Ljublfana, sobota 24« junija 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selenburgova oL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski «rg 1.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon ŠL 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312£ 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayer jeva ulica štev. L telefon fit. 65.
Rokopisi Be ne vračajo.
Turčija in Francija
Včeraj je bila v Ankari podpisana zvezna pogodba med Francijo in Turčijo. Pogajanja so tekla že jako dolgo in že ponovno se je poročalo, da razgovori ugodno napredujejo, pa da je v kratkem pričakovati pozitivnega zaključka. Vrh tega se je v načelu že bil sklenil sporazum med Veliko Britanijo in Turčijo, kar se je moglo po pravici smatrati za ugodno znamenje tudi glede pogajanj med Parizom in Ankaro. Potemtakem zares sklep sporazuma med obema državama ne pomeni presenečenja, a je seveda vendarle «prožil veliko zadovoljstvo tako v Franciji kakor v Turčiji ter pri vseh njenih zaveznikih.
Sporazum med Francijo in Turčijo obsega po dosedanjih poročilih pred vsem ureditev vseh vprašanj, ki so se še smatrala za nerešena ali vsaj ne dovolj v obojestransko zadovoljstvo urejena. Na prvo mesto spada poglavje o Hataju, o deželici, ki je bolj znana pod starim imenom Aleksandretskega sandžaka. To je ona deželica, za katero je bil odrejen plebiscit pred leti, da odloči, katera od narodnostnih skupin ima večino. Toda preden je mogla stvar dozoreti do glasovanja samega, so se Francozi sporazumeli neposredno s Turčijo, ki je reklamirala deželo zase; prepustili so Turkom v upravi prednost pred ostalimi. Že takrat se je smatralo, da pomeni to nekak uvod v končno prepustitev Hata j a v popolno turško last. Sedanji sporazum je zares izvršil te napovedi, pomeni tedaj nekako toliko ko dokončno zaključitev procesa, ki je bil že z dosedanjim razvojem dovolj jasno nakazan. Novo ie pri tem. da se Turčija izjavlja povsem zadovoljeno z mejo napram Siriji ter da se v to smer slovesno odreka vsem nadaljnjim revindikacijam kakršnekoli vrste. Tako približno vsaj tolmačijo dosedanja poročila vsebino turško-francoskega sporazuma.
Turčija je s tem dosegla nov uspeh, ki je tudi na zunaj dobro viden. Saj pomeni zanjo teritorialno pridobitev prav v onem sektorju, kjer je posebno ugoden dostop do Sredozemskega morja iz turške notranjosti, osobito v smeri od Armenije. To je že drugi uspeh Turčije v tem področju, zakaj Kemalu se je bilo posrečilo, da je že v prvi dobi svoje slavne kariere, takoj v pričet-ku nacionalne turške obnove, dosegel teritorialno koncesijo od Francije, ki mu je prepustila Kilikijo ter pas ob sirski meji, torej obmejno področje, v katerem se turški etnografski element meša z arabskim živi jem in kjer imajo velik delež tudi Armenci, ne glede na druge jezikovne in verske manjšine. Tudi v Hataju Turki niso v absolutni večini, so pa vsekakor daleč močnejši od vsake druge narodnostne ali verske skupine, kakršne tvorijo Arabci, Armenci, Alaviti itd.
More se pričakovati, da bo reakcija na turško-francoski sporazum v Siriji sami nekoliko neugodna, kakor je bila že ob priliki, ko se je opustila ideja plebiscita in se je samouprava Hata j a prepustila turškemu prebivalstvu. Toda na resne komplikacije ni računati. Vzeti je tudi v poštev, da je Francija formalno samo mandatna oblast v Siriji in da ima vrh tega že dosedaj težave z arabskim nacionalizmom. Še pred leti je pod vplivom politike ljudske fronte francoska vlada sklenila sporazum s Sirci, po katerem naj bi se po preteku treh let, po ratifikaciji seveda, Francija odrekla mandatu, a Sirija post-ala povsem samostojna država po vzoru osamosvojitve Iraka. Toda v Parizu tega pakta niso nikdar ratificirali. Prvič zato ne, ker je ta čas režim ljudske fronte nehal, in drugič, ker se je celotna mednarodna situacija do temeljev spremenila in se je zlasti v vzhodnem Sredozemskem morju pokazala nevarnost, da bi samostojnost Sirije ne bila trajna. Kako se bo konč' no Francija izmotala iz te zagate in kako bo zadovoljila sirski nacionalizem. ki slej ko prej zahteva izpolnitev sklenjenega in v sirskem parlamentu že ratificiranega pakta, to je še vprašanje, ki ie še na dnevnem redu, le da so »a drugi bolj važni dogodki potisnili v ozadje. Tiče pa se te zadeve tudi sedanji turško-francoski sporazum, ako je res v njem določba, kakor se poroča. da Francija ne bo nikdar pripustila, da bi kaka druga sila dobila mandat za upravo Siriie in da jo bo Turčija v tem podpirala.
