Tri«iSk: »;«u »Ed'iiost«, kater-^a r- *karno *j lašk; fas''st sedai ?.c StYkrat »"azdcjaL sc bav /. m sljo, dn so preset v 5eza.uo at Postojno. 20-dlnarskh bankovcov pos"tn: urad v >mvJu mi> strike naredbe ne smejo VeC ^Pit'jemat. Zamenjajo J " (seveda re ^avy') 'podrufctcc Narodne bar** v ''.niblja-n n Mariboru. . ?0.d>uir«ke novčamce morajo spre- jemat-' v zamwio tiKi davčtt wrad . Sptoštio sioveusko zcusko dru&tvo u: «a občnem zboru v tied el jo ponovTO* izvoUo za predsedno gospo Franjo dr. Tavfcarjevo. Raztrgane 1-d uarske uovcau'ce itio- r'Mo drtfavrrc blagajiK? zamenjati za tiov*. Kriza v Avsirlf. En met. stot Slezke- Sa promoga stane v Avstr1 j' že 510 K, koksa ^0\ K, sv'njskega mesa 260 K itsi. Ci&koslovaSko pravoslavuo cerkev l**lo ustanovT v češkoslovašici držav. Poslan-'k Katnn ie napros'l patrarlia r>mtria. tiaj odpoSlje v CeSkoslovašKi) enej-va pravoslavtieffa Skofa v ta name». lH*Lavna razredna loterlja. Do- bitki dnigega razreda: Srev. 98284 dobltek 70.0a0' - dioarjev •- 23367 * 30.000— » ¦•¦ 5018S 20 000'- . » * 70759 *¦ 10.000"— * 22555 " 2.000'• ' 18370 ' 2 000 — 62 {0 l 1.000- I0I58 ' 1.000— » 25763 ' 1.000'- " 76576 " LOGO— » CMatih 2490 števiik je iz!oScno v Oa- i*vi uUct 8, Prihodnje žrebanje se vr5i 7 in 8 rnarcat, I. Srečkesedoblvajo pri >1fLavoi glftvni kolekturi mednarodne banke d.d Zagreb, Oajeva nl. 8. 2 2 Vestnik invalidov. Organ?zac"ja voj. hival'dov, podruž- ¦ ca Braslovče -iiua obcir zbor v ncdcljo. dnc 20. fel>niaria v dvorani g. Stancerja v Braslovčah. Tovar i" in tovar-S ce, voj- ae vdove 'n s'rotc, tidclez'te se v polnem stevtu! Važnot Do pi si. Vojnik, Poročilo Jjubljanfikega •\lutra<- o s'epariji pri ljudskem Stetju üloni na mistifikacijt Občina je izvo- !%Agate« tako zelo trpinčeni mo?.. Po- kazai je s svojiir, nastopom, da se bo dal vedno prav dobro vporabiti, ker je bil sedaj kot nositelj tako dolge, teike in nehvaleine vloge tako zelo na mestu. O. Boltin je bil kot »Majer« bodisi v igralnem ktikor 5e bolj v pev- skem ezlru zelo dober, ter je le äkoda, da tega se tako dobro razvijaiočega pevcR —tenorista — izgubimo. Naj mu bode ob njegovem odhodu k kraljevi arrr.adi izrečeno prirranje in najlepSa zahvala za vsc ure, v katerlh nas je razveseljeval s svofim iepim tenorjem. V zelo posrečeni maski jo nastopil »eksekutor« (g.DebeSak), kl je prispeval s svojo groteskno igro dobrovoljnega moXa !n solospcvom komiCne vsebine tako izdatno k zabavi, da je giedalcem kar žarel obraz veselega predpustnega razpoloženja. Manjše vioge, kakor «Ži- gon« (g. Gračner), okornl hlapec »Jernej« (g\ Pete), so sc prav posrečile v znatno pov^difco celotnega uspeha burke. Ome- niti mo ram pohvalno g. Kramarfa ki je kot »Župan« zelo stgurno in prevdarno vodil občinskos^join gg. Remica, Cajn- ka, Mlača in Plazerja, ki so modre kmečke očance in svoje veljave in od- govornosti sisveste občinske svetovalce: Trček», Kožuha, Slaka in Pečka pred- stavljali v maskah, kretnjah in izrazih prav dobro. Po svojih r.ajboljših močeli so prispevali, da se je tako važna ob- Cirska seja glede r:?.bave uniforme za občinska str^žnika vršila prav naravno in živahno, kar je zelo pomnoževalo veselo razpoložonjs v dvorani. Pevske točke je spremljaltukajsnji salonski or- kester pod vodstvom g. učiteljaSerbec-a kakor po navadi izborno in istotako iz- polnjeval odmore z irbranimi komadi* MestoSlovenjgradec s? mora le častitati, da ima tak iz ma lone samih prvovrst- nih močij obstoječ zbor godbenikov, ki bi bil v Cast tudi večjemu mestu. Da je orkester na takt viSinl, je v prvi vrsti zasluga prejšnjega dirigenta go- spoda Lubase, ki sedaj žal zapusti Slo- venjgradec Tudi gmotni uspeh prire- ditve je bil zelo zadovoljiv, o čemur je pričal zadovoljni in smehljajoči se obraz društvenega blagajn'ka g. De- belaka, ki je prijazno odganjal številne po vstopnicah vpr^Sajoče osebe, kažoč na natlačeno polno dvorano. Da so se ta in vse prlreditve zimske sezije tako posrečile, je pa v prvi vrsti zasluga go- spoda Krajnca; tega navzlic rahlemu zdravju tako neutrudljivega moža, ki je du§a našega društvenega življenja in združuje — kar je izvanredno redko — v svoji osebi poleg tajniSkega posla pri tukajšnji mestni občini tudi mesta režiserja, igralca, člana orkestra, orga- nista, društvenc-ga pevovodje, plesnega uLiteljatitd. Vso cast in priznanje temu delavnemu, za vse pojave Hašega društ- venega, narodnega in kulturnega živ- ljenja vnetemu mo2u. Želimo mu, da \ si ob kmalu nastopivSi vigredi popravi svoje zdravje, katero mu je v nemall meri pokvarilo njegovo neumorno de- lovanje v prospeh druStev, katera bi W nenadomestljivo pogreSala. Ponovlla se bode burka »Moč uniforme«, kakor •e čuje, dne 2O.februarja 1921, ob 3. url ropoldne, da bo imelo tako tudi pre- hivalstvo h okolice priliko nasmejati se - - dasi v postnem času — od srea. Ootovo bode ponovitev fatotako na- polnila dvorano. Sokolstvo. Lc^H'madite «u /nak:. Radi nepr Ca- kovanh ovir se jc razpoiljanjc kgtma- c:j iji znakov nekol'ko z*e raz- prodan. Brat&ka drustva, ki so dob la ko- Ic-dar, pozjvijamo, d;\ čmproje poravnajo rač-UH. Turistika in sport. Vd^ke smu^ke tekine za prveustvo Jugoslav fa In Slovenlje v Boli'nilu se vi- se v ncddjk) 20. tm. ;u s:cer na daljavo Ui v skoku. Pravico udeležbc imajo vsi člu- n' sportrt h klubov in sc sprejemajo pr'ja- vc najkasncje do 16. tin. pri »Sportni zvez-«, Ljubljana, Narodn- donvpozneJSč pa d'rcktuo v lioh'tiju proti dvojiv. prijav- trir. Snežne razniere v Bohinju so po- stale nara^-nost idealne. Pr'javljen h je ?.e sedaj ninogo tekmovalccv *z cele Jugo- slavije, taJvO, da obetajo b't: tekme izreU- no zanirrrvc. Za vožnjo v Bohnj ^n nazaj ¦ in.ajo vrs-! udeJeženci z leff't'macjo, kate- ro dobo i>ri »Sportni zvt'zi«, pra\^co do poJoviČne vožnrfc ]z Ljubljane do Boh nja. Zn žane vožnje v BohinJL Clan klu- bov, včlanjenili v Sportno zvczo, dobo za udelcžbo pr- smučarskt teknii dne 20. tm. VjBoh. B istr»"c:. za polo^co zn zone vozne listke za tja'« nazaj na podlagi posebnc zkazn'ce, ki jh iz-daja Sportna zvcza, Unbljana, Narodn: dom (uradne ure od $. do 12., 3,-—6.). — Clansko izkazn'co jk; pr'nesii seboj. — Udeleženci vožnje v Bohnj kupjo v LJubljaoi na pcdlagi o- inenjen'h iz-kazn:c prcd odhodom celo vozovn co, a }e ne oddajo v Boh. B'strlci, tetnvuč jo oliraiv'io za povratek v Ljub- l.iano. Lovca St..4 je izšia s sledečo zan'm:- \o vscbno: M. Hanzlovsky: Obris lov- skega-' z'valoslovja. Kapitän Zvonko: Volčj lov na Krni'n». Inž. A. S.: Uspo- sobljcno lovsko in lovskovarstveno o- sabje. St. E.: lz lovskcga dnevni-ka. — Iz lovskega oprtnika. Mala oznan la. Sport St. 7. prinaSa: M si; k porofi'lu nai'h odposlancev pri Olympn horse shaw v Loi>donii 10J0; Važnost lahke at- lct'ke zanogoinet; l.etalskc tekme v letu 1921; Nogomct in ženske; Berlnska sportnu. unverza; Kolesarska term nolo- gija; beležke ter več lepo uspclÜ? slk. Socijalna politika. OdloČnl korald poverjenika Rtbnikarja, Ker nekatere banke vkljub pismeni obvezl niso zgradile novih hiS za svoje uradne prostore in stanovanja svojih uradnikov, je poverjenik za soc. skrbstvo Ribnikar stanovanjskemu u- radu v Ljubljani dal naročilo, da mora v javni prid zaseči poslovne prostore Slovenske banke, Slov. eskomptne banke, Prometne banke, Češke indu- strijalne banke, Gospodarske banke in Kreditnega zavoda. Storil je to povsem zakonito na podlagi stanovaniske na- redbe. Narodno gospodarstvo. Hmeljarsko druStvo v Žalcu javi vsem svojim udom, da je odbor skle- nil, letnino za 1921 zvigati od 5 na 20 kron. Položnice se razpcšljejo te dni potom gg. poverjenikov. Društveni blagajnik prosi, da se htnina pošilja le potom poštne hranilnico Poverjcn'Stvo za kmet'Jstvo razpu laga §e z nekaj tsoč pnstrvjegn z-r^da (domačc potocni'ce oz. kr.zan' >i -• žan ecu 80 K za 1000 rib;c N. •• .. u poslat poverjen:štvu do 20. i.v Za nacelu'tka iias-i trgovskt agenc'jc \ na Rck!' jo ;menov;tn trgovrc M'rko Knu- ! nenov'.c. ' Vdik konzordji bank, k naj f.nancta (industr. jsko obnovo srednjeevrop.sk!h d>- žav, sc ustanavlja v Londonu. Na celu konzorc ja jc b'v§: angleški f nar^n" m:- n'^ter Mac Kcnna. Ceškoslovaika trgovska zboruica sc je ustanov la na Ounaiu. Predsedn'k J« ravnatdj dunajskc *•?. vnostenskc bankr« Jos,p S]> talsky. Nove bankü v UuMjao1. Mrvatska stedWca iz Zagrcba otvor: v Ljubljatv v kratkem svojo podružn-ico. Ist( taku namerava ustanovit-i v Ljubljun1 fi| jalko zagrebška Jugoslovanska banka. Tvomlco aeronlanov zgradi v Beo- gradu novoustanovljena družba V Kočcvju se ustanovi »Kooovska indust^'jäJca n trgovska banka«. Prometh' zavod za promog. M:n str- stvo za trgovino rn industrijo ie dovol'lo Jadransfc' banki v Ljubljani in Josipu vi- tczu Pogacn'ku ustanovUi delniško dru- žbo z 'menom *Prometui zavod za pre- mog, d. d.a •> sedežem v I.jubljani. Nantct» družbe je, da prevzetna prodajnc poslc kot plaö'lnica premogovnikov. da uvaža premog in koks h inozemstva, da otvar- ja rn fnancira doruače prcmogovnike in da opravlja vse poslo. fc: so v zve- zJ s premogovno produkc:jo. Osnov- na delniška giavnica znač ml joiiov. Na železn šTd jiostaj' Corb'n so oropali vso pr poročeno in vrednostno poštno pošiljatev v vred- i>ost' 50 mll. dolarjcv. SRadlnja popaeila. Iz ustavnega odbora. 13 c o g r a d 15. febr. V današnii seji ustavmega odbora je naznan 1 podpred- sedn'k dr. Tomljcnov č, da 3i$u, Trstix, Sarajevu, Gor'ici, Mapiboru, B«>i*ovijf*h in Ptuju. Sprejema Vfloge na Rlfljižice III teROČi S53K Kupuje rn prodaja vse vrste .vrcdnostnih papirjev, racial! proii ugodnemit obrestovanju. $%$<$ valut In dovoljuje vsaRovrsfne üiireätfe. 2% -44 • ftegistoow. kreditna In «iavbena ÄÄ«gp ^hv IKfli^Tr W^^fe.mw«tt Spins jemsa hranilne vlo^e ra jfh ^ugaZom.m. wCeiiu "LAASJ. Alm DOjYI ?*s**tM*v* , €^t%°Li Rexerviti zaktad 80.000 K, 101 156—116 Benahm promct 60,000.000 K. Lastnica in izdajateHica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Veko?1av Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. iep nov mesarükl voz v gostilni pri iPeviiiSCUj GledaliSka ulica — zadaj okrojnega glavarstva v Celju. 106 8 se takoj sprejme. Dobi prosto stano- vanje in nekaj zemlje. Kje, pove g. A. Baumgartncr v Celjti, Gosposka ul. 30. 193 2-2 ;a krojaško obrt se takoj s trejma. Naslov pove upravništo lista. 2—1 h goveji živini se takoj sprejmo na r;osestvo Gorica. Vpraša se v trgovini Stermecki, Ceije. 