Po pošli prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h
>0
pol leta detrt , mesec
13»-6,50, 2 ,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt „ mesec
10, 5 . i;
vo:
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 182.
V Ljubljani, v petek 10. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
XII. skupščina »Zaveze učiteljskih društev" v Mariboru.
(Izv. poročilo.)
Danes dne 9. vel. srpana je imela ob 10. uri »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev« glavno zborovanje v Nar. domu v Mariboru. Prej pa je še zborovala »jubilejska sopomoč« in pa spodnještajersko učit. društvo, ki je sklenilo zaradi tesneje organizacije, da se bodo v to svrho predsedniki učiteljskih društev po potrebi večkrat shajali.
Glavno zborovanje je otvoril predsednik g. Jelene:
Slavni zbor! Od vseh strani ste prihiteli, dragi tovariši in tovarisice, k skupščini. Prignala Vas je semkaj iskrena ljubezen do napredka in stanovska zavest. Slovensko uči-teljstvo hrepeni po teh shodih, ker išče in najde na njih navdušenja. Boli nas, da se nekateri odcepljejo od nas ter hodijo z ljudmi, ki hujskajo proti nam ter silijo učiteljstvo v stari jarem. Vendar večina je z nami enega duha. (Redki glasovi: Da!) Svoboda šole in svobodno učiteljstvo, to je naš program. Zaveza ni dosedaj posegla v nesporazumljenje med jungovci in njihovimi stanovskimi tovariši na Štajerskem, vendar to lahko izjavim, da smo vedno proti zvezi učiteljev z našimi narodnimi nasprotniki in proti zvezi s klerikalizmom. Pozdravljam vse tovariše, tovarišice in goste, posebno goste Triglavane in Slovenijane, ki so letos prvikrat poslali svoje odposlance k skupščini. Latos praznujemo stoletnico rojstva dr. Prešerna in Slomšeka, katerima zakličimo: slava! (Trikratni slava!) Spomnimo se tudi 701et-nice našega presvetlega cesarja, katerega mora veseliti napredek šolstva od leta 1848 do danes. (Trikratni slava cesarju !) Pozdravljam tudi zastopnika češkega učiteljstva gospoda Papačeka iz Prage. (Na zdar!) XII. skupščina je otvorjena.
G. dr. F i r b a s, notar iz Maribora, pozdravi kot predsednik čitalnice navzoče učiteljstvo in želi njihovemu zborovanju dobrega sadu.
Gospod Jelene: Tudi častna uda dr. Tavčar in Hribar sta prišla danes sem in pozdravljam ju. (Burno ploskanje.) Vedeli smo,
L S S T E
Vi v ki.
(Poljski spisala Marija Radziwieczowna.)
(Dalje.)
Nikdo ga ne opazuje. Nihče ne ve, kje je grob, nihče ga ne bode našel.
Nihče razven njega in onih kričečih ptic tam gori, — teh pa nikdo ne umeje!
Počasi se vrača domu.
Hči mu pride prav do močvirja naproti.
»Ni ga,« ji odgovori na vprašanje, če je našel Filipa.
»Kje pa je? O moj Bog!---Ali
še živi, pride še nazaj, ali je mrtev, ali ni več naš?« --
Ne da bi si obleko osušil, odide logar v gozd.
Odslej je bilo v koči še samotneje.
Oba sta podivjala, le s to razliko, da se je njegov hrbet skrivil in mu lasje osiveli, a ona je postajala vsak dan lepša, kakor cvetoča gozdna roža, katere nikdo ne goji, nikdo ne občuduje.
da sta prijatelja šolstva, to sta pokazala tudi danes, ker sta prihitela semkaj.
Gospod nadučitelj Lesbacher pozdravi »Zavezo« v imenu učiteljskega društva za mariborski OKraj.
Gospod Kukovec (Slovenijan) prinaša pozdrave Triglava in Slovenije. Učiteljsko vprašanje igra dandanes veliko ulogo. Ton, v katerih pišejo o njem nekatera glasila (Kaj pa »Slov. Narod«, »Učiteljski Tovariš«, Soča« ? ?), je isti, v katerem govori kmet s svojim sedemletnim Janezkom. Vimenu morale želim, da se govori z učiteljstvom kot važnim faktorjem našega naroda. Nekateri časniki so pisali, da dijaštvo nima načel. To nas je užalostilo, toda načela bomo našli. (Bravo!) Za narodno omiko ima učiteljstvo veliko zaslugo. Naj deluje naprej, da se bo slovenski kmet smel imenovati najizobraženejši.
Nadučitelj g. Jarc predlaga, da se pošlje cesarju udanostna izjava. Sprejeto.
Na to se začne reševati dnevni red. Gospod ravnatelj Schreiner nastopi živahno pozdravljen, da govori o Slomšeku kot pedagogu. Njegov govor je bil po vsebini in obliki dovršen ter popolnoma nepristranski. Zato je naredil tudi na vse navzoče ogromen utis. Ko je opisoval dobo Slomšekovo ter delovanje njegovo in duhovništva za šolo, premikali so se nekateri jungovci semtertja. Zgodovinska fakla jim niso ljuba. Razmere pred letom novega šolskega zakona, posebno pa še pred letom 1848 so bile celo drugačne, nego so sedanje, zato je tudi neumestno govoriti o onem klerikalnem jarmu, pod katerim vidijo nekateri neprijatelji cerkve prejšnjo šolo in učiteljstvo vpreženo. To ve sicer vsak izobražen Človek, a kdor še tega ni vedel, lahko se je prepričal iz govora gospoda ravnatelja Schreinerja. Kakšni neprijatelji šole so bili duhovniki v prejšnjih časih, vidi se lahko tudi iz tega, da je bilo leta 1846 v celjskem okrožju 141 župnij in le 14 župnij ni imelo nedeljskih šol. Gosp. Schreiner je slavil Slomšeka kot praktičnega šolnika in pedagogičnega pisatelja. Ko je končal svoj govor, nastalo je burno ploskanje in vsi so hiteli, da so mu častitali.
G Strmšek (od sv. Petra na Medvedovem selu) je govoril o točki: »Kako se naj javi naša stanovska zavest?« Kdor hoče
svojo zavest kazati, mora ljubiti svoj stan in ga spoštovati. Ljubiti ga ne moremo, ker smo v slabih gmotnih razmerah, pač pa ga lahko in moramo spoštovati. Mi smo omikan stan, živimo tako kakor omikanci. Mi smo vzgojevalci, vzgajajmo tudi narod. Učitelj mora z narodom živeti in čutiti, sicer ni ž njim, ampak proti njemu. Spoštujmo torej tudi njegova sveta čustva. Mi živimo med vernim narodom, zato spoštujmo tudi njegovo versko prepričanje. (Dobro! Pri jungovci h mir.) A ločiti moramo stvar od osebe. Z duhovnikom, ki je v službi vere, sem si lahko v drugih vprašanjih navskriž, toda vsled tega še vendar nisem proti veri. Ekser-cicije pa so nečastne za naš stan. (?) Zakaj se tudi za odvetnike, uradnike, rokodelce ne razpisujejo, zakaj samo za nas? Kakor da bi bili mi največji grešniki! (Burno ploskanje med jungovci.) Mi lahko odgovorimo, kar tukaj gosp. Strmšeku, da se ne razpisujejo eksercicije za učitelje radi tega, ker bi bili najbolj pregrešni, ampak ker so pri vzgoji mladine tako eminenten faktor, da potrebujejo pri vzgoji ne samo znanosti in učenosti, temveč tudi blagoslova in podpore od Boga. Sicer pa se tudi za drugo inteligenco razpisujejo eksercicije, in tudi mej Slovenci bi bile potrebne. Nadalje je zahteval g. govornik, da se odpravi tajna kvalifikacija in pre-skrbovanje šol z učili od strani krajnih šolskih svetov itd. Učitelj je lahko različnega političnega mišljenja, le to naj gleda, da se pri stranki, v katero stopi, vsprejme v program svobodna šola. Za učiteljske pripravnike želi g. govornik večje prostosti. Važen činitelj za ugled našega stanu so naša glasila. Toda ona se naj odlikujejo s finim tonom. Zaničljivi izrazi ničesar ne opravijo, s psovkami se nič ne doseže, nastopajmo olikano, z uma svetlim mečem. (Posamezni glasovi: Tako je!) Glede jungov-stva meni govornik, da ni isto dobro tudi za nas, kar je ugodno za Dunaj. Naši jungovci so koj v začetku začeli nastopati nedosledno. Nekdo se je s ponosom imenoval jungovca, potem pa je prodajal srečke za magdalensko cerkev. Sicer pa imajo jungovci tudi jako dobre zahteve, s katerimi se strinjamo. Opustimo, kar bi nas razdruževalo, in iščimo, kar nas more družiti.
G. Kosi (iz Središča): G. Strmšek je rekel, da smo udje vernega naroda. Takoj pozneje pa toži, da se razpisujejo eksercicije za učiteljstvo. Ta tožba bi se lahko opustila. Saj se učiteljstvo ne sili, ampak le vabi, in vabilo je školom na prosto dano. A tudi učiteljem je na prosto dano, ali se ekseroicij udeleže ali ne.
G. Cesnik (s Kranjskega): G- Strmšek je rekel, naj bi učiteljstvo bilo nekako nad strankami. Ali dandanes se je vnel boj za šolo. Mi zahtevamo, da se šola uravna tako, da bo narodu in nam v prid. Ker je več strank, se učiteljstvo mora nekam postaviti. Vsi smo tam, kjer sprejmejo naše zahteve. Pri nas jih je sprejela napredna stranka. Ce bo duhovništvo sprejelo naše zahteve v svoj program, bomo tudi pri njih. Toda duhovništvo tega dosedej ni sprejelo in za to ne moremo biti ž njim. (Ali ni to pravcata barantija ? Op. por.)
G. G r a d i š n i k (iz Celja) nastopi ter med nervoznim mahanjem okoli sebe, da se g08pice učiteljice boječe umikajo, izpregovori: Narodu je treba omike. Toda kljub temu še se nahajajo ljudje, ki so taktično nasproti. Celo nekateri naši poslanci zahtevajo šestletno šolo. Mi učitelji trdimo, da nikdar nima ljudstvo dovolj pouka. In mi se bomo borili za šolo v sedanji upravi in zmagati moramo! (Živio! Burno odobravanje z asti med jungovci.)
G. Strmšek povzame kot poročevalec sklepčno besedo ter se izjavi za nazore g. Cesnika, kar se samemu zdi nekoliko prehitro, ker se smeji. Tudi drugi zborovalci se smehljajo. Nato predlaga g. Strmšek na svoj govor se nanašajoče resolucije.
Nato gosp. Jelene zaključi ob 1. uri zborovanje. Med gosti smo videli razun Tavčarja in Hribarja tudi prof. dr. Medveda, Vrežeta, nadzornika g. dr. Bezjaka, notarja dr. Firbasa itd.
Ob '/s2- uri ae je začel banket v spodnjih dvoranah »Nar. doma«. G. Jelene nazdravi cesarju. G. Lasbacher napije gostom. G. Strmšek dr. Tavčarju in Hribarju. Goep. Dubrovič napije bratstvu hrvatskega in slovenskega naroda. Povdarja tudi, da na Istrskem živijo duhovniki in učitelji v slogi, da tam ni klerikabzma. G. Papaček iz Prage
Logar je sedel po svoji navadi vsak večer, po leti in po zimi, o lepem in slabem vremenu, na klopi pred hišo.
Strmeč v megle, nad močvirjem viseče, je puhal tobak iz stare svoje pipe.
Vsako pomlad, ko so vivki prileteli, je zrl, kadar so zakričali, nepremično na jedno mesto sredi močvirja. Najbrže se je spominjal onega nesrečnega dne.
Sovražil je vivke, in ko je dobil nekoč od gospodarja majhnega psička, ga je naučil razdirati vivkova gnjezda. Smejal se je potem poln divjega veselja, ko so žalostno čivkali, in mrmral je, ko je gledal obupane ptice: »Peli ste, ko sem pokopaval Filipa, pojte se sedaj!«
Pes je postal potem, ko je vzrastel, njegov neločljiv spremljevalec. Divji je bil in predrzen. O mrzlih zimskih nočeh jo neprestano lajal nad volkovi, ki so se plazili krog koče, in po dnevi je celo jazbece napadal. Razun gospodarja svojega ni poznal nikogar.
Nekoč poišče logar kraj, kjer jo ležal njegov Filip.
Prst in ruševine, s katerimi ga je bil pokril, so se zarastle, in nad njimi je vzrastlo
gosto grmičevje. Vmes pa so bujno rastle rudeče jagode.
Starec natrga šopek jagod in jih nese domu. Obesil jih je v sobi nad svetnikovo podobo, in celo zimo so temno rudeče bli-ščale v zakajeni koči.
Nekega dne so izginile. Deklica je pri znala, da jih je ona pojedla.
Srdito jo oče pogleda, zakolne v mr-šavo brado, jagod pa ne prinese nikoli več.
Leta so pretekla. Večno mlada se prerodi narava vsako pomlad k novemu življenju. Nad Filipovim grobom vzrasto nove mladike, gole vejice poženejo novo listje, vivki pridejo iz daljnih krajev v svojo staro goščo in domovje, k stari ljubezni in starim skrbem.
Logarjeva koča se je nekako zarastla v zemljo, zeleni mah je prevlekel njeno streho in skoro zgubila se je med visokim drevjem. Gozdni prebivalci so se je tako privadili, da se je čaplja brez strahu sprehajala po veži in veverica uganjala na strehi svoje burke.
Logar jo bil ves dan z doma. Tudi deklica se ni brigala za nepovabljene goste.
Postala je velika in lepa, zdrava in polna divjega poguma.
Začela je hrepeneti po ljudeh.
Poleti je hodila na delo, no radi denarja, temveč da bi nekoliko poskočila, za-vriskala.
Ljudje so trdili, da ima stari denarja. Ona ni tajila in smejala se je ter izživala hlapce.
Poleti so jele prihajati v logarjevo kočo ženjice, pozimi mladi fantje — navidezno po opravkih.
Toda temno, odurno vedenje logarjevo je bilo vzrok, da se snubači niso oglasili.
Ko je pa le jeden srčno predenj stopil in poprosil njene roke, je zavpil nad njim :
»ZA-se sem jo vzgojil, ne za vas. Ako umrjem, naj le gre — prej pa ne. Ali slišiš ?«
Temno, grozeče je pogledal svojo hčer.
Odslej so obiski nekoliko časa izostali, deklica ni hodila več na delo in 8 prestrašenimi očmi je lazila za molčečim starcem. On pa je postal zopet prejšnji — brezčuten.
Toda narava, ki ga je počasi vlekla proti grobu, ki mu je upognila hrbet in ki je nad Filipovim grobom poganjala novih cvetov, je v deklici s silo vzbujala hrepenenje po življenju.
napije zmagi slovenskega naroda v težavnem boju za svoj obstanek. G. Hribar pravi, da se je prepričal, da je Zaveza zares učiteljski parlament, vspodbuja učiteljstvo k narodnemu delu, in napije »Zavezi«. G. Cesnik napije češkemu narodu. In nato nastopi dr. Tavčar burno pozdravljen : Ne smete pričakovati, da bi se kazal v Mariboru drugače nego v Ljubljani. Ne želim nikogar žaliti, spoštujem tudi načela drugih. A omenil bi, da so glede učiteljskega vprašanja besede o slogi, bratoljubju le fraze. Učiteljstvo se mora bojevati. Pred vsem se moramo boriti s predsodki o učiteljstvu preteklih časov. V nedolgo minulih časih ni bilo učiteljstvo spoštovano. Moja stranka hoče iztisniti te predsodke iz kosti ljudstva. Tudi gmotno stanje si hočete poboljšati. Mi dež. poslanci ne moremo delati čudežev . . . ker jih dan danes sploh ne more nihče več narediti (Smeh) . .. Država pa noče nič dati. S i a -n a t i č n i m nasprotstvom se moramo boriti proti temu sistemu v državi. Učitelj mora biti n a p r e d n j a k. Na Štajerskem imate jako simpatično duhovščino. Pri nas pa se hoče duhovščina vsega polastiti. Mi moramo učitelje emancipirati izpod duhovniške nad-oblasti. Učitelj in duhovnik morata postati enakopravna faktorja v življenju. Nisem proti slogi. Toda na sladke besede g. Dubroviča ne dam nič, kakor ne na besede poslanca gospoda S p i n č i č a , ki jih je govoril na Ponikvi. Pitajo vas s frazo o verski šoli. Toda s tem vas hočejo spraviti le v staro suženstvo. Učiteljstvo mora biti liberalno, (mrmranje . . .). No, če mrmrate, želim vam versko šolo, pa le za Vašo 1'aro. Dvigam čašo na neodvisno, napredno učiteljstvo. (Živio !)
G. ravnatelj Lapajne napije državnim in deželnim poslancem. G. nadučitelj Matanič (iz Istre) pravi, da je zloba, ako kdo hoče nahujskati istrsko duhovščino in učiteljstvo. Mi smo složni m potrebujemo sloge. G. Jelene zaključi oficijelni del banketa. Na to še prebere g. Frluga (Opčina) šaljivo razpravo.
Zvečer je bil koncert na vrtu »Narodnega doma«, po koncertu ples. Cisti dobiček koncerta je namenjen skladu za spodnješta-jerski učiteljski konvikt.
V obče se je opažalo, da so štajerski učitelji mnogo konciliantnejše govorili nego kranjski, n. pr. Jelene in Cesnik. Ves dan je bil pod uplivom Schreinerje-vega govora. Dr. Tavčar tudi v Mariboru ni užival neskaljene sreče, ker so se upali zavedni učitelji mrmrati, ko jim je vsiljeval svoje liberalstvo. A tudi duhovništvo dr. Tavčarju za poklon ne bo hvaležno.
Imenovanja v Celju.
(Dopis iz Celja.)
Kakor blisek je šla danes zjutraj po vsem mestu vest: državni pravdnik v Celju Ekl ter slovenjegraški okrajni sodnik pl. Sokoli sta postala svetnika pri okrožnem sodišču. — državno • pravdniško mesto v Celju pa zasede dosedanji substitut dr. B a y e r.
Molčala je, a njeno hrepenenje se je javljalo v njenih pesmih, žarelo je iz sa-njavih njenih očij, iz temnega žara, ki se je kazal na njenih licih, kadar je prestopil vitki mladenič hišni prag.
Navadno je prišel podnevi, ko ni bilo starca doma, zvečer pa je kočo OBtavil. Tako je bilo vse poletje in celo jesen, dokler ni stari logar, ko se je pozno zvečer vrnil domu, uzrl na tleh nekaj raztresenih rudečih jagod.
»Kje si to dobila?«
Vsa zmedena odgovori deklica:
»Našla sem jih v gozdu.«
»Lažeš! Samo na jednem kraju rasto in še te tam doli v močvirju. Kdo ti jih je prinesel ?«
»Morda je storil to oni fant, ki je bil prej tukaj ?«
»Kakšen fant?«
»Pavel.«
»In čemu je sem prišel?«
»Da bi kupil pri vas panj za bučele.«
»Lažeš!«
Deklica se zdrsne. Potem pa pade starcu pred noge.
»Očka, naj grem k njemu — sicer umrjem« ....	(Dalje prih.)
Po imenovanju višjega državnega pravd nika v Gradcu smo bili pripravljeni na vse: da bosta imenovana dva Nemca, a da bosta imenovana ta dva, tega tudi pri vsi ljubezni, kakoršno izkazuje sedanja vlada po navodilih grofa Gleispacha, nismo pričakovali. To je pretrda! In še znani Bayer — državni pravdnik! Tu se pač uresniči — »Aller guten Dinge sind drei« !
Ekl in Bayer sta najbolj zaslovela s svojim nastopom pri zadnjih celjskih izgredih za časa češkega poseta. — Za svoje tedanje delovanje sta prejela sedaj zasluženo odlikovanje, in primerno ter hvaležno torišče, da izkazujeta i naprej Slovencem svoje ljubeznjivosti.
Spominjamo se tu znamenite kazenske zadeve — oproščenega gosp. Bovhe, katerega so držah nad 6 tednov v preiskovalnem zaporu kljub temu, da ima i v Celju ugledno službo in da je v celjski okolici večji posestnik. — Preiskava je bila že završena, a gosp. Bovha je moral se za omrežjem sedeti
Istotako nam je še v živem spominu zadeva celo od nemških porotnikov oproščenega g. Gostinčarja, kateri je moral četrt leta čakati na rešitev. Temu se je celo zabranilo, govoriti s svojim zastopnikom in se mu ni dovolilo, da bi ga zdravil njegov zaupni zdravnik, dasi sta ti dve pravici zakonito vsakemu inkvizitu zajamčeni.
Juristi sodijo, da gre tu v prvi vrsti zasluga državnem pravdniku Eklnu samemu, ali pa njegovemu substitutu Bajerju.
Pozabiti ne smemo na tem mestu, ko naštevamo nevenljive zasluge odlikovanih mož, »Domovine« in »Vahtarice«.
»Domovina« je za državnopravdniškega delovanja Bayerja in Eklna v pol letu doživela toliko konfiskacij, kakor prej skoraj ves čas svojega obstanka ne, — dočim je imela »Deutsche \Vacht« zlate čase in jo je doletela nekoč zaplemba skoraj 24 ur potem, ko je izišla, in potem, ko je šel neki odločen slovenski odvetnik za konfiskacijo dregat. Seveda se je tedaj inkriminovano mesto le prezrlo. Obe, »Domovina« kakor »Vahtarica«, si obetata sedaj lahko zlate čase — seveda vsaka po svoje.
Ne vemo, ali je hotela dati' vlada s temi imenovanji zadoščenje užaljenim Nemcem, kateri lani niso mogli spraviti kljub jako dobro pripravljenemu aparatu obtoženih Slovencev pod ključ, ali je hotela dati duška svoji tolikrat zatrjevani pravicoljubnosti, ali je hotela spraviti število deželnosodnih svetnikov v pravo sorazmerje z narodnostjo ljudstva v okrožju, v katerem imajo soditi. Resnica, žalostna resnica pa je, da imamo pri celjskem okrožnem sodišču samo j e d nega slovenskega svetnika in nijednega Slovenca pri državnem pravdništvu.
Gosp. pl. Sokoli je znan v Celju od takrat, ko je bil pri okrajnem sodišču kazenski sodnik. Tudi konjiškim Slovencem je v jako »dobrem« spominu. No pa vendar se njegovemu imenovanju ne čudimo, in sicer prvič za to ne, ker vemo, da mu je do lepega mesta mno^o pripomogel njegov visoki oče in drugič, ker doslej še ni imel prilož nosti, da bi Slovencem dokazal toliko »ljubezni«, kakor Ekl in Bayer.
Imenovanje zadnjih dveh je pa za celjske Slovence gorka zaušnica. To je tak udarec, da ga ne smejo mimo prenesti jugoslovanski poslanci, ako se le še malo solidarne čutijo z zatiranim obmejnim Slovenstvom. Žrtvovalo se je mnogo nemškemu molohu, obe višji mesti: predsedništvo okrožnega sodišča v Celju in višje državno pravdništvo v Gradcu — in sedaj še to. Toliko kakor nepristranska Koerberjeva vlada, bi nam bila dala tudi bchmerling in Beust.
Ko so bili Čehi tako trdni pri svoji ob-strukciji in se je pretilo z absolutizmom, smo se nekoliko bali, — če gre tako naprej, kakor se nam sedaj kaže, nam je pa vse eno, če prideta tudi Wolf in Schonerer v ministerstvo, — več kakor vse, vzeti nam že tudi ta dva ne moreta.
Sol nam ne dajo, uradnike nam jemljejo, občine delijo v prilog Nemcem —vse v zahvalo, da jugoslovanski poslanci vlado podpirajo. Posebno se tu spominjamo posredovanja Slovencev za časa obstrukcije, ko se je g. Koerber k Slovencem zatekel, sedaj ne preostane druzega, kakor vsakemu po-
kazati prav odločno zobf, kdor pride zopet prosjačit slovenskih uslug.
Za nos voditi so ne damo več.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. avgusta.
Szell o položaju. Ogerski ministerski predsednik Szell je bival predvčeranjim na Dunaju in takoj so ga v njegovem stanovanju oblegali razni židovski časnikarji. No, pl. Szell je takoj ustregel njih želji in podal obširno poročilo o razgovoru s Koerberjem in o namenu potovanja v Išl. Mož je najprej povedal, da sta pozvana v Išl oba mi-nisterska predsednika. Da je bil pl. Koerber prej pri cesarju, kakor on, nima nikakega pomena, ker je potrebno, da se oba večkrat podasta cesarju poročat v navadnih normalnih razmerah, kaj še le v sedanjih. S tem je Szell razodel, da ga vodijo v Išl samo navadna opravila. Potem je povedal ogerski kabinetni načelnik, da pl. Koerber ni bil pozvan v Ratot, marveč, da je bil ta obisk dogovorjen že letošnjo pomlad in ima v prvi vrsti le uljudnostni značaj. Res je sicer, da sta se ministerska predsednika raz-govarjala o raznih dnevnih vprašanjih, a pri tem ni prišlo do nikakih važnejih sklepov, ker imata kabinetna načelnika itak vezane roke, dokler avstrijski parlament ne postane zmožen za delo. Izrazila se je pač marsikatera želja glede asanacije parlamentarnih razmer na Dunaju, a odločnih korakov Szell niti ne more nasvetovati, niti jih more sedaj izvesti avstrijski ministerski predsednik. Izrednih presenečenj nam torej ni pričakovati od sestanka v Ratotu.