Poleg tega rekli bi lahko krajevnega značaja turško-francoskega sporazuma. je seveda tudi njegov mednarodni Domen ki ga veže v celoto z ostalimi diplomatskimi akcijami. S spora- j zumom se je francoska pozicija v vzhodnem Sredozemlju nedvomno še utrdila in Turčija se je še bolj navezala na francosko-britanski blok
Po najnovejših vesteh je bila istočasno s sporazumom o vseh nerešenih vprašanjih podpisana že tudi vojaška zveza o vzajemni pomoči, enaka zvezi med Turčijo in Anglijo.
ZVEZA NED FRANCIJO IN TURÌU0 PODPISANA
V Parizu je bila včeraj podpisana pogodba o vzajemni vojaški pomoči med Turčijo in Francijo, v Ankari pa pogodba o odstopu aleksandretskega sandžaka Turčiji
Pariz, 23. junija, br. Danes ob 11. je bila v Parizu svečano podpisana franco-sko-turška pogodba o vzajemni pomoči. Pogodba je po svojih osnovah in bistvenih določilih povsem enaka angleško-turškemu vojaškemu sporazumu. Naperjena je proti slehernemu napadalcu na teritorialno integralnost in življenjske interese ene ali druge pogodbene države. Pogodbo sta v zunanjem ministrstvu podpisala francoski zunanji minister Georges Bonnet in turški poslanik v Parizu Suad Davaz.
Istočasno je bila v Ankari svečano podpisana pogodba, s katero je urejeno vprašanje aleksandretskega sandžaka, odnosno pokrajine Hataj, kakor se navaja v pogodbi. Francoska vlada je pokrajino Hataj odstopila Turčiji. Turška vlada se je v okviru pogodbe obvezala, da bo zajamčila vsem manjšinam v pokrajini Hataj svobodni narodnostni in kulturni razvoj. Obenem je podala tudi jamstva za neodvisnost sosedne Sirije.
Pogodba obsega prav za prav več dokumentov, in sicer protokol z dvema prilogama, zapisnik o poteku pogajanj, v katerem se navajajo natančna tolmačenja posameznih pogodbenih določil in dve pismi obeh vlad. Vse dokumente sta
podpisala turški zunanji minister Sa-radzoglu in francoski poslanik v Ankari Massigli.
Sedem točk
zvezne pogodbe
Pariz, 23. junija. AA. (Havas:) Izjava o vzajemni pomoči, ki sta jo danes ob 18.30 podpisala francoski zunanji minister Georges Bonnet in turški poslanik Davaz Sulad se glasi:
1.	Francoska in turška vlada sta začeli tesne konzultacije in diskusije, ki še trajajo in ki so odkrile enakost njunih naziranj.
2.	Doseglo se je soglasje, da skleneta obe državi dolgoročni dogovor, ki bo obsegal vzajemne obveznosti v korist njune nacionalne varnosti.
3.	Dokler se ne sklene dokončni dogovor, izjavljata francoska in turška vlada, da bosta, če bi prišlo do napada, ki bi rodil vojno v Sredozemlju, pripravljeni dokončno sodelovati in doseči vzajemno soglasje o vsaki pomoči ali podpori, Id je v njuni moči.
4.	Ta izjava in pripravljajoči se dogovor nista naperjena proti nikomur, temveč jima je namen, da Franciji in Turčiji zajamčita vzajemno pomoč in podporo, če bi jo potrebovali.
5.	Obe vladi vidita, da bodo razna vprašanja, med njimi tudi točnejša definicija raznih pogojev, pod katerimi bi nastopile
Nezaupanje je vzrok
zastoja v Moskvi
Rusija zