List 50. Tečaj XVI gospodarske, obertniške Ljubljani v sredo 15. decembra 1858 Kako tudi pozimi dobro sirovo maslo ali puter omesti „Zimsko sirovo maslo" ni nikjer toliko obrajtano kakor poletno, in res bi člověk ne verjel, če bi se primerjalo z onim, ki je okoli Kresa napravljeno bilo, da si je ravno od tište krave in ravno tako napravljeno kakor poletno. Zakaj to, naj povemo v kratkem: 1. Kra vam, ktere so dobivale poleti zelene in sočnate kerme obilo, se poklada pozimi suha, dostikrat še celó pusta slama; v slami pa tiči malo masla. 2. Poleti je vreme toplo in prijazno; pozimi je ojstro in merzlo. Ker živinski život zmiraj potřebuje dostojne mora natura, da živino od znotraj ogreva, kolikor gorkote, je treba, nekoliko povžite klaje za to not r a nje netilo oberniti, in vse to hodi potem maslu v škodo. 3. Tudi z mlekom pozimi v caker hoditi je tezko. v Ce se v nekoliko merzlem hramu hrani, prihaja grenk ljato, preden smetano napravi; če se pa pusti, da zmerzne smetena res koj na verh stopi, al veliko slabeja je; iz nje 5 se napravi le zlo belo namesto rumenega masla; ce se pa v kuhinski omari hrani, kjer je podnevi gorko, ponoći pa hladno, ne delà mleko rado smetane 9 jame ? greneti in se rado skisa. Še več drugih uzrokov bi utegnili omeniti, pa jih vsak sam lahko ugane. Pustimo tedaj to, in povejmo, kako naj se ravná, da se bo tudi pozimi dobro maslo umedlo. i Pokladajmo živini kar se dá, dob klaj 9 ne po kladajmo ji zgolj suhe, temoč tudi zernja in korenstva namesti trave in druge zelenjave, ki jo poleti dobiva. Korenje pesa, i , repa in razna bersnina je živini, posebno pa molznim kravam. dobra klaja, da dobro molzejo. Kadar pa korenstva primanjkuje, se mora suha klaja rezati riti 9 v rezanco in pain pa ji še kakošne redivne pijace pridajati. 2. Skerben gospodar si bo vseskozi pridno prizadeval, evu, kteri je da bo svojo živino prid gleštal v hi v merzl sedaj nje edino prebivališče. Če pa so ki hlevu. da jim mraz mlečne žile kerči, ali če v p parnem, da se parijo noč in dan 9 m zgubljajo tako svoje moči veliko in če v nesnagi leze in v blatu stoje, da koza gotovo mu ne bodo dajale obilo in 9 ne more vsemu kaj dobrega mleka, kakor one, ki so v primernem toplem in pa v če dovelj imeti, da žeje ne terpé se jim ljubi, posebno takrat, ko se jim zgolj suha klaja poklada. Zraven vode se jim mora od časa do časa pa tudi dnem hlevu. Vode za pijaco morajo vedno ampak da pijejo, kolikorkrat 1 jim dajati; sol je smetana za mleko 3. Res je, da se pozimi prav težko pripravna gorkota v mlečnicah obderži. Nekteri masličarji grejejo in topijo mleko koj po molži, drugi ga pa pusté celi dan stati _ _ . . ..V V» 1 Pozimi mlesti, kakor je navada, je dostikrat prav dolgočasno delo. Ce smetana stoji predolgo, se prestara, rada skisa ali pa greni; če pa je premerzla, se jame peniti in se peni, dokler ni pinja polna, in se nerada umede, če se je še tako dolgo media. Vsem tem nadlogam v okom priti 9 naj se pisker s smetano kake dve uri, preden se jame mesti, k žerjavici postavi, tù naj se včasih premeša, da se od vseh strani enako sogreje; ko se je za kakih 10 stopinj gorkote po Romirjevem gorkoméru sogrelo, takrat ga medi, in v poli ure boš maslo umedel maslo ti bo terdo in rumeno, kolikor more biti zimski čas. 9- Po „Landw. Centralblatt f. D.u Gospodarske skušnje. (Nov panj) priporoča v poslednjem listu štajarske kmetijske družbe njeni družbenik gospod Jan. Herčič iz cr St. Marjete pole or Ptuja. Je pa ta leseni panj 14 pavcov širok in 14 dolg, iz dveh enacih delov zložen, ktera sta z lesenimi šarniri sklenjena in se dasta v sredi saksebi vzeti. Iznajdenik ta svoj panj, kteremu je celó novo ime „Apinium" (cbelisce) dal, priporoča iz 4 uzrokov: 1) ker čbel ni treba moriti, 2) ker so taki panjovi polili in močni, 3) ker ni treba rojov čakati, ki sicer večkrat uidejo ali pa se za-kasnijo, in 4) ker je sterd vselej lepo čista. — Ali so res Heršicevi panjovi boljši od dobrih naših navadnih, morajo še le skušnje poterditi; toraj naj se čbelarji, kterim je za to novino mar, obernejo do gori imenovanega gospoda, da zvedó napravo tega panju bolj natanko ali pa da jim ga pa naravnost pošlje. obderžimo ! Vse skusajmo; kar je najbolje 9 (Kako s pri dom prešaj a ti postarané drevesa). Kdor hoče že postarano drevo presajati, mora kake dve ali tri leta poprej okoli njegovih! debelejsih korenin novo zarejo korenininih nitk zarediti, ktere bodo namesti onih v zemlji na starem mestu ostalih korenin presajeno drevo redile. To se pa tako-le delà: V kolobar se kaka dva do politreh čevijev okrog drevesa tako globok grabnič izkoplje, da pridejo vse korenine na dan. Stareje ko je drevo, ktero hoče kdo presaditi, tem širji mora omenjeni grabnič krog drevesa biti, da se ž njim več zemlje vzdigne in presadi. Večja ko je gruda, s ktero se drevo izkoplje, raje in popřed se bo přijelo. Na to mora presajevavec pri presajanji drevja skoraj najbolj paziti ; ravno tako mora tudi graben okrog drevesa po veličini grude in drevesnih korenin širji ali ožji biti. Vse debelejše korenine, ki pridejo v grab-niču na dan, se morajo skerbno posekati ali požagati tako 9 • V 9 da je grabnič prazen; krajse in sibkeje koreninice pa naj se rasti pusté. Ko je to storjeno, se mora grabnič z drugo prav rodovitno in perhko zemljo zasuti in pri tem zasipu ------------r_ __ _ , „ ^ se mora najbolj na ostale tanke koreninice paziti, da se z potem postavijo lonec z mlekom v kakošno večjo posodo v dobro zemljo popolnoma zakrijejo. Komur se drevesa pre vreli krop in ga dokler vsa smetana na pusté ondi tudi se kakih 12 ur stati, gaditi ne mu(n zná to delo v dveh dobah doveršiti m m m m li V S terdijo, da se p t pot h ne stopi. Nekteri maslicarji več in boljšega sirovega masla poseká polovico korenin, cez eno ali dve napravi 9 kakor koli dt postavimo, letos leti pa ostale. Letos, postavimo, le pol grabniča okrog drevesa napravi in le pol korenin poseka ; po tem zgubi 394 j tedaj drevó le polovico moci, in toliko gotovise se bo pre- casa take železne zvonové delajo. Naj bi jih zacelí posne- mati tudi drugod ! Zvonovi iz takega železa vliti pojó lepo, glas