Leto 1894.
411
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos Lili. — Izdan in razposlan dné 17. julija 1894.
(Obsega štev. 145.—150.)
145.
^akon z dné 24. junija 1894. L,
je nabaviti sredstva za stavbo visoke šole za zemljedelstvo na Dunaju.
, S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora kazujem takö :
§• 1.
st , ^ada pooblašča, da dâ napraviti potrebne ‘)e> v katerih naj se namesti visoka šola za 2eßlliedelstvo.
§. 2.
not	potrošek za nakup stavišča, za stavbo,
ob opravo in oprémo in pa za interkalarne int ' t ' lt(^' se ustanavlia na nnjveči znesek šeststo-je r! 6Set (630.000) goldinarjev, a nabavili ga 'j* ^ak°nu z dné 15. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. netn °-) s tem, da se vsprejme posojilo v navedeni .flaJVečem znesku takö, da se bo potrebovana do] “lca obrestovala največ s štirimi odstotki ter raz-na: £ Pooenši z letom, katerega se stavba dokonča, 6 s 45 polletno plačnimi letninskimi obroki.
§. 3.
o,| ^^os°jujoČi zavod se gledé obrestnega dohodka vsiikp^a *)osojba oproščuje vsakatere dohodarine ali 8a davka, ki vtegne v bodoče stopiti na njeno (®lovonl,oh.)
mesto, gledé prejemnih potrdil o plačilih obresti in glavnice, ki jih je izdati o prej omenjenih priložnostih, pak kolkovne in pr istojbinske dolžnosti.
§. 4.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 24. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Madeyski s. r. Plener s. r.
140.
Zakon z dné 24. junija 1894. L,
kakd je nabaviti sredstva za to, da se napravi na dvéh krilih tehniške visoke šole dunajske tretje nastropje.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi se daje oblast, da na dvé krili obstoječega poslopja tehniške šole na Dunaju da sezidati
8li
tretje nastropje za tô, da se za ta zavod dobi več prostorov.
§. 2.
Dotični potrošek za stavbo, notranjo opravo in oprémo in pa za interkalarne obresti itd. se ustanavlja na največi znesek stointri tisoč (103.000) goldinarjev, a nabaviti ga je po zakonu z dné 15. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 145.) s tem, da se vzprejme posojilo v navedenem največem znesku takö, da se bo potrebovana glavnica obrestovala največ s štirimi odstotki ter razdolžila počenši z letom, katerega se stavba dokonča, največ s 45 polletno plačnimi letninskimi obroki.
§• 3.
Posojujoči zavod se glede obrestnega dohoda od tega posojila oproščuje vsakatere dohodarine ali vsakega davka, ki vtegne v bodoče stopiti na njeno mesto, gledé prejemnih potrdil o plačilih obresti in glavnice, ki jih je izdati o prej omenjenih priložnostih, pak kolkovne in pristojbinske dolžnosti.
§. 4.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 24. junija 1894.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Madeyski s. r.
Plener s. r.
149.
Razglas finančnega ministerstva z dné 3. julija 1894. L,
da se c. k. véliki carinski urad II. razreda v Me-ranu pooblašča, carine prosto odpravljati selilne predmete.
G. k. véliki carinski urad II. razreda v Merunu se pooblašča, da smé popotnikom, kateri se mislijo dlje časa muditi na Avstrijskem ali Ogrskem in kateri to svojo namero dokažejo verojetno, dovoliti v členu IX., št. 1., odstavku 2. zakona z dné 25. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 47,), govorečega o obči carinski tarifi, omenjeno carine prosto prejemanje rabljenega pohištva in rabljenih opravilih predmetov.
Plener s. r.
148.
Razglas finančnega ministerstva z dné 3. julija 1894. 1.,
da se c. k. velika carinska urada II. razreda v Polznju in Ustju na Labi izpreminjata v vélika carinska urada I. razreda.
G. k. vélika carinska urada II. razreda v Polznju in Ustju na Labi se izpreminjata v vélika carinska urada I. razreda ter naj svoje uradovanje kot taka pričneta pri ti priči.
Plener s. r.
14».
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 5. julija 1894.1.
o zvišbi navzočnfn iz staleža delavcev izvoljenim udom obrtnega sodišča za obrtnost strojev in ko-vinskega blaga na Dunaju.
Na podstavi §.21. v zakonu z dné 14. maja 1869.1. (Drž. zak. št. 63.) je pravosodno ministerstvo v porazumu s trgovinskim ministerstvom vkrenilcfi navzočnino iz staleža delavcev izvoljenim udom obrtnega sodišča za obrtnost strojev in kovinskega blaga na Dunaju, katera je bila z ukazom z dnč 13. novembra 1871. 1. (Drž. zak. št. 134.) ustanovljena na 2. gl. za pol dneva, zvišati na znesek 3 gl. za pol dneva.
Schimborn s. r.
150.
Razglas finančnega ministerstva z dné 13. julija 1894. 1.
da se ustanavlja po eno finančno ravnateljstvo v Jaroslavovu in Wadowicah, in da se vsled tega izpreminja obseg uradnim okolišem finančnik okrajnih ravnateljstev v Krakovu, Novem Saczib Tarnowu, Rzeszowu, Sanoku in Przemyslu, ki spa-dajo vsa pod gališko finančno deželno ravnateljstvo.
Po Najvišem sklepu z dné 29. avgusta 1892-1; in dodatno k razglasu finančnega ministerstva z du
julija 1893. 1. (Drž. zak. št. 112.) se v okolišu finančnega deželnega ravnateljstva v Levovu usta-navijata zopet dve novi finančni okrajni ravnateljstvi s stojališčem v Jaroslavovu in Wadowicah, od ka-lerih naj finančno okrajno ravnateljstvo v Jarosla-v°vu obsega politične okraje Jaroslavov, Cieszanöw 'n fcaficut, finančno okrajno ravnateljstvo v Wado-wicah pak politične okraje Wadowice, Biala, %šlenice in Žywiec.
Ti finančni okrajni ravnateljstvi naj svoje uradovanje pričnčta s 1. dném avgusta 1894. leta.
Vsled tega se s 1. dném avgusta 1894. leta * ozirom na razpis finančnega ministerstva z dné 8- junija 1867. leta o dokončni organizaciji finančne službe na prvi stopinji v Galiciji (Drž. zak. št. 84.) 'n v dodatek k razglasu finančnega ministerstva 'L d“u 3. julija 1893. 1. (Drž. zak. št. 112.), ki go-v°ri o ustanovitvi finančnih okrajnih ravnateljstev v Brzežanih, Gzortkowu in Žolkiewu, od spredaj Illenovanih političnih okrajev iz uradnega okoliša
finančnega okrajnega ravnateljstva v Krakovu izločujejo politični okraji Biala, Wadowice in Žywiec; iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Novem Sqczu politični okraj Myslenice, iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Rzeszowu politični okraj tartcut, naposled iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Przemyélu politična okraja Cieszanöw in Jaroslavov.
Razen tega se z istim časom politični okraj Boehnia izločuje iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Tarnowu ter se odkazuje uradnemu okolišu finančnega okrajnega ravnateljstva v Krakovu, politični okraj Dobromil pak se izločuje iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v Sanoku ter se odkazuje uradnemu okolišu finančnega okrajnega ravnateljstva v Prze-myšlu.
Plener s. r.
/