Poljsko-nemška zveza. Poljaki so bili glavni del bivše parlamentarne desnice, kjer so imeli z malo izjemami skoro do zadnjega odločilno besedo. Ko je pa vitez Javvorski podal dovolj dokazov o svoji nenaklonjenosti do ostalih Slovanov, se je seveda v tem oziru marsikaj spremenilo, Poljaki so pa užaljeni ostavili desniški tabor ter šli iskat novih zaveznikov, katerih pa seveda še niso dobili. Ko se je v zadnjem času jela zopet izražati želja po zopetni sostavi prejšnje parlamentarne desnice, so misel pozdravili celo Mladočehi, akoravno so imeli ti primeroma najmanj koristi od nekdanje večine. Odločno pa so se uprli temu nasvetu Poljaki, kajpada le radi tega, ker jim je znano, da bi jim nihče več ne hotel priznati vodivne uloge. V svojem prvem ofici-joznem glasilu „Czas« izjavljajo, da niti v sanjah ne marajo obnovitve prejšnje večine in da jim je mnogo ljubša zveza z levičarskimi Nemci, kakor pa s Čehi in nemškimi »klerikalci«. Tako so Poljaki podali nov dokaz svoje krščansko-slovanske vzajemnosti.
Srednje šolstvo na Moravskem. Praška »Politik« objavlja včeraj na uvodnem mestu daljšo razpravo o tem predmetu, iz katere je razvidno, kako mačehinski se postopa s Cehi na Moravskem v šolskem oziru. V vsej deželi bo pričetkom šolskega leta 27 čeških in 29 nemških srednjih šol. Na 23.000 prebivalcev odpade jedna nemška, na 60.000 pa jedna češka srednja šola. Se jasneje se to krivično razmerje razvidi iz števila realk. Čeških je 11, nemških 15; češka pride na 144.000 prebivalcev, nemška pa že na 44.000. Kar je pa najznačilneje, morajo velik del čeških srednjih šol vzdržavati Čehi sami; to velja posebno glede gimnazij, ker je le brnsko in olomuško prevzela država takoj v svojo oskrb. Kakor se vidi, se čujejo glede šolstva tudi na Moravskem jednake pritožbe, kakor pri nas na Slovenskem. Kdaj bomo pač Slovani v Avstriji dobili to, kar nam je zaiamčeno v osnovnih postavah ?
Murawieuia naslednik imenovan. vŠest tednov po smrti grola Muravvievva je imenovan upraviteljem in voditeljem zunanjega ministerstva v Petrogradu najzvesteji pomočnik grof Lamsdorff. Da ga car ni že sedaj imenoval pravim zunanjim ministrom, je vzrok pač to, da se hoče vsestranski poučiti o njega zmožnostih. Sicer pa tudi grof Muravvievv ni bil takoj imenovan pravim zunanjim ministrom. Grof Lamsdorff j d imel že davno velik vpliv na zunanjo politiko v Rusiji. Kakor smo že svojedobno omenili, je novi voditelj ruske zunanje politike že prej dvakrat namestoval zunanjega ministra in je torej car že zadostno poučen o nje ceovih nazorih. Vendar pa sodijo gotovi
krogi, da ni nemogoč preobrat v ruski zunanji politiki, ker je grof Lamsdorff bolj naklonjen onim krogom, ki so vneti za vojsko, kakor pa mirovnim idejam grofa Muravvievva. To dejstvo je posebno važno v sedanjem trenutku, ko igra Rusija važno ulogo v Kini. Nemčiji torej bržkone najnovejše imenovanje ne bo po godu.
Rusija in najnovejši dogodki v Srbiji. Nad spremembo v srbskem vladnem zistemu se poleg pravega srbskega naroda nihče bolj ne raduje, kakor Rusija. Vse njeno časopisje daje duška svoji radosti nad poroko kralja Aleksandra z Dra-gino in nad popolnim preziranjem Milana. Pomenljive so v tem oziru posebno besede, ki jih tem povodom priobčuje »Roosija«: Bog daj ubogemu, mnogo izkušanemu srbskemu narodu, da bo mogel slobodno dihati in se odpočiti od udarcev, ki jih je prejel. To se zgodi gotovo, ako bo kralj vztrajal na poti, ki jo je nastopil sedaj, in se bo za vedno osvobodil vpliva svojega največjega nasprotnika — očeta, »srbi so nam bližnji narod. Z njim smo trpeli in z njim se veselimo iz celega srca tega preobrata. Da bo pa sreča popolna, pričakujemo popolne amnestije. Tega pričakujemo od kraljeve milosti tem bolj, ker je bil tako srečen, da mu je bil pri poroki priča sam ruski car.
Kralj Aleksander in kraljica Natalija. Poročni dan v Belemgradu je minul, ne da bi ga bil motil Milan s kakim neljubim dejanjem Da se ni spomnil svojega sina s kako brzojavno čestitko, je umevno samo ob sebi in Aleksander se radi tega ni niti najmanje razjezil nad Milanom. Toda prezrla ga je popolno tudi kraljica Natalija ter mu niti besedice ni privoščila povodom poroke z Dragino. Materi je pa srbski kralj zameril vse drugače. Že tretji dan po poroki sta izšla dva kraljeva ukaza, s katerima se Aleksander maščuje nad materjo Natalijo. Pehotni polk št. 8., ki je dosedaj nosil ime kraljice Natalije, je podelil kralj svoji soprogi Dragini , objednem je pa prekrstil višjo dekliško šolo iz »Natalija« v »Dragina« ter mladi kraljici poveril pokroviteljstvo nad to šolo. Tako se je maščeval sin nad svojo materjo, ker mu ni čestitala k poroki. Prebivalstvo si o tem činu dela različno sodbo, gotovo pa je, da je sin dolžan spoštovati svojo mater, in bodisi tudi srbski kralj._
Dopisi.
Sv. Trojica v blov. Goricah, 6. avgusta. Katoliško politično društvo za sodni okraj sv. Lenart v Slov. Goricah je imelo shod in občni zbor ter Slomšekovo slavnost pri t>v. Trojici v Slov. goricah dne 29. julija v krasnih, s Slomšekovo sliko okrašenih prostorih kmetijske zadruge.
Podpredsednik političnega društva pozdravi najprisrčniše obilno zbrano občinstvo, spominja se lanskega shoda pri Sv. Trojici, kojega je motilo nekaj naščuvanih mlečno-zobnežev, ter povdarja, da smo danes pod svojo streho, raz katere sme ponosno plapolati slovenska zastava. Na to preide k prvi točki dnevnega reda: Naš politični položaj.
Na prav poljuden, njemu lasten način nam je razložil gospod govornik, kaj je absolutizem, kaj ustava. Tudi oni, ki še morebiti niso imeli časopisa nikdar v rokah, morali so razumeti lepa izvajanja.
Ožigosal je krivični volilni red ter rekel, da naši poslanci niso dosegli nič, ker jih je premalo in ker vlada na Dunaju in v Gradcu nas ne podpira. V kratkih potezah nam je opisal delovanje državnega zbora od Badenijevih jezikovnih naredeb sem. Ker v državnem zboru naši poslanci niso mogli ni-česa doseči, so prijeli za kljuke ministerskih pisarnic ter prosili, da, beračili, naj se vendar kaj stori za uboge Slovence, in tako je dosegel gospod poslanec Žičkar zallaložane podpore 6000 K. a še le potem, ko je rekel, da I-I a l o ž a n i poginejo od glada, ako ne dobe nobene podpore.
Ravno tako niso dosegli nič naši deželni poslanci v Gradcu, in sicer zato, ker imajo večino Nemci. Po pravici bi morali imeti 20 poslancev, a imamo jih le 8. — Vsemu, kar so zahtevali naši poslanci, so se Nemci smejali, celo s pasjim bičem so jih hoteli pretepati. V deželnem zboru so nas
neki kričači imenovali roparje in moriicel Ali smo res roparji, morilci?! Ko je hotel gospod dr. Dečko slovenski govoriti, je nastal hrup, ušesa so si tiščali in leteli iz zbornice ! Ko je prišla znana deputacija od Velike Nedelje, katero so si naročili Nemci, v Gradec, je rekel grof Clary, da je dobro nemški znati. Tudi jaz pravim, da je že dobro, — a naj se tudi sam nauči drugega jezika, če to drugim, celo kmetom, svetuje. Ob nastopu rekel je grof Clary, da bo šel sam med kmete, a gospod je na to pozabil.
—	Se le pred par tedni prišel je na Spodnji Stajer, da si ogleda škodo, provzročeno po velikanski povodnji; pa s kmetom ni mogel govoriti, ker ni znal slovenski.
Na to je govornik razložil vzroke izstopa slovenskih poslancev iz dež. zbora štajerskega.
Vinorejska in sadjerejska šola v Mariboru je popolnoma nemška. Za mesto ravnatelja sta se mej drugimi oglasila tudi dva Slovenca z izvrstnimi spričevali, a dobil ga niti ni Slovenec, niti Avstrijec, ampak — Prus. Istotako je dobil službo vrtnarja Prus. A plačevati jo moramo tudi mi! Vse višje šole so nemške. Nemci imajo 19 meščanskih šol, a mi nobene. Te stanejo 280.000 K, mi plačamo eno tretjino; naši poslanci so prosili za jedno, a so se jim — smejali. Dežela plača tisočake za uravnavo rek in potokov ter popravo cest. Na Gor. Štajerskem je uravnan vsak potok, pri nas pa niti reka ne. V Gradcu se je dovolilo za zid ob Muri 66.000 K, za celo Pesnico pa neko malenkost.
Volilni red je krivičen. Nas je tretjina prebivalcev, torej bi morali imeti 20 poslancev, pa jih imamo le 8. V celjskem okraju pride na 61.000 ljudij eden poslanec, v Murau-u na 40 0 0 tudi eden. — Deželni proračun znaša 17 milijonov kron, od teh plačamo 6 milijonov mi. — Za uravnavo rek in potokov je v proračunu 387.000 K, za vinorejo 184.000 K. To bi morali dobiti imi, ker drugod tega ni treba. — Za ustanove je 72.000 K, a dobili so jih le Nemci. Prosili so tudi Slovenci, a bili zavrnjeni, čeravno so jih priporočali celo profesorji in so zelo revni. Dobili so jih sinovi nemških m e-š č a n o v.
Za omiko, znanstvo in umetnost se izda 63.000 K, za deželni muzej 134 000 K, za risarsko šolo 19 000 K, za realko 91.000 K, deželno gimnazijo v Ptuju 30.000 K, in od vsega tega mi nimamo nič. — V knjižnici ptujske gimnazije nimajo niti ene slovenske knjige, dijaki si jih morajo izpo-30jevati od zunanjih učiteljev, a še to se jim zabranjuje, kar potrjuje več navzočih ptuj skih dijakov.
Rudarska šola stane na leto okroglih 30.000 K, poljedelska šola v Grottenhofu 30.000 K, podkovska in živinozdravniška šola 34 000 K, telovadnica za nemško graško gospodo stane precejšnjo svoto, jahalnica 800 K, drsališče 3000 K In kaj imamo mi od vsega tega? — »Stidmark«, ki ima namen, naša posestva pokupiti in tu naseliti Nemce, »achulverein«, društvo za potujčenje naše dece, istotako »studentenheim« podpira deželni zbor tudi z našim denarjem, tako si smoramo plesti sami bič, s katerim nas tep ejo.
A mi dajemo državi in deželi tudi veliki krvni davek. Naši vojaki so se pokazali vselej in povsodi, v vsaki vojski kot najhrabrejše. Naši poslanci so se obrnili od Gradca, obrnimo se tudi mi!
»Proč od Gradca!« zaklical je g. govornik in zagrmelo je iz sto in sto grl, ljudstvo je dalo glasno duška svoji ogorčenosti.
—	Želeti bi bilo, cla bi jih kaki graški gospod videl te naše postavne, koščene kmete, njih iskreče se oči, njih srd in jezo. Klici so doneli gori proti trgu, proti našim nasprotnikom.
Nato je pozdravil g. podpredsednik g. I. Kača, ki se je potrudil že tretjič k Sv. Trojici iz daljnega Žalca. G. Kač je omenil, da nas sama politika pač ne bo rešila; treba je gledati tudi na gospodarstvo. Nemci nas imenujejo »narod beračev«. In res, če gospodarski ne bomo napredovali, postanemo
—	berači, ln na berača se nikdo ne ozira. Mi smo bogati na dotnoljubji, požrtovalni smo, naše ljudstvo je dobro, verno ... a postati mora tudi gospodarski, gmotno sa-
mostojno. Vsakdo si želi, da bi mu šlo bolje, vsakdo si želi večjega blagostanja večjega premoženja, — in to je prav, kajti skrbeti mora za svojo starost, za svojo ljubo milo deco. Pričeti moramo! Edina rešitev pa je skupna pomoč, t. j. organizacija.
Govornik je opisoval blagostanje na Bavarskem, v Švici, ki se je doseglo edino le z organizacijo kmetijskega stanu.
V zadnjih 50 letih je obtičal voz kmeta in obrtnika v blatu. Za 50)0 mil. zadolžen je avstrijski kmet, tako, da pride že na vsako novorojeno dete, na vsakega mladeniča, na vsako mladenko, na vsako ženo, moža, na sivolasega starca, sključeno babico, sploh na vsakega Avstrijca, dolga 300 gld. I n t o j e grozno! E lina pomoč je organizacija !
Ko bi vlada tudi vse davke pustila, to še kmeta ne reši. Rešiti se more le sam, če se združi. V Galiciji na pr. je kmet — bela vrana, zemljišča so pokupili židovi in prejšnji svobodni samosvoji kmetje so sedaj tlačani, hlapci večinoma Židov. In to se utegne zgoditi nam, če si sami no pomagamo.
Nekaj bo v izboljšanje kmetskega stanu pripomogla mlekarnica. Glede te je posebno priporočal snago in poštenost. Ce si pridobi naše blago dobro ime, se ne bo treba bati za odjemalec. Sedaj imamo na Sp. Štajerskem 41 zadrug, ki so vse pri »Zavezi« v Mariboru, in če bi se to zgodilo že pred 40 leti, bi ne bila vsa industrija v tujih rokah, ampak doma pridobljeni denar bi ostal doma, trgovska družba bi ne imela premogokopov v svojih rokah. Toraj združimo se ! Živahni »živio«-klici so doneli priljubljenemu govorniku, pravemu prijatelju zatiranega tlačenega kmeta, v zahvalo za njegov velik trud.
Podpredsednik č. g. Muršič pravi: Besede g. Kača prišle so iz čutečega, ljubečega srca in našle pot v srce. — Bodimo složni, pristopajte k zadrugi, ki vam bo koristila posebno mnogo z mlekarnico! Proč s tistimi, ki hujskajo! Z upom, da bode v dveh letih vsaki kmet pri zadrugi, zakliče govorniku g. Kaču »Živio !« In ljudstvo je navdušeno zaorilo trikratni »živio!« Bila je to najlepša zahvala hvaležnega kmeta vrlemu g. Kaču.
Podpredsednik g. Muršič nadaljuje: Letos se obhaja lOOletnica rojstva največjega Slovenca A. M. Slomšeka. Občinstvo je trikrat navdušeno zaklicalo: »Slava!« — Na vseh krajih se prirejajo slavnosti, pravi prazniki naroda ... in po pravici! Zibeljka je tekla Slomšeku v hiši priprostega kmeta, a mrtvaška postelja stala mu je v knežji palači. V kratkih obrisih nam je govornik načrtal življenje velikega Slovenca in potem nadaljeval: Mi cenimo vsakega velikega moža, — ne po njegovem stanu, ampak po delu, po čednostih, po geslu : Vse za vero, dom, cesarja! Slomšek je kot kat. škof storil vse za vero. Kdo še ni bral z veseljem njegovih pastirskih listov, »Evangel. hrane«, »Življenja srečen pot«, »Kršč. devištvo« !
Storil je pa tudi vse za dom, za ma-terni jezik. Povsod se je potegoval za svoje ljudstvo. Z največjo žalostjo je polnilo srce slomšekovo to, kakor sam prav lepo pravi, da nas Nemci zaničujejo, da se Slovenci svojega jezika sramujejo in da prodajajo Slovenci svoj jezik materni. Delal pa ni samo z besedo, ampak tudi z dejanjem ; niti na smrtni postelji ni pozabil svojega ljudstva.
Kdo ne pozna krasnih njegovih pesmij: »Ob zibelki«, »Zvečer«, »Šolarček« , »Delavec«, »Predica«, »Preljubo veselje« ! Z milim, v srce segajočim mojsterskim glasom predaval je č. g. govornik te pesmi. Slomšek se je potegoval za šole z verskim duhom na podlagi materinega jezika, upeljal nedeljske šolo. Kaj nam je koristil z družbo sv. Mohorja, se ne more preceniti! Prebivalce Slov. Goric pa je rešil potujčevanja s tem, da je povzročil in izpeljal ločitev naših krajev od graške škofije in združenje v la-vantinsko in premestitev škofovskega sedeža v Maribor. Poprej smo dobivali samo nemške in nemško vzgojene duhovnike in ljudstvo ni razumelo svojih duhovnikov, niti svojega višjega pastirja.
Slomšek pa je bil tudi zvest Avstrijec, zvest cesarju. — Nemci so ga sicer obdolžili, da je sovražnik cesarjev, pa on je še na smrtni postelji pokazal svojo ljubezen do
cesarja s tem, da je učil duhovnike, naj ga ljubijo. Govorniku se zdi, da mu krasna Slomšekova podoba očita:
»Za narod malo govoriti, mnogo delati, veliko pretrpeti!« —Obrnjen proti krasni podobi pravi govornik : Se na smrtni postelji si prosil za milo ljudstvo, prosim te, izprosi blagoslova na ubogo slovensko ljudstvo. Druga moja želja je, da bi vsi postali še vernejši kristjani, še bolji Slovenci, še bolji Avstrijci!
»Slava«- in »živio«-klici so zadoneli velikemu Slomšeku in njegovemu slavitelju.
Podpredsednik nato otvori občni zbor katoliškega pol. društva za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor. Društvo se je ustanovilo 25. junija 1899. Društvo ima zabi-lježiti lepe uspehe. Vzlic vsem težavam priredilo je 5 shodov tekom tega leta. Udov je imelo društvo 53, dohodkov 38 gld., troškov 19 gld. Udnina znaša 1 K. Za preglednika sta izvoljena gg. Ljubeč in Lo-renčič
S predlogom g. Vogrina, naj ostane stari odbor, se strinjajo vsi. Odbor je dobil s tem najlepšo zaupnico za težavno, truda-polno in požrtvovalno delovanje.
H koncu pozove g. podpredsednik zbrano ljudstvo, da naj zakliče trikratni »živio« cesarju in papežu v znak udanosti in ljubezni, čemur se je jednoglasno odzvalo, ter zaključi shod.
Kat. pol. društvo sme biti ponosno na ta shod in slavnost, ponosno sme biti na svoje prvoletno delovanje. Naprej!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. avgusta.
Gospodarska zveza^ Včeraj je imel odbor"»'GttSTprfftoS^^	prvo sejo.
V načelstvo so bili soglasno izvoljeni: D r Šusteršič kot predsednik, Josip Šiška kot prvi, Josip J e g 1 i č kot drugi podpredsednik ; kot nadaljni člani načelstva pa gospodje: Anton Belec, Josip Jarc, Josip Rotar in dr. Evgen Lampe. Po odborovi seji se je vršila prva seja razsodišča. Predsednikom razsodišča je bil izbran soglasno g. dr. J a n k o Brejc. — Ker je »Slovenski Narod« nedavno izrazil svojo radovednost, li bode g. dr. Matko La-ginja sprejel volitev v »Zvezino« razsodišče, mu povemo, da se je g. dr. Laginja nalašč zato pripeljal iz Pulja v Ljubljano, da je prisostvoval prvi seji »Zvezinega« razsodišča, in da se imenovanemu gospodu niti sanjalo ni, da bi volitve ne sprejel.
Zveza županov za litijski okraj bode imela dne 15. t. m. svoj ustanovni sbod. Do sedaj se je oglasilo nad 20 županov ne vštevši njih namestnike.
Ljubljana in cesarjev jubilej. Mestni magistrat ljubljanski je izdal poziv na prebivalstvo, naj v predvečer cesarjeve 701etnice dne 17. avg. razsvetli okna svojih stanovanj, dne 18. avgusta pa okrasi hiše z zastavami.
S potovanja. Genua, 7. avgusta. »La Genova superba« — s tem pridevkom na-zivljejo mesto ob srednjezemskem morju. In po pravici! Vzvišena lega nad oceanom, množica krasnih palač, živahno pristanišče, velikanski promet na suhem in na vodi, ne posredna zveza osobito z južno Ameriko: — vse to daje Genui prednost glede druzih italijanskih mest. Na lepem prostoru pred kolodvorom so postavili glasovitemu rojaku Krištofu Kolumbu dostojen spomenik, občuduje ga vsak tujec. Zanimivo vrenje gledaš na molu, kjer se shajajo razni narodi, mir pa vlada v oddaljeni dolini na pokopališču, ki je v oziru galerij in umetnih kipov »uni-cum« na svetu.
Vlada in »Slovenski ffafgifl^ Znano je, da^ni'^obneišega lista, nego je »Slov. Narod«. A vkljub temu se celo pri vladi dajejo intormirati uradniki od tega časnikarskega monstra. Tako je na podlagi lažnivih poročil »Naroda« o šmartinski župni cerkvi vlada takoj odredila komisijonalni ogled, tako je na podlagi lažnivih dopisov v »Narodu« državni pravdnik preganjal občespoštovanega šentviškega župana Belca itd. itd. To je prehudo! Ali se ne iz-podkopuje ugled c. kr. vlade, ako se dajo uradniki voditi za nos vsakemu dopisniku, ki jih nalaže? Ako se ta taktika ne izpre-meni, bomo mi na mnogoštevilnih
javnih ljudskih shodih najodločneje protestirali proti njej!
Potrjen zakon. Presvetli epsar je potrdil načrt zakona dež. zbora kranjskega, s katerim se izpreminjajo nekatere določbe zakona z dne 29. aprila 1873 glede pravnih razmer učiteljstva.
K vojaškim vajam odrine iz Ljubljane topničarski polk št. 7. dne 13. t. m., isti dan prenoči v Logatcu, dne 14. dve bateriji v Vipavi, 15. v Škrbini in na Gorjan-skem pri Komnu, ostali dve bateriji 14. v Postojni in 15. v Sežani.
Odlikovanje Cestar Arton Šabec v Hrast)u je dobil sreberni križec za zasluge.
Narodno napredno učiteljstvo. Učiteljsko društvo za postojinski okraj je sklenilo, da bodeta društvo zastopala načelnik in tajnik na nameravanem shodu, ki ga skliče »Slov. učiteljsko društvo« zaradi udeležbe učiteljstva ob bodočih deželnozborskih volitvah.
Železnica do Trsta. Z Dunaja se poroča, da se je včeraj v železniškem mi-sterstvu vršilo posvetovanje o nadaljnih pripravah za drugo železnično zvezo s Trstom. Vlada hoče na vsak način nadaljevati dela in izgotoviti nadrobne načrte. Napravili bodo za poskušnjo tudi rov v črti predora mej Bohinjem in Bačo. Na jesen vlada zopet drž. zboru predloži dotični zakonski načrt glede investicij.
Celovec ob cesarjevi 701etnici. Občinski svet celovški je sklenil, pozvati prebivalstvo, da ob 701etnici cesarjevi razsvetli svoja stanovanja in okrasi hiše z zastavami. Mestne reveže bo ob tej priliki obč. svet obdaroval.
Duhovniške vesti s Štajarskega. Preč. gosp. kanonik dr. Jožef Pajek je imenovan stalnim profesorjem nravoslovja; č. g. dr. Fr. Kovačič profesorjem fundamen-talne dogmatike in modroslovja na mariborskem bogoslovju. Č. g. Fr. Zdolšek pri Sv. Juriju ob Taboru je imenovan knezoškofij-skim duhovnim svetovalcem. Župnijo na Polenšaku je dobil ondotni provizor, čast. g. Fr. Valenko. Soupravlja župnijo v Trbovljah dekan vuzeniški, č. g. Henrik Verk. Č. g. vikarij v Konjicah Karol Kumer je prestavljen v Tinje.
Slovenska šola na Muti se s prihodnjim šolskim letom razširi v dvoraz-redno. Slovenska šola naj raste in se razvija !
Štajerske novice. Predpriprave za železnico na Slatino so večinoma izgotov-ljene. Le zaradi kolodvorov na Mestinju, Slatini in Rogatcu se bo še natančneje določilo. — Maturanti mariborske gimnazije 1. 1S80 imajo 21. t. m. sestanek v Mariboru. — Umrla je na Dobrni gospa Mar. Kum-mer, mati gospe dr. Nemaničeve.
„Lutto nazionale". Včeraj dopoludne je v Trstu »narodna žalost« dosegla vrhunec. Izšla je neka naredba, da morajo od 10. do 12. ure biti zaprte vse trgovine in gostilne, sploh vsi javni prostori. Ob belem dnevu so gorele svetilnice po ulicah. Množica redarjev v paradi je delala prostor neštetim kočijam, ki so prevažale italijanske signore. Ob 10. uri so se v cerkvi sv. Antona zbrali razni konzuli, mestni očetje itd. itd. Le avstrijsko vojaštvo ni bilo zastopano. Po ulicah so se iz-prehajale črno oblečene množice. Iz cerkve se jo usula množica proti italijanskemu konzulatu, izražat svoje sožalje. Enako se je vršilo v Gorici. »Gioventu italiana« je izdala parolo, da morajo mej pogrebom v Rimu biti zaprte vse prodajalnico. Dotične »ukaze« so dobili tudi slovenski trgovci. Kaj pomenijo vsi taki pojavi ? Bejimo se, da se bodo mnogim oči odprle, ko bode prepozno.
Strela je udarila pri Praznikih, škoci-janske fare pri Turjaku, včeraj ob 3. uri zjutraj. Hiša, kašča in hleva so do tal pogoreli. Zgorela je tudi ena krava in dvoje prašičev. Pogorelec ni bil zavarovan.
Banka »Slovenija« se išče Današnja »Laibacher Zeitung« priobčuje v uradnem delu ta le oklic: Banki »Sloveniji v Ljubljani«, koje sedanji sedež in zastopstvo ni znano, postavi se v svrho sprejema tu-sodnega zemljeknjižnet>a sklepa z dne 17. julija 1900, opr. št. 677/00, tikajoče se izbrisa zastavne pravice za njeno terjatev 31S gld. 23 kr. s prip., viožna št. 275 in 276 ad Ve-lesovo gospod dr. Stempihar v Kranju za ku-ratorja ad aetum. G. kr. okrajno sodišče Kranj, oddelek III, dne 28. julija 1900.
Čebelarska razstava v Celovcu.
Za čebelarsko razstavo v Celovcu se je oglasilo 140 udeležencev in sicer s Koroškega 62, s Štajerskega 10, s Kranjskega 6
Stavka V Kernovi pivovarni v Beljaku so delavci ustavili delo.
Slovenska trgovina v Celovcu. Gospod Julij Ivanetič je kupil v Celovcu Hornovo trgovino s špecerijskim blagom.
V	bolnici usmiljenih bratov v Kandiji sta bila minoli mesec vsprejeta 102 bolnika, s preostalimi iz prejšnjega meseca jih je bilo 165. Od teh je bilo ozdravljenih 82, zboljšanih 18, dva sta umrla. Koncem me seca julija jih je ostalo v bolnici 59. — V bolnici na Krškem je bilo minoli mesec 21 moških in 16 ienskih bolnikov, skupaj 37. Od teh je bilo ozdravljenih 22, v bolnici jih je ostalo 15.
Brv čez Ljubljanico nasproti Strzelbe se bode izročila jutri prometu.
Trgovec E. Kavčič se je s svojo trgovino iz Friševe hiše v Prešernovih ulicah preselil v svojo hišo, v Prešernovih ulicah, katero je kupil od upnikov gospe Borštnikove.
,,Jugoslovanska" socijalna demokracija bode imela svoj III. redni strankarski shod dne 8. in 9. septembra v Trstu. Na dnevnem redu so te le točke : Poročilo o strankinem delovanju, politični položaj, organizacija, taktika, časopisje, obč. volitve, volitve izvrševalnega odbora, strankarske zahteve.
»Siidmarka" bode imela 8. septembra v Lincu svoj občni zbor.
V	prepad. V Dolju pri Tolminu se je primerila grozna nesreča. 601etni Andrej Ilinič j® kosil s svojim 161etnim sinom travo blizu globokega prepada. Veter je starčku odnesel klobuk, starček je stekel za klobukom, a pri tem padel v 400 m globok prepad. Ko so starčka potegnili iz prepada, umrl je v sinovih rokah.
a
Umor kralja Umberta in loterija.
V Italiji se je pretekli teden milijone zastavilo na naslednje številke: 56 (kraljeva sta rost), 10 (ura umora) in pa 73 (umor kralja). Slučaj je hotel, da je v soboto bila zadrta samo številka 10, ostale številke pa so bile zadete le »pri piki«. Prišle so številke 55, 72 in 47. Italijanski lcteristi so silno hudi, da se je loterija na tak način po norčevala iz »svetih številk« in pograbila milijone dobička.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. avgusta. „Pressb. Tagblatt" poroča iz zanesljivega vira, da se snide avstrijski državni zbor gotovo sredi septembra.
Dunaj, 10. avg. Po mestu se je bila raznesla govorica, da sta bila nadvojvoda Rainer v Rimu in nemški cesar na svojem posestvu od anarhistov napadena, kar pa ni res. — Ministerski predsednik pojde še pred 18. t. m. k cesarju v Išel.
Brno, 10. avgusta. Katol. ljudska stranka češka je postavila kot kandidata za dež. zbor namestu umrlega Tučeka drž. poslanca Stoj a na.
Trst, 10. avgusta. V cerkvi sv. Antona so se včeraj vršile molitve za laškega kralja. Po službi božji hotela je množica k laškemu konzulatu. Redar-stvo je namero zabranilo.
Stolnobeligrad, 10. avgusta. Vrli škof Filip Steiner umira.
Dn6 10. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97 55
Skupni državni dolg v srebru......97-10
Avstrijska zlata renta 4°/„.......11 6—
Avstrijska kronska renta 4°/,, 200 kron . .	97 50
Ogerska zlata renta 4°/0........115-35
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-70
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1706 —
Kreditne delnice, 160 gld................665-—
London vista........ .	242-82
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli	118-47
Rim, 10. avg. Pri včerajšnjem pogrebu laškega kralja je v „via nazio-nale" ljudstvo vsled velike gnječe prodrlo špalir vojakov. Knez črnogorski jo potegnil sabljo, ker je menil, da so anarhisti napadli sprevod. Savojski princi so se z golimi meči postavili okolu kralja Viktorja Emanuela, da bi ga branili.
Rim, 10. avgusta. Včerajšnjega kraljevega pogreba se ni udeležil noben soc.-dem. poslanec. Pri pogrebu so bili zastopani nekateri meščani iz Prato, rojstnega mesta Brescijevega. Prinesli so seboj mestno zastavo. Ljudstvo je meščane napadlo in hotelo zastavo raztrgati. Pri pogrebu se je zgodilo več nesreč. V neki ulici je padel raz strehe neki človek naravnost na bajonete vojakov. Ranjenih je bilo v gnječi okolu 100 oseb.
Rim, 10. avgusta. (C. B.) Porotna obravnava proti morilcu Bresciju prične se bržkone 29. avgusta.
Berolin, 10. avgusta. Povodom Liebknoehtove smrti je došlo mnogo sožaljnih brzojavk, posebni) iz Avstrije.
Bruselj, I0.v avg. Belgija, Francoska, Italija in Španija so se dogovorile, da ustanove posebno policijo za nadzorovanje anarhistov. Stroške za to si bodo države razdelile na jednake dele.
London, 10. avgusta. „DailyNews" poroča iz Pretorije: Zasledili so zaroto, ki je hotela post r eliti vse častnike v Pretoriji, Robe rtsa pa ujeti (?).
London, 10. avgusta. „Times" poročajo iz Amersforta 8. t. m.: General Buller neovirano prodira proti severu. Buri beže (!) pred njim. Angleži so izgubili (!) kakih 25 mož.
London, 10. avg. Roberts brzojavlja iz Pretorije 8. t. m.: V okrajih Betlehem in Harrysmith je bilo ujetih 4140 B u r o v (kedaj ?); večinoma vse so odvedli v Ceyion.
y«|s!ta na Kitajskem.
Iz poročil o vroči, a konečno vendar uspešni bitki pri Peitsangu so mnogi sklepali, da so mejnarodne čete res odpotovale proti Pekinu. Temu pa vsaj tedaj še ni bilo tako. Boj se namreč ni vršil pri Peitsangu, marveč pri nekaj km. severno od Tientsina ležeči vasi Ilsigu ob dotoku Hunho v Peiho. Do tu so bile dospele prve večje kitajske čate ter pričele boj z Evropejci. Po prvi bitki so Kitajci razdrli most Yangtsien ter bežali v Peitsang. Ko so mejnarodne četo dospele pozneje v to mesto, ostavili so je Kitajci, ki imajo dokaj izgub. Toda tudi evropske izgube v primeri s številom vojakov niso majhne, kajti samo Rusi so izgubili 500 mož. Poročilo o tej zmagi nad Kitajci dostavlja, da je sedaj bržkone prosta pot v Pekin.
Toda takoj drugi dan, v ponedeljek, je zadela mejnarodna armada ob močnega nasprotnika pri Yangtsunu, kakih 20 klm. od levega brega Hunho. Kakor nam sporoča današnje poročilo, so tuje čete zasedle tudi ta kraj z izgubo 322 mož.
Poslaniki v Pekinu torej se žive in se nahajajo v angleškem poslaništvu. To se raz vidi iz poročil, ki so došla včeraj in v sredo vsem zadevnim vladam. Čudno pa je, da je vse brzojavke odposlal Tsung-li Yamen. Mogoče da je to najvišja cenzura, ali pa tudi izdelovalnica slučajno potrebnih poročil. Prihodnji dnevi bodo položaj razjasnili.
Dunaj, 10. avgusta. Iz Londona se poroča, da so poslaniki vsprejeli predlog kitajske vlade, da jih z varnim spremstvom spremi v Tien Tsin. Poslaniki bodo vzeli seboj več kitajskih uradnikov za jamstvo proti izdajstvu.
London, 10. avgusta. „Daily Ex-press" javlja iz Oi-Fu 8. t. m.: Mejnarodne čete so zasedle v ponedeljek Yangtsun. Ubitih in ranjenih imajo 322 vojakov.
London, 10. avgusta. Iz Tientsina poroča Reuterjev urad 5. t. m.: Bitka pri Peitsangu se je pričela danes zjutraj ob pol 4. uri. Kitajci so se umaknili izza nasipov. Rusi imajo 500 ubitih, Angleži 50. Izgube Nemcev in Japoncev še niso znane, a so bržkone ogromne. Zdi se, da je sedaj pot v Pekin prosta.
Washington, 10. avgusta. General Chaffee brzojavlja: 6. t. m. smo osvojili Jangtsun.
London, 10. avgusta. Li-Hung-Cang se trudi sprijazniti kitajsko vlado z Rusijo.
London, 10. avgusta. VTien-Tsinu so mednarodne čete pustile za brambo le 14 topov in malo posadko. 15.000 Kitajcev se s silno naglico bliža Tien-Tsinu, da si ga zopet pribori.
Bruselj, 10. avg. Poročila iz Pekina govore o groznih dogodkih v mestu. Pristaši princa Tuana so pomorili že mnogo oseb, ki priporočajo mir. Generala Čing-Oang, ki je priporočal mir z Evropo, so na javnem trgu degrado-vali in obglavili.
Pariz, 10. avg. V Pao Ting-Fu je bilo umorjenih zopet sedem misijonarjev in 1000 kristijanov. Angleški konzul je zbežal iz Gung Kinga, ki leži v sredi Kitajske. Govori se, da Evropejci zapuste tudi čing-Ping v bližini Nan-kinga.
London, 10. avg. Današnji listi imajo to-le vest iz Washingtona: Li-Hung-Oang namerava polastiti se kitajskega prestola. Li Hung-čang namerava izrabiti ugodno priliko, ko bi kraljica bežala iz Pekina pred mednarodnimi vojaki, in nahujskati Kitajce proti dinastiji. Tudi razni kitajski ve'jaki podpirajo Li-Hung-Oangov načrt, ker se nihče ne upa vrniti se v Pekin, dokler vlada sedanja dinastija. Združene države in Angleži nameravajo v tem slučaju podpirati sedanjo dinastijo.
Bruselj, 10. avg. Iz Šangaja se poroča, da vlada v Pekinu velika panika vsled bližajočih se mednarodnih čet. Po cestah se vrše boji med pristaši princa Tuana in pristaši cesarja Kvangsu, ki priporoča, naj se sklene mir. Za brambo Pekina je zbranih luO.OOO rednih kitajskih čet.
Foulard-svileno blago gl.8'40
in višje — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in bar-vene „Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 65 meter.	2 12 12-8
G. Henneberg, tovarne za svilo,
(c. in kr dvorni založnik) v Curlhu.
Umrli »o:
7.	avgusta. Bruno Pettauer, drožistov sin, 3 mesece, Nove ulice 5, črevesni katar.
8.	avgusta. Emanuel Popovič, črkostavca sin, 3 mesece, Sredina 14, bronthitis.
9.	avgusta. Anton Jeraj, delavca sin, 14 mesecev, Karolinška zemlja 21, jetika.
; Stanje j ; Oas opa- , baro-* zotanju ' metra j t vini.	Temperatura po Celzij«	Votrorl	Nobo	r g
9 9. iv»<5 j ^37 0	15 1	si. jug. I	jasno	
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
101
86
. zjuti j 36 6 1 11 8 | sr. jjvzh i megla |2. popol. | 736-3 j 218 | si. svzh. | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 15 6 normale: 19 3'.
Zahvala.
716 1-1
Prisrčno se zahvalujem vsem prijateljem in znancem za mnoga mi skazana znamenja ljubezni in sočutja ob bolezni in pogrebu mojeg* ljubljenega, nepozabnega soproga
Martina Hribar-ja
Zlasti se še iskreno zahvalujem čč. duhovščini domači in zunanji in vsem drugim za obilno spremstvo k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dnč 10. avgusta 1900.
Jerica Hribar.

713 1-1
Podpisanec tužnim srcem naznanja v svojem in imenu svojih sester Marije in Neže, kakor v imenu svoje žene in svojih otrok vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je preminol naš ljubljeni oče, ozir. tast in stari oče, gospod
Cotard Pibernik
danes ob 6. uri zjutraj, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v starosti 85 let.
Pogreb nepozabnega rajneega vršil se bode v petek, 10. t. m., ob */a9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Zajasovniku št, 5 na pokopališče v Motniku.
Sv. zadušne maše brale se bodo v farni cerkvi sv. Jurija v Ustniku.
Zajasovnik, dne 8. avgusta 1900.
Aleksij Pibernik.
Lak za šolske table, uu?a,oSos-
goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—3 Vuanja naročila proti povzetju.
Proda se iz proste roke
jednonadstropna hiša
z lepim, ravno kupljenim vrtom. Hiša je> pripravna za kakega upokojenega gospoda ali tudi trgovca, ker stoji na križpotu, v kateri je zdaj trgovina z mešanim blagom in mala tobačna zaloga.
Več se i7ve pri Andrej Leskovec-u„ posestniku v Skofji Loki.	708 3—2
I> n ii a j s li a t> o i* z; a.
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 9. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-69 19 32 9035 11-41
170 — 161 — 193--9440 138-65 250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% . 94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	412'—
»	> južne železnice 3°/0 .	320 25
»	» južne železnice 5°/0 .	119 50
»	» dolenjskih železnic4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............384' —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 75
Ogerskega » „ » 5 »	20'—
Budimpešt. bazilika-srečke, o gld.....1260
Rudolfove srečke, 10 gld.	62- —
Salmove srečke, 40 gld........170 —
St. Gen6is srečke, 40 gld........18o —
Waldsteinove sreuke, 20 gld.......—'—
Ljubljanske srečke....................46 "O
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	276 75
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	6120- —
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld..........764 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109-—
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	154-—-
Montanska družba avstr. plan............449 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	435- —
Papirnih rubliev 100 ..................255-25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naro611 na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M E M C U
I., Hllollzeile 10 in 13, Dunaj, I.
66
JiJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarek,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih u;hi vnic, 'ii.M.