njih je cist. Ker se tedaj dajo zvonovi iz železa dobro narejati, bi se prihranila kuper in kositer za take izdelke, kterih brez sajeno přijelo. Najbolje je, ako se to delo v p opravi, ko je drevo že rasti nehalo, ali pa v začetku zime. Če bi bila pa spomlad suha, se mora presajeno drevo po- Iz tega se vsak sadjorejec lahko sam gostoma zalivati. prepriča, kakošni so nasledki tega ravnanja. Drevó, kteremu nju narejati ni mogoče tso se krog in dobi v grabniču krog vecje in debelejše korenine posekale V Neue Krfind." b d i n h mlj 7 v ktei h t i h kor dovelj zaredi, ktere so Voda službi člověkovi. inu gotov porok, da se bo na nov kraj presajeno drevo » gotovo přijelo in spesno rastlo Tako svetuje skusen gospodar v „Landw. Centralblatt Bodi služabnica moja!" je rekel clovek vodi, in pokorna je bila volji gospodarjevi. Nekdaj so gonili psi, osli ali konji stope v miinih, fiir D u (Rusovsk klaj za bele). Rusi z-odaj spomladi ko še zunaj pase ni naj vecje panjo z malimi pozneje je prevzela voda to opravilo, da moko melje iz Koliko truda in žuljev je stalo gospodinjo, preden si Kmali je žita. je na žernah namlela moke za hišno potrebo! stroški redijo, da jim cbelice ne jemljejo konca. Po veli- mlela voda v miinih tudi semena v olje, je drobila v stopah kosti panjev se eno ali več lesen h vozkih in dolgih koritic rudo, žagala hlode v deske, obdelovala čreslo itd. To so napravi in pred panjove postavi in z presejano drobno in bile pac težke delà, ktere je mog el popred clovek oprav suho reže no moko, kaka dva pavca na debelo, nasuje, ljati s krepkimi rokami! Voda ^a je rešila vsega tega. Pred Celi roji čbelic planejo čez omenjeno moko in rijejo po močnatem prahu, dokler popolnoma obložene se ne vernejo opravil lot iti. zopet v panje nazaj. Posebno v lepem vremenu in gorkih s a m okorna V • mašina se je riiógel potem zlahnejih „Iz malega raste veliko" pravi naš mojster Ko dnéh se je veselj okrog njenih koritic prase in brencij i da jih seski. In res malo časa le je preteklo in voda je že gledati ; tù ne dobé samo dovelj priprave za po- tudi predla, tkala in še marsikaj druzega dělala v trebni plod, temuč tudi delavnim cbelam je rezena moka fabrikah. Vse to je clovek mogel prejšne čase sam oprav bolj paša kakor njih ze kisla in plesnj gruda star ljati. Kakosno je bilo pred tkanje! Kako sta se ujemala zaloge Pr ti klaji morejo čbele kmali in prav veliko zarejo snutek in votek! Koliko dražje so bile oblačila! Zdaj iz narediti. ?a klaja se jim tako dolgo poklada in ponavlj dokler nehaio omenjeni močnati prah v panj nositi to j i dokler dovei ti © prahli iz ah, jagnjenih, iz abrank itd. ne dobij mačić , kter deluje voda lepse in ceneje blago v dosti dosti krajšem času. Tudi ubožnemu je zdaj mogoče, se v nedeljo in > je na verbah, praznik berhko obléci. Kar je voda služabnica člověku, jim je se začelo tkavstvo se bolj razcvetati ; obširneje in različneje da prijeti.iša od prahu moke. Ta klaja terpí 8 do je začelo prihajati ; z njeno pomočjo clovek je znajdel zdaj 10 dní in tudi V se dalj 7 dokler cbele prej ali pozneje po to zdaj uno. Na vsak sejm je prišío uovo blago v zmiraj naravni paši ne ferčé Imenovaneg prahu se steje ploh po 2 funta na panj. Ker pa cbele po ti klaji rado zeja, se jim morajo tudi blizo panjev postaviti majhne koritica vico meda in polovico kuhane vo polo novih podobah (muštrih). Kako lično suknjo nosi zdaj kmet in ubogi delavec memo prejšnih časov! Ljudje se čudijo, ko ogledujejo v ane vode napolnjene, po kteri starih shrambah borne obleke vel i kaše v prejšnih casov, pijaci kaj rade leté. Spervega se koritica napolnijo s suhimi ko so si še hčere cesarjev in kraljev z lastnimi rokami oblanci in čez to se vlije medena rnešanca. Umne živalice borne oblačila same tkale. Ako bi kmetje in delavci tako jo kmali zavohajo, čversto po nji leté in jo serkaj je kaj. i da Oberínijska novíca. Železne kanóne in železní zvonovi Kotlovina (kuper) in kositer (cin) sta draga, ker se obleko vidili in jo primerjali s svojo lastno dan današnji, bi se mislili velike gospode memo starih časov. Gospoda in kmet nosi zdaj žamet in svilo; nekdaj si je mog el fran cozk kralj svilnih nogovic od enega svojih podloznikov izposojevati, ko je sprejemal gospodo. Iz ene reči pa pride deset drugih. ? r N s i Kolikor več se je obleke potergalo, toliko bolj je v naročji zemlje bolj poredkoma nahajata kakor zelezo. moglo kmetijstvo napredovati; več lanu in konopel je začelo spodrivati bilo treba sejati, v daljnih krajih unkraj morja pa pavole. S tem se je tedaj tudi pri srovejših narodih obertnost zbu- cas Cenejše zelezo je tedaj poslednji kotlovino in kositer zlasti pri dve h imenitnih izdelkih nonah namreč in zvonovih. ka dila, kakor nam pričujejo Egipćani pod umnim pa hudim Znano je, da kanoni in zvonovi se vlivajo iz mesi Mehmed Alitom, kteri je v svoj dobiček, pa tudi v korist (legirenge), ktera obstaja iz kotlovine in kositerja v raz- Egipčanom leno ljudstvo primoral, da so začeli več pavole lični mer i za k se jemlje blizo 90 delov kotlovine pridelovati. Tudi v najdalji del sveta, v Avstralijo so se in 10 delov kositerja, za zvonové pa 78 delov kotlovine, Evropejci preselili, in že redijo ondi toliko ovac, da po-22 delov pa kositerja. šiljajo po tisoč in tisoč centov volné v evropejske mesta ošno železo na- na sejm. In tako je voda, izperva člověku le služabnica, Po mnogih skušnjah so zadeli tak praviti, ki tako rekoč v sredi stoji med kovanim in pa med bila mu kmali tudi dobrotnica. vlitim železom, in ker ta zmes ima že 4 odstotke (to je i v na 100 delov aseleza 4 dele) lj f se dá tudi lahko lit i zraven pa je tudi tako terdna, da iz nje vlité kanone Kaj je voda v hisnem gospodarstvu, nam ni treba obširno razkladati. Obernimo se raji kar k obertnijstvu. Tu zadenemo na dvoje, ktero je, glede na zgodovino so ravno tako močne za streljanje kakor une iz kotlovine človeške omike, silno važno. To dvoje so o 1 arije in in kositerja žganjarije. Te in une se na več strani ujemajo s kme V dunajském arsenalu vlivajo sedaj take kaj dobre tijstvom, kteremu so pomagale od nekdaj na noge, ker so kanone; dobiček pri ti novi znajdbi je dvojen: so namreč mu velike pomocnice za živinorejo, brez ktere je kmetijstvo take kanone cenejše, in kotlovina, ktere se v našem ce- kar riba brez vode. Kako lepo je 7 če se nič ne pogubi; ne pridela cez 45,000 centov, sarstvu leto in dan čidel more porabiti za druge obertnijstva in dnar Pa tudi zvonové so zaceli delati iz takega zeleza, ktero kakor smo gori rekli se ve- gaj natura sama tudi vse hrani in ohrani, ki iz gnoja zopet lepo dišeče cvetlice rodi! Na cunje beraške obleke piše sopet učeni gospod in cesar sam. Iz umazanega cestnega v sredi stoji med jeklom blata izdeluje bistroumni lončar krasne posodice za cvetlice. in železom. Posebno v Bochum-u na Vestfálskem ze delj Ravno tako so kmetovavcu ostanki olarij in žganjarij r 395 velik prid. Koliko pitanih volov prodajajo olarji in zganjarji Jato v pomenu „pecus, grex" je toraj tako nastalo, kakor mesarjem in kupcija z olom (pivom) in nesrečnim žganjem litevsk. banda, Vieh, po pravem: das Gebundene r presteje milijone in milijone goldinarjev. Brez vode bi Gezàhmte; staroprusk- peku lat. p e c u s, sanskr bilo oboje nemogoce pacu, od korenike paç, ligare, gotiški: faihu = Vieh y Vprašamo zdaj: kdo izmed obéh je ostal nazadnje staro-visoko-nemski: fehi, Band. Jantumar, ker mar s 1 uža bni k? voda ali clovek? V velikem gospodarstvu utegne pomeniti: cla rus ali kakor nas slavni M i k 1 o s i c nature ni nobene služnosti! Slednji sluzi, slednji gospo y pravilniše razlaga: no men habens, toraj pomenjuje ali: ker se oba uzajemno požlahnujeta. Morebiti bo drug 5)grege, caterva, pecore clarus" ali pa: Janti duje izgled to se bolj razjasnil. Iz kremeljna in potašeljna se je nom en h a b e n s =: Prehensus y Captus, Ligatus. Ker sta ucil clovek steklo (glaž) izdelovati. Kmali pa se je izuril roslov. A, a n, en se danes tudi izgovarja kot e, in vezivni clovek v tem izdelku se bolj in je jel steklo umetno bru- glasnik korotanski Slovenci izbijajo, na primer: Radmerje y siti in dognal je po čedalje večji učenosti to rec tako delec, namesto: Radu ali Radomerje, Vidmar, namesto: da nareja zdaj stekla, ki tipovekšajo vsako reč, da YTidu ali Vi do mar, tedaj celó naravno se ime Jan- vidiš najmanji drobce sila velike, in ti daljne reci po- tumar, Jentumar dnesnji den glasi: Jet mar, in slo« tegnejo k tebi prav pod nos. venske rodbine s tem imenom živijo na Kranjske» v Idrii y Prosto misel je vložil človek v steklo in s sto in sto- na Koroškem in na zemlji severnih Slovanov. terimi drugimi mislimi ga je navdahnilo hvaležno steklo. Zdaj še le si je odperl človek pogled v neizmerno obnebje, kakor tudi v notranjo sostavo rastljin in žival. Enojna Jantumar je brez vse dvombe bilo priime solncnega boga. misel, ktero je vložil v steklo, je ustvarila novo prečudnimi iznajdbarni, je poderla krive misli in vraže pre-tečenih stoletij, ktere so imele zvezde obnebja za zgolj V basnih arjanskih narodov vidimo, da so si soin dobo s čnega boga v jeseni in pozimi mislili ali umirajo čega y mertvega ali odpotovavšega (verreist) y tudi u kle nj en ega. Letos starine slovenske pre-iskavši našel sem na Štirskem solncnega boga k stebru uj e t ega veše in v stvaréh zemlje niso vidile čuda v malem, iz kterega se more se le velikost izsnovati. V večjem soglasji kamnatemu prikienj enega — uj etega, njegov simbol je zdaj natura; vse je člověku sorodno, vse mu blagoslov, leva niinata odpertih rujevecih lap, ker solnce je Najmanja reč mu je sveta zavoljo velike pomembe; naj- brez vse moči, ampak zapeřte, tudi solnčna ptiča manja reč mu je pomoćnica. Cela natura mu je veličastna sokola se žalostno deržita in kljuna svoja v cerkev, v kteri mu oznanuje vsaka najmanja stvarica ve- glavo soin cnega boga vtikata. Obraz božanstva ni veselega y ampak likost celega stvarjenja, ktero ga obdaja povsod kot neza- otoznega, zalostnega pogleda. Utegnil bi to biti solnčni popadljivo čudo. Vès svet mu je edina očetova hiša, v kteri zimski ujeti bog: Jant Jent, Jantumar, Jen kraljuje najlepši mir po věčno enakih postavah, kterih ne tumar J e t m a r. #) more nič premeniti. (Konec sledí.) Zgodovinske drobtinice V družbi imena Jantumar, Jentumar se tudi nahajate imeni Adnamat in Re si m ar. Pervo sem že razložiti prizadeval govorivši o denáru Adnamat zna dvojni pomen imeti al Resi m ar y drugo Nekoliko Imen z rimskih kamnov i najdenih na zemlji starega Morika in Panonije ktere še dandanašnji živijo med slovenskim ljudstvom. Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Kar učeni orientalist prof. Hitzig o imenih B a r b i i ali pa Veri nom en habens ali od resa, oslabljena oblika iz rusa, brada, sanskr. r a sala, kodri, ali od res, verum, cerkvenoslov. rjes'n, verus. Slednjo razlago podpirajo obilne imena na stilskih kamnih polatinčene: Verus, Ve rinus, Veron i us, Veronillus itd. ger Osebne imena so tudi še nastale po jedih in hranah darivnih, tudi jestvinah sploh, kakor: Pogačar, Po-gačnik, Moćnik, M očnjak, Grahovec, Bobič itd. V pise, namreč: „Die Eigennamen der primeri: Cicero, Fabius, po grahu in bobu. Na koroškem griechischen Mythologie haben wir aus einer fr uher en rimskem kamnu stoji ime MOC1ANCVS = M o čj a n k. Ko-Gestalt der griechischen Sprache zu erklâren, als rotanski Slovenci wir sie in den àltesten Biichern vorfhidcnu, to tudi skega basnoslovja glasnik j za nasalcom težko izgovarjajo veljá o razlagi zato ga ali izpahnejo, ali pa pred vokal postavijo na primer: lastnih osebnih in krajnih imen sloven- otročjanki namesto: otročnjaki; tako tudi je nastalo skih, ktere nahajamo na rimsko-slovenskih kamnih, in po Močjank za Močnjak. Rodbine Močnik in Močnjak takém bodeta mógla že tudi Ribničan in Verbovčan poter- še živijo na Kranjskem, Koroškem in Štirskem. peti, ako se vse ne glasi po njunem jeziku. Se enega imena moram omeniti y ktero je še živo med slovenskim narodom, ili to je ime: 1ANTVMAR, IENTV-MAR , tudi v ženski obliki: Jantumara, Jentumar a. Nahaja se pogostoma na koroških in štirskih rimskih kamnih. praznike; katoličani Božič Slavoncov in ogerskih Slovencov Slavonci in ogerski Slov 3nci slovesno obhajajo božične pa tudi razkoljniki imajo tù S