204 2—1 Na skladi^tu u Zagrebu imadem u svim bojama gsrantirano čiste Anilinslte boje za vuna i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemačkih tvornica. Mofa fvrd&a fedlna IamLl 30 za nvpacvorenl fabrlüaf. 20-1I BunduIiSeua R - Telefon 15i esa= fcr ves tnrčes •nor^ poginlti, če se vporabljajo moja prciz- ku5eno n»jboli5a in povsod hvaljena sredstva; kakor: Za poijske inlšl 12 K, za podgane in ml5! 12 K., žčurki* pcseLno močna vrsta 20 K, posebno roočna tinktnra »astenlce 12 K, anifevalec mo)jeylOK, prašek proti mrcesouj 10 In 20 K, tinkfcura protl uficm prl IjudPb 5 in 12 K, mazilo «a ufil pri ž!- vini 5 in 12 K. prašelc zs uSI v obleki in peril« 10 In 20 K. tinktura prot! mrfi^sn n:.» sadlu in ze'eiiiadl luničevalec rästlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo protl garjani 14 K. PoSiljr. po povzetjn-Äavod M.IQinl&or, ^agreto $7« Vetr^laHa laitc» 3. 465 49 j^h B^^h hIh ^^BhI^^h ^h^h ^^Bh isi^B ^^H ^^^B H^H ^^h^B^R ^^5 usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju (Slovenlja) je pričela z obratom tovarne za čevlje. — lzdeiuje vsakovrstne Goodyear in Mae-kay čevlje za gospode in dame, navadne de- l^vske^Jcakor tudi najfinejše luksuznečevlje. 178 2-2 tridelni, r-rinia grad!, üvrsto pof- njeni .s la itiorsko af/ik. travo, 1 garnitura za po^toljo 3 kon'iadi K 1100— püvzetjc aii proti pred- plačilu, franko, pošilja I'M 1Q-2 „COLOMBIA",.Haribop, CvetliöaauK8. Stavbesio in gaian«« J CoIkj, 9$?al)a Pelf a ccsia 8 ¦e yritforota Aa.iadola.vo -vcakovrtitnih Htavb«nlt in s'ala»t«ri.Vskih *••!. Kritja streb-, zvonikov, poyravUa lettb, ua- r>rava »trelov»ctov ltd. I/vrftitiV točna, Oe-ie zm«rao, Za Uvraona, rtel;* no ^«Biil. Gregor Lipuš na Muli 5tcv. 118 proda svojo novozidatio 197 2—2 za 70.000 K. Ssta je pripravna i'.a vsa- kega obrtnika in ima okrog 1 orni polja* P'ravo pšenlcno Iepivo klej-v ilstičih (Itott-EftÜHSl bsr)? za čevljarfe proizvaiit | „KUISTÄL" Tvornica kem. prolÄVÖ 8 TltOOWIIIA Ceüje, BCralJa Pcfra «?, : se priporoca u •. % ronogobroieri obisk. 1 SPOSTREŽBA TOfiNflJ Malincjwec, pristno naravno blap;o, kakor tudi vedno sveže 5pece- rijsko in ko)o?:ija!no b!a«o ima najcene|*e trgovina FRECE & PLAHUTA, Ceije, Aleksandrova ul. 7, Celje. Na Željo se po§]je vzorec in cenik. 9 w v _„^ 1 • ^ izurjena v dvojnem knjigovodstvu, strojepisju, stenografiji, kakor tudi sposobna nemškega in slovenskega dopisovanja in z nai- manj enoletno prakso v knjigovodstvu. Prošnje je predložiti do 25. februarja „Tovarni pohištva, Jurkloster1' via Laško s prepisi spričeval, navedbo referenc in zahtevo place pri prostem, pre- prosto opremljenem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi. 193 2-2 a Rudolf Pewec,, trgovec ^r Bffoz;i:r»ju je otvoril svojo podružnico v Bešfci (Srem) v bližini Beograda in Müiwenn Sa:i;.s ter bode v poiožcjju najceneje in najkulantneje postreči ccii Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, moko, vsa- kovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom (karlovško in banatsko) vsc najceneje po dnevni ceni. Naroüila se naj poSiljnio direktno na tvrdko: Rudolf Pßvecf v BeSki (Srem). Naslov: Pewec, Bs^k» (S^em), Nakupoval bodern direktno od kmetov, ier bodem mogel z vsako druKo tvrdko konkurirati. Obenem boden tarnkaj prodajal deske, les in droge. Stovencem se bodo dajale brezplaCno eventuelne mformacije. Za mnogobrojna naročila se priporoca RUDOLF «»E5V1SC, prvi slovenski trgovec v Sremu. 5,SRNÄ" milo =^^!nI- Ferlež,