erški Ze v svojem spisu: Ueber den Gott Latovius v „Mit-theilungen des historischen Vereins fur Krain" Jànner 1858 str. 6 sem to ime razložit, in rekel, da je korenika jam zlasti posebne navade (običaje) y Že 6 tednov pred Bozicem se pripravljajo s postom na dan rojstva Jezusovega. Ta postni čas se začne z „belo jem, sansk. jam, coercere, ligare, capere. Jant je particip praeterit: passiv za jamt, toraj janto, jento nekaj ali s i r n o ne ker tišti teden u Li y ktero zatega volj smejo sira, sirovega masla (putra) tako imenujejo, mleka y zvezanega, ujetega, das Gebundene, Gebândigte, Gezàhmte, ji»* staroslov. janti, prehendere, jantnie, prehensio. Iz jam pravljajo iz iker nekih rib JaJc pa tudi rib in haj Qkaviar) jesti y kterega si pri ali béluga imenovanih) y je beseda jugoslov. jato v pomenu: caterva y g rex y pecus, na primer: jato ovac, jato golobov; pri Ćernogorcih po Vuku: jato, eine Schaar von Mànnern, die sich verbriidern, jat nik, ein Mitglied einer bewaffneten Bruderschaft. * ) kterih iz černega morja v Donavo obilo zahaja in jih tu včasih dokaj in velicih nalovij Primeri analogično poznamovanj korenike si, primeri nemi laques, nemski S nsk. se' nâ, exercitus, iz binden, toraj: das Zusammengefúgte Y'erbundene ko: Bande. Iz korenike: si je staroslov. silo y letiski S binden Pis y 9 Večer pred ,.belo nedeljo", preden se post zacne, skle-nejo z veliko pojedino, ktero poklade imenujejo; tù zad-njikrat meso in pečenko, klobáse in dergtalice jedó in se *) Kamen je sedaj hranjen v Konjicah na Štirskem in dve uri od Konjic v Skomrah je bil izkopan rimski kamen, na kterem tudi stoji ime Jantumar. Pis. 396 vsega prav do sitega najedó. Da tudi vinca ne manjka in „u istinu so rodio" (resni v se je rodil). Ženske, ki se slivovice, in da jo tudi zapojó in zaplešejo, mi ni treba se srecujejo po ulicah. se kušujejo in si male darilca delé posebno oméniti. Do pol noći jedó in pijó ter so židane jih nosijo tisti cas pri sebi. ki volje pri „mokri mizi u ? ko pa ura dvanajst bije, je ko bi treuil konec vse pojedine in vseh veselic «pravi spat. Pesme, ki jih katoliški Slavonci Božične praznike v vse se cerkvi popevaj j so vecidel veselega in kratkočasnegra za 55 cajo 5 Belo ali sirno nedeljo" pa tudi s s ktero se od omenjenih jedíl poslovijo. 55 poklado u kon Drugo jutro se zacne „veliki post a , kteri čas vživajo le fižol, bob, lečo in grah z oljem zabeljene, močnate jedi brez jaje, in zelenjadi, pa tudi le z oljem napravljene. Prosti ljudje vživajo te jedi večidel tudi brez olja, samo jih z lanenim oljem. Namesto sira popadka; take pesmi prepevajo tudi Madžari na Ogerskem Na priliko: Majd hozok néked mezes kálácskát, Prinesel ti bom meden kolac Majd fôzok néked èdes kássacskat Pa ti kuhal sladko kaso K Jézusk Mali Ježćek moj r V Slavonii in na Ogerskem hodijo Bozicni teden fan • V • tici, posnemovaje pastiri ob ojstvu Kristusovem, od hiše na vodi kuhane; zabelijo jejo kuhani bob in sicer tako, da ga z leseno žljico zmeč-kajo, ko so poprej mu vodo odcedili, potem pa zmlete paprike pridenejo, in bob v loncu pusté, dokler ga je kaj. Jed to imenujejo „papuljo", ktero namesti sirovega masla ali sira mažejo na kruh. Tudi ko ruze dosti povžijejo, ktera je zlasti otrokom preljuba jed; s koruzo pa tako-le rav- do hiše in prepevajo „kolede." Za to prejmejo mnogo darov Vselej je med njimi belo oblečen fantič, kteri Slavo" poje in oznanuje rojstvo Izvelicarj najo: nad ognjem v dratenem situ koruzo tako dolgo pekó, dokler žerno za zernom ne poči in se bela moka iz nje ne vsuje. Ves ta čas resnicno se postivši veseli pričakujejo ti-stega dné, ki ga „badni dan" zovejo i to je 5 tisti dan, Kratkočasno berilo. Za pokušnjo iz delca : Mlinarjev Janez, slovensk junak, ali vplemeni- tenje Teharčanov. Po narodni pripovedki iz srede 15. stoletja, složil za gosposke in kmećke ljudi K. Zavcanin. vv . CDa«e> Vašcani so fante pod lipo pričakovali, ker se je njih po kterem nastopi sveti večer. Vendar tudi ta večer se zmaga nad grofovo beriško ceto kmali po vasi razglasila, še ojstro postijo in pripravljajo na Božični praznik, in sicer dekleta z zeleními venci, možje pa s čutarami. Ukaje so se pozdravljali. Bili so veseli pa tudi žalostni ; saj so vedili, kteri na Božični dan v vsaki hiši mora priti pečen in da grof ne bo se prej pomiril, dokler si te sramote ne s tem, da na „badni dan" zakoljejo prešiča ali pa prešička v • V cei na mizo. Če je družina majhna, zakoljejo le prešička opere s kervjo. ali kočeja, Inez kterega pa ta dan tudi revna hiša ni; zakaj Na Janezovem celu se je vidila ce ga sama nima, «•a lahko bogajme dobi. Vsi so ukali i bili dobre volje, globoka zamisljenost. le on je molčal. Pod lipo Kakor hitro večer nastopi in se prikaže perva zvezda pridši zatrobi. Vse omolkne. „Teharčanje !" na jasnem uebu potresejo slame po izbi, po kteri se zbrane vaščane rt otroci valjajo in prekucujejo, da je veselje; pa tudi na mizo t ki je že z belim pertom pogernjena, mečejo slame, grofu Urhu. Od danas sem odvezan vse te prisege ogovori sedaj včera sem prisegel ravno na tem mestu neprelomljivo věrnost i udanost našemu gospodarju Naš to se pravi: pre- 5 ? ga služiti! Tukaj pod lipo ste me Vi, fantje. na Navada ta pominja na hlev, v kterem je bil Ježček rojen, grof je preklet od rimskega papeža Potem se vsede družina k pražnični večerji; pa same postne greha je jedila pridejo ta večer še na mizo: kislo zelje, bob ali fižol škit povzdignili ko svojega vodnika, (pasuli) z oljem zabeljen, rezanci (nudeljni) z orehi ali te prisege do mene, kakor sem tudi jaz svoje odvezan do Odvežem Vas sedaj drugega z makom in sterdjó so ta večer národna jed (našim ore- Vas: Kdor izmed Vas se dalje hoce služiti grofa Urha, ne hovim in sterdenim poticam tedaj zlo podobna); na sredi branim mu, i slobodno si morete namesto mene mize pa leži kolač ali gubanca iz same moke, soli in olja vode načelnika voliti. Mene pa okoljnosti silijo bežati iz svoje spečena; iz ravno tega testa spekó različne podobě : domovine, ako se hocem i rinem na Ogersko. grofovi roki oteti. Se danas od Prederzno bi bilo od mene i nevarno Ježčekovo, sv. Jožefovo, jagničje, ptičje itd. Ker Slavonci odcepljene gerške vere sv. Mi kl a vž a najbolj časté, se vé, še dalje bivati med Vami. Tam v slavném stolnim Belem _ — « V • ■ * V • i a 1 1 • • 1 V /-m • 1 • • m f # V m • « tudi Miklavževa podoba iz testa spečena se nikdar gradu zbira junak Ivan Si bi nj ani n krizarsko vojsko 5 s m .Hi I I I II WÊ ■ ■ m nikoli ne pogreša med pekarijami. Po svetem večeru ostane ktero namerava v jeseni na turški Beli grad udariti. Mislil miza skozi 8 dni v eno mer pogernjena, in kolač in vse sem si že v duhu, kako čem svojo četo v vojsko i boj manjše pekarije ostanejo na mizi. Še le na dan „novega peljati. Sanjal sem že od zmag i lovora, od persnih ran leta u spravijo vse to z mize, in sicer tako, da veliki kolac i bojnih brázd! Tako sem jaz obračal al Bog je zjutraj z vinom polijejo in ga potem razrezejo na toliko drugač obernul! Oskerbovanje svojega pohištva i obde Hišni gospodar vzame lovanje svojih zemljisc izrocim Pengarjevim za ta cas 5 do koscov, kolikor je družine pri hisi. pervi kos v roko in ga pomoli svoji ženi, hišni gospodinji, kler ne pridejo drugi časi i se brez nevarnosti ne smem ktera ga pol odlomi; ona dá njemu potem svojo polovico, poverniti na lepo slovensko zemljo v ljubljene Teharje, na on pa nji svojo; po tem on in ona svoj kos kolača polju- dragi dom svojih očetov. Vem, da mi Pengarjevi te prijaz bita in se objameta; vsi drugi tudi tako storijo 5 in tako nosti ne bodo odrekli. Ako mi je pa vecni povžijejo celi kolač. zapopadljivi previdnosti smert določil 5 I Bog v svoji ne-jaz morebiti sedaj Sveti večer mora dolgo poleno, badnjak imenovano, zadnjikrat pod staro naso lipo stojim, onda — sila njegovih onda naj bo moje celo noc v peči goreti, pravijo zato, da novorojenega obeutkov mu skoro besedo zaduši Ježčeka ne zebe. celo posestvo Pengarjevi Marj etici za juteršnjo! Z polnoči je v cerkvi polnočnica (zornica). Polovica družine gré v cerkev, polovica pa čuje domá mnogoverstne Bogom tedaj dragi moji tovarsi! Z Bogom!" 55 Mi gremo s Teboj ! zakričijo vsi mi gremo s igre igraje. Pri polnočnici se v cerkvi z orehi lučajo; s Teboj! Nočemo Te samega puščati na vojsko! Po Tvojem - « m * * V , * a « .a « • a V a m m m V á% V V « # i It • WT kora se pa razlegajo ticji glasovi, zlasti kukovični. odhodu se bo grof masceval nad nami ostalimi. Kar smo Na sveti večer, pa tudi na Božični praznik se pri od- Ti prisegli, smo Ti zaprisegli na veke ; samo smert nas cepljenih Slavoncih sliši veliko streljanja; oni veliko veliko naše prisege odvezati more!" več ta dan streljajo, kakor katoličani zvonijo S takimi besedami obklo-pijo fantje svojega ljubljenega načelnika. Vse pregovarjanje Ta celi teden se eden druzega ne pozdravljajo z na- Janezovo bilo je zastonj ! Fantje so Ako je tedaj Vaša terdna volja ga preradi imeli ! vadnim „dobro jutro", ampak vedno le z besedami: „Kri 55 5 fantje etos ae rodio", kteri pozdrav se vselej odzdravlja z besedo zapustiti, i da hočete prostovoljno z menoj vesele da me nočete i žalostna dni deliti; pokleknite ter mi se enkrat ponovite svojo pri sego i« Vsi pokleknejo. Vsak svoj klobuk pod pasho dene, i ravno ko so začeli s proti nebu povzdignjenimi tremi persti přiselo ponavljati, začne pri sveti Ani večno luč zvoniti, i plamen bukne iz bežigradskega nadstresja razsvitljaje celo teharsko okolico. Vsem nazočim so solze v očeh igrale. Ne matere, ne sestre, ne ljubice si niso upale svojih od-govarjati od njih početja. Ko večno luč odzvoni, se fantje prekrižajo, skočijo na noge i hite slovo jemati od svojih dragih, ter se oboroževati i pripravljati za odhod. Marjetica se pa verže Janezu na persi, joka i joka i se razjokava, Ozir po domovini. Skalska dolina na Štajarskem. (Konec.). , ' Pol ure počasnega hoda od Va le nj a proti severu je na nizkem griču čedna cerkva sv. Mart Obdajata jo ponovljeni farovz in sola. Tù sem je tudi sedaj dekanij iz Skal prestavlj Dalj proti severski strani je majhna hosta za njo přidej pet nizki griči, na kterih stojé kmečke hišice, se vijejo njive in ledine, pašniki in logi Sedaj pa ledamo v sredi logov in pašnikov Turnsk grad 9 da bi se moralo jeklo raztopiti v njenih solzah. Janez jo -tolaži i tolaži, kolikor more — al saj je on sarn bil še več tolažbe potreben! Pengarjevemu očetu pa veleva še nocoj Marjetico h kakemu oglarju v Pečevnik peljati, da tudi za njo ne bo grof vedil, dokler se sam ne povrati. Fantje so se bili kmali spet pod lipo zbrali, vsi v orožji, vsi na čistih konjičih, kteri so že nevzterpljivo viteza G a d ki že nekaj let stoji. Dan današnji je lastnina gosp i; obdajajo ga krasni verti polni vodo- t herzaii s kopitjimi trato razkopovaje. Vsakemu so dekleta kitico rožic iz rožmarina i vertnic za čelado pripelje. je že bilo pripravljeno za odhod. Vse tokov in vodometov. Od tod čvetertinko ure dalje čez travnik in log vidlrno ria lepem s sadnimi in hostnimi drevesi obdanem homcu belo cerkev sv. Jurja na jezeru ali Skale imenovano. Ni v mojem peresu takošnih besed, da bi mogel popisati, kako veličasten je viditi hribček s cerkvo. Rečem le: pojdi in poglej! Cerkovec, Plešivec in sv. Brie so podružnice te fare. Blizo pri Skalah na južni strani je še opečnico ome-niti, ktera je v lasti nekega valenjskega teržana. Imenit- • v r> Zdaj se moreva ločiti, Marjetica!" v Glej 9 Janez besedo fantje me že čakajo. Osoda, ki se enkrat povzame. naji sedaj sovražno loči, veruj mi, naji bode milostljivi Bog gotovo sopet združili" Jaz grem s Teboj!" — sili Marjetica vsa plaha va-nj. Daj mi, dragi, daj s Teboj iti v boj, da na Te pazim, , da Te tolažim v žafbsti, da se s Pasja ves, Preloge r Vt v Sanicula europaea", ponižno „Majanthemum v slovnici slovenski n bifolium" itd. Hostile drevesa so večidel: smreke, borovi, mecesen, bukva, gaber, breza, hojka itd. Vleče se hrib vedno žaloigra iz Edip Traged u pet ». CL cina" se imenuje gerške dobe, ki jo je na Reki v hor dalje okrog in čedalje višji prihaja, se sopet ponižuje, kmalo sopet povzdigne, dokler svoje največje visokosti v m vaškem jeziku na svetio dal gosp. J M. Sp mar delavec na dramatičnem polji slovanském. Čeravno gori sv. Uršule ne doseže. Tù stoji majhna zala cerk- stara gerška dogodivšina nas ne mika dandanasnj vica, sv. Uršuli posvećena. Gora je zló visoka in prav kakor predmeti iz tako naše domaće odovine. in čeravno se sterma in skoro vedno v oblacih čepí. Ta gora je „vremensk ^||Éjj|Ugob- tedaj učeni gosp. pisatelj derži v slovnici in sintaksi svojih lastnih Kadar je megla ne prerok", kakor ljudje tukaj pravijo. daja, ampak svetloba rumenega solnca rajsko lepša pravil, ki se razi vendar lepa priča ejo od navadne pisave y je v Edipos cc ostoj duha in je vreden pozor se tudi lepo vreme za delj časa pričakuje; kadar pa jo nosti obcinske megle pokrivajo, tedaj se dež in jihe bližajo skalski dolini. »»» y Tii se nahaja že gorska cvetlica rRhododondron intermedium" in „Chamaecistus" , toda ne v takošni množini kakor na pr. po solčavskih planinah, kjer izpod snežnih kupov V L světlo je dal gosp J Go l o v e c k i letos na turgij v kve n oslavě nskem jezik y ktere čisti dohodki so namenjeni k zidanju druge gersko katoliške kve v L Da bi se knj tem loze raz čedno in pohlevno kukajo. Neka deklica mi je rekla y da tej cvetki po slovensko „ravš u pravijo Od tod se niža sopet obgorje in vlečete se potem v uměla, je poskerbel gosp. pisatelj tudi poljsko in nemsko ■■■■^■JpiHH ' ,ak k. obrzadku odprawia sie (sveta božja liturgija, prestavo, ki se pod naslovom : Swiçta boská liturgia • _ » v • «• > W gr eni meri naprej Ljubelja in Vodemlja do Kozjaka. Tù kakor se po gerško-katoliškem obredu opravlja) vzlasti v gore prerezuje cesta, ktera se vije kot kača med gorami natančnem převodu odlikuje. j skoz „Hudo luknjo" na slovenski Gradec. Utesrnila Pregledali smo sedaj skalske doline in njeno obgorje na prebivavce. v kratkem imenitnejše kraje še k zadnjemu kavna biti zlasti učenim duhovnim sploh. našim bi ta knjižica mi-in jezikoslovcem Poglejmo Kratkočasnica. Nikjer še nisem našel kraja y kjer bi mladost tako vesela bila kakor tù, kjer bi še toliko narodskih pesem popevala kakor tù. Ko se mladež tako s popevanjem raduje, sedé stari pri policu vina, posebno ob jesenskem času, ko k Sto procentov dobicka. Nek gostinčar je terdil svojim pivcom, da ima pri P ola (piva) 6 krajcarj d o b ick so sodi polni in rujno vince od čepa kaplja, ter se pogo-yarjajo o različnih stvareh. Nahajajo se tudi verli rodoljubi, pol n . V Kako je to mogoče?" mu reče eden izmed njih ola samo 6 kr. velj y »sai kterim se ne mili na oltar domovine kaj položiti. Posebne pohvale vreden je gosp. valenjski župan n To je tako-le" od g08tin y ki se mnogo s dobicka mi dá ol E za en krajcar je vsak slovenščino pečá in lepe pesmi zlaga. Ženske raje, in rekel p r e m a j h za en kraj bi y lepše govoré slovensko kot možki, kteri mislijo y da se kraj prepičlo takam y prilijem v o za en kraj d y ga krajcar polie za en spijem jim lepše podaja, ako po nemško svoj „bemer aber a holbe bain trinken" žlobudrajo. Kakor sploh vsi Slovenci so tudi tukajšni pobožnega serca in posebno duhovne v veliki časti imajo. Lepe in hvalevredne čednosti tukajšnih Slovencov m, ko se h gostu prisedem, in za en krajcar ga 1112 pa še skor vsak v p krajcarjev !a • V pust y to stori ravno sesfe so da y Bog skuša Piše knigu sam Bog iz nebesa, so pobožni, da Ijubijo mir, da so zvěsti in prijazni in posebno čislajo gostoljubnost. Resnično lep značaj naš ! Pa zala majka! da se dan na dan bolj potopljenju bliža in da po večjih selih se najde dosti onih „omikancov". ki se na večji stopnji mislijo, ako besedo, lastni značaj. Pa vsaj ni nobeden kraj brez ljulke! Da ne kolje teíca ni janjaca, Gerda navada nekterih tukajšnih prebivavcov pa je pijan- Neg' Štipana ditićamalahna. Narodna pesem iz Liburnije Marka spriko mora. y zanicujejo lastno mater, lastno y Vežite mi bele ruke moje Da vas nebin s njima pograbio y u ce vanje. Vino in žganje zló svoje burke uganjate in V7 novejih časih se skoro se jima ne dá v okom priti! je tu mnogo plemenitnikov naselilo, kar tudi kraju večjo ospôde lesèm, kterim I ju pise Marku spriko mora Da mu spravi gospodsku večeru, Da si nebin dušu ogrišio Peljali su ga v bile butige. Kupili su svilane fačole; Kad je Marko knigu razabrajao, Vezali su bele ruke njemu, Vezali su černe oći njemu. y imenitnost daja. Vsako leto pride dosti prijazna dolinica prav dopada; gotovo šče dalje po svetu slovela. cr to scasoma Knzen 6U ga suze prolivale ; Poda knigu zarućnići svojoj : ,,Aj ti, Boga, zarućnice moja Ova kniga od Boga poslana, ? bode nje Jepota ti kolješ sina malahnoga Janko Vijanski. Slovanski popotnik Mala sina od sedan godina." Kad je ona knigu razabrala, Od mila se na zemlju zvernula. I govori Štipan dite mlado: Peljali ga na janćje zaklanje. Zmakne otac spadu 2) od ramena Da će klati siria nejakoga Doleti do dvanajst anjeli; Zmaknuli su Štipana y malahna Primakli su janjašće malahno. Otac je paral, 3) da j' ubil sina* Pa ubil lahno N sv. Moh udom davnej kar je družtvo poslalo spet dve knjigi v letošnj • t „Ala, ćaćo, mudra moja glava! Na to pride sam Bog iz nebesa dar svojim Neproljevaj gorke suze svoje 5 Ena je Treba Bogu volju ispuniti. I govori Marku spriko mora Ti si, Marko, kruna moga raja „Slovenska koleda za leto 1859, v poduk in razveselovanje" napisa y y edil gosp. Ant slovenskemu ljudstvu ki jo je, lepo spolnivši besedo Jane me mane, mila majko moja! Podaj mi ti sina malohnoga y V . V v Celj druga « Marije rozen cvetu molitvena knjiga, ktera je bila že je leta 1855 natisnj • v k Ker je edništvo „Noy šolski letnik c. k. g Ne meci se na cernu zemljicu, Treba Bogu volju ispuniti. Peljajte me u bile butige, ') Kupite mi svilane fačole; Povežite ćerne oči moje, Da vas nebin gerdo pogledao; y Cu ga stavit za anjela svoga Podaj y majko tvoga y Cu ga stavit na srid raja moga Svi tri ste ) punili Svi tri jeste rajak zadobili Po pesmi Čiš kega berača gimnazije ze potem přejelo, ko so bili letniki večidel apisal J. V v našem listu že omenjeni, ga nismo mogli vverstiti takrat. Ker pa med drugo tvorino zapopada izversten donesek k t. j. misi il. bu tiga, t. j., š tac un a; 2) spada, t. j., meč; 3) paral y slovnici slovenski pod naslovom „Die Tempora und Modi 399 Parskega, sestro naše cesarice. Kralj napravlja več bark, ktere pojdejo po nevesto v Terst, kamor jo bo tudi njeni oče spremit. Iz Nemškega. Montalembertovi pravdi zlo podobno imajo 6edaj na Parskem: obče spoštovanega starčka dr. Morica Arndt-a, enega najiskreniših domoljubov nemških, je parska porotna sodba v Zweibriicken-u krivega spoznala, zato ker je pred več leti v nekih poto-pisnih bukvicah pisal, da je parski general knez Wrede, ko je Francozom za maršala služi!, na gradu vojvoda Brunšviškega nekaj sreberníne zmaknil. Pošteni mož ni pisal, kar ni za gotovo vedil. Vendar je tožen zdaj, da že davnej umerlega maršala obre kuje; porotna sodba ga je krivega spoznala, in blizo 89 let stari mož, ker ni hotel h taki ostudni pravdi sam priti, je bil zavolj nepri-hoda (in contumaciam) obsojen za 1 mesec v ječo in 50 gold, globe! „Wo ist des Deutschen Vaterland?" — — „In Zweybrucken ist es nicht!" — Iz Frankfurta se piše v „Drezd. Jour.", da vrednost le samo v Bruselj prodanih naših avstrijanskih dvajsetíc in deseti c okoli 30 milijonov gold, znaša. Iz Fraiicozkega. Od M ont ale m ber tove pravde se še nič ne sliši. Gotovo je vlada v veliki zadregi, in nič se še prav ne vé: ali bo višja sodnija grofovo pritožbo slušala, ali pa rekla: cesar Vas je pomilostil, tedaj je vse pri kraji. S to razsodbo pa grof ne bo zadovoljin, ker pomilostenje ne zbriše krivice. — Tisti silni hrup, ki so ga na vrat na nos začeli francozki časniki, da je bilo misliti, da je zavolj Laš-kega že vojska pred durmi, je zlo po ti h nil in ni menda druzega namena imel, kakor tega, da bi vlade drugih deržav hitro pritekle k francozki vladi in ji razodele potrebo novega zbora v Parizu, kjer bi se spet Francoz rad vsedel na visok oder in bi omamljenemu svojemu ljudstvu potem mogočno rekel: Lej ! „Zgodnemu solncu enák sveta v ogledu stojim." — Po deželi je toliko o požari h slišati, da je minister notranjstva spoznal za potrebno, krepko zoper te nezgode na noge stopiti; med drugim se ima berž veliko več gasivnic napraviti. Iz Angležkega. Lesepps je naznanil v časnikih, da so bile podpisovanja za suežki kanal 30. novembra sklen jene in da je dnarjev že čez potrebo podpisanih; po tem takem si bo tedaj družtvo za to veliko početje ustanovilo. Ali je kaj in koliko je na Angležkem dnarjev za to podpisanih, še ni znano. — V letu 1861 bo, kakor se sedaj govori, v Londonu zopet velika obertnijska razstava celega sveta, kakor je bila 1851, pa še veliko večja. Novičar iz razoih krajev. Iz Dunaja. Vsled nove postave zastran rekruti ra nj a je bilo oprostenje od vojašine nekoliko utesnjeno; marsikterega bo razveselilo iu upokojilo, ko mu povemo, da bodo oženjeni, kteri so se pred 1. novembra 1858 oženili in še v pervi ali drugi razred (klas) spadajo, vojašine prosti ostali, dasiravno nova postava samo tište oprostuje, kteri so se oženili, ko so iz druzega reda stopili, ali kteri so se oženili z dovoljenjem deželne oblast-nije, in imajo ženo in otroka pri življenju, za ktera morajo skerbeti. — Kakor „Oesterr. Ztg." piše, so poterdili presvitli cesar 10. t. m. prodajo dunajsko-teržaške, tiroljske, horvaške in druzih železnic že veckrat imenovani družbi. Iz tega se vidi, da z vsem tem ne bo nič, kar se je zavolj turške železnice in zavolj opušene druge koroške železnice žetelo ; pa tudi je že prepozno prišla prošnja koroških fužinarjev, kteri so šli na Dunaj cesarja prosit, naj bi se nikar ne zmanjšala colnina za šine in mašine, ki se v škodo domaćim vozijo iz ptujih dežel. — Jesih je po novem ukazu blago, s kterim kroš-njarji (havzirarji) ne s m ej o kupčevati. Kupcija z oljem je po ministerskem dovoljenji vsakemu pripušena. — Stempelj za krošnjarske bukve je 17, za po-selske bukvice 11, in za potniške bukvice 27 novih krajcarjev. Najmanja stava pri mali loterii je 5 novih krajcarjev. — Mnogo zasluženi avstrijanski zgodovinar, Jožef Chmel, je na Dunaji umerl pred nekimi dnevi. Iz neniškega Stajarskega. 3. dan preteklega mesca ponoći pritavajo v nek hlev v Waltendorf-u potihoma in molčé dva možaka in ena ženska; možka zgrabita spava-jočega hlapca in ga terdno deržita ; ta čas pa ženska vseh šest krav v ïîlevu pomolze; potem zopet tiho, kakor so prišli, odrinejo z mlekom. Nove baže tatvina! Iz Rusije. V Petr ogradu terpi že več časa velika pravda zoper nektere generale, na ktere sum letí, da se v poslednji vojski vKrimu niso pošteno obnašali. Med tistimi, kteri pričajo zoper obtožene generale, je eden pervi h nek fra n co z k korporal, kteri je bil v vojski vjet, in je kot vjetnik 100,000 rubeljev v nekem kotiču ekritih zavohal, ktere je potem rusovski vladi razodel. — Ruska cesarica je nevarno zbolela. Iz Serbije. „Slov. Noviny" pišejo: O uspehu voli te v za skupscino zvemo tole: v Belem gradu so izvolili 4 po-slance z vecino glasov, in sicer kupca Barlovaca, ma-jorja Miša Anastazieviča, kupca Ahimovića in nekdanjega tajnika v dnarstvenem ministerstvu, Jankovi ca. Največ glasov je imel Barlovac (480), nekaj manj Anastazievié (450). Sploh so se godile volitve mirno in v lepem redu. — Ob času skupščine bodo časniki brez vse cenzure in brez vsega policijskega nadčuvanja izhajali. Turški komisar Kabuli efendi živi v Belem gradu v tihosti, menda zatega voljo, da bi se pred početkom skupščine podučil, pri čem da je. Iz Italije. Povedali smo, da so na Rimskem ne davno več ljudi zasačili, pri kterih so mnogo čudnih pišem dobili. V teb listinah se blodi o velikih prekucijah celega Laškega. Po njih bi imelo 80,000 Francozov, 60,000 Piemontezov in 40,000 reserve v Itálii se postaviti; Sardinci bi dobili Modeno, Parmo, Piacenco in nekaj Lombardije; ostalo Lom-bardijo in Beneško bi dobil princ Napoleon kot kralj talijanski; Romanja bi prišla tudi k temu kraljestvu, drugi del rimske dežele pa k napolitanskemu kraljestvu pod Mu-ratovim princom. Papežu bi ostalo samo rimsko mesto in vsi katoljški vladarji bi bili dolžni ga z dnarji podperati. — To je pač „rajtenga brez birta." — Kraljević napolitanski se bo oženil s hčerjo vojvoda Še nekteri darovi za Vodnikov spominek. Gospod dr. Razlag v Gradcu......5 fl. Blaž Hermeter, duhovnik na Koroškem 1 „ Pogovori vrednistva. Gosp. F. 0.: Popisa „planinskega okraj a" ne moremo vzeti v „Novice", ker se marsikaj njegovega zapopadka nié ne ujema s tem, kar nam je znanega iz drugih popolnoma zanesljivih virov. Ker nocemo grajati kar je hvale vredno, tudi ne smemo hvaliti, kar grajo zasluži. „Novice" so le rade res-nićne. — Gosp. B. P. vTerstu. Pratiko kupite brez vseh druzih stroskov lahko v Terstu, kamor je gosp. Blaznik mnogo iztisov poslal; će bi jo Vam hotli odtod po pošti posijati, bi mogli ž njo od Poncija do Pilata, preden bi smela iti v Terst. Mnogo mnogo reci je poslednje leta polajšala sl. vlada o poštnih in potovanjskih rečeh; le ta silna nadležnost je še ostala, da v Terst se „pratike4* ne mores posijati, da bi ne morala iti poprej na colnijo in potem še le na pošto! Poslanih 7 kr. vrajtajte kam drugam, — Gosp. dr. R. v G.: Kakor danes vidite, smo zasledili Vaš Vod. dnar; 22. list se Vamvbo poslal; na „album" smo Vas narocili. — Gosp. J. Sce. pri St. Št.: Vaših 3 gold, za Vodnika ne moremo zaslediti; prosimo, dajte si na pošti pokazati: kdo je recepis podpisal in tedajyprejem dnarja poterdil; potem se bo ta rec poravnala. — Gosp. A. S. v B: Tudi Vaših 2 gold. 30 kr. nismo dobili; prosimo, da storite tudi tako, kakor smo ravno rekli. 400 Hovic" za leto 1859 Staro Jeto gré koncu in ž njim šestnajsti tečaj našega najstarejega in po Slovenskem naj bolj razširjenega lista. pisma se ne morejo jemati 5 kei Da vseskozi mlad bil bo s pripomocjo domoljubnih pisateljev sopet najiskrenejše prizade vanje vredništva, ktero s temi versticami vabi na dinarsk bankovec že pri vsakem frankiranem gré 3 krajc, záložníku za poštno primko ali recepis v zgubo. Dalje pa prosimo se y ki je še ve to 5 naj se pošilja le tak star dnai ljaven, in po njegovi se danji vrednosti (gol za narocbo sede m naj stega tečaja zapopadku novega tečaja ne bomo na gold. m dolgo in široko govorili; saj je znan svojim starim 1852 za 35 prijatlom; nove narocnike pa prosimo, naj vzamejo dandanašnji ali kteříkoli list krajc. 2goldinarsk bankovec za 2 gold, in 10 kr. stara dvajsetica za 34 kr., noveja od leta y y v roke, in vidili bojo za 10 kr.5 desetica za 17 kr.* sestica kr., s r e b e r e n gros za kr. star 5? Novice44 pišejo in kako. Prizadevali si bomo kaj vsakemu bravcu vstreči je tako obširen, da je za vsake ga dosti v njih. rr . • v i . • • • i * • ker obsežek „Novic44 Kai se ti ce kmetijstva lahko z dobro vestjo rečemo in krajcar za poldrugi krajc. novega dnarja). Pisanje naročil častitim naročnikom polajšati, jim podamo naročilno pismo, v kterem se zaviti dnar v Ljubljano pošilja. Prosimo pa prav lepo obertnijstva, vse stare in nove narocnike: da kdor ,,Noviceu 5 ve vse bere svetu godi 5 kar 5 ker se domá in po širokém najbolje gospodarske časnike r o c i 1 o m n aj h i t i j o z na 5 da pride založništvu „Novic44 gotovo se ta mesec v roke imamo vse v in njih cesar najdemo za hitimo naznaniti nase tudi kraje morajo vsake ker v sedanjih časih ka » Novice44 stem pijane biti, se našim koristnega gospodarjem. Ravno tako ravnamo z oklicom ce sarskih postav. V drugih podučnih, naravo slovskih, zgodovinskih, slovstvenih in lepoznanskih rečéh nas pa tudi podpirajo iz verstni pisatelji domaći hvala jim tako marljivo da nam mičnega gradiva na vsako stran nikoli ne zmanjkuje. Verh vsega pa je tudi zgodb domaćih jih ne more vec natiskovati kakor le toliko ko likor jih je naročenih. Da pa se častitim naročnikom novi napis lože napravi, prosimo, naj se z naročitom pošlje en star napis nazaj. koncu pa še eno prošnjo : Vredniku in založ niku „Novic44 se naročujejo včasih z novičnimi naro čili vred še mnoge druge reci in se pošilja dnar m po vsem svetu dandanašnji toliko ima lahko novičar zmiraj polno bisago. da jih za to in uno stvar. Čeravno so take naročila mno gokrat zlo nadležne in zamudne, se vendar kar je moč rada spolnuje želja svojim prijatlom, — ai ■■ i m > «V «l 1 1 i«V Za prihodnje leto pa moremo častitim naroč- ker se take 0d Novičnih zadev zlo različne na nikom veselo novico povedati 5 da „Novice44, ker se je casnikarski štempel znižal, bojo bolji kup; èit; ta|í0 zmes nadve zgodí kaka pomota ročila pišejo večidel vse na en list, je zlo težavno namesto znašala da gold. njih poštna naročnína za celo leto 90 kr., bojo veljale po pošti tri straní, in lahko se po tem da se gold. 20 kr. novega dnarja, tedaj za 70 krajc. manj kot letos. Naročnína za prihodnje leto je tedaj ta-le: Po pošti kamor koli pošiljane, veljajo za celo 10 kr., za četert leta kaj založí ali pogubi Da se tedaj delo polajša odpravníi „Novic44 in se naj se vsaka rec odvernejo vsakorsne pomote, zapiše na svoj posebni listek in potem vse gold. 20 kr., za pol leta gold. vkupaj stran dene v en závitek. Tako bo na vsaka in gold. kr. novega dnarja (z bankovci je tedaj ta rajtenga kaj ili li vr i i • v i • m naj več strani se nam naš list avolj elje azodevajo, hitrejega donašanja no vie tudi nam bilo , kdor se naročí za celo leto, naj pošlje goldinarske bankovce, za pol leta 2, za četert izdajali spet d v akr at na teden; to po volji. Al ravno zdaj, ko je štempelj „Novice4^ v ceni znižal, nismo hotli njih cene za toliko povik Jjajo za celo leto le 3 gold. 60 kr., za pol leta leta pa enega). V H s ka rn ici prejemane ve- ^ati kar bi štempelj za enkrat vec na teden znesel utegnilo v vsem 1 gold. 80 kr., za četert leta pa 90 kr. novega in pa dvojno odpravljanje kai dnarja. Komur se v Ljubljani na dom nosijo, skupaj a celo leto brez pošte 60 novih krajc y plača za nošníno za celo leto 35 kr. leta 5 za pol pa i8 kr. Kdor si med letom želi napis po posti pa Ako gold kr vec znesti častitim naročnikom to povišanje ne bila (adres) premeniti, 20 krajc. Naroč n i n a naj posije za to premembo preveč, se utegne to v drug polovic • • V se pošilja v franki ranih letos njega leta zgoditi. Da pa to najgotoviše zvemo aročilno pismo samo bese y naj pnpisejo na pismih v tiskarnico Blaznik-ovo v Ljub dico Da ljano (na fîreg Nr. 190); n e f r a n k i r a n e v drug (ja) ali pa e » V o tem bomo vedili polovici se ravnati Odgovorni vrednik: Dr* JaH6X Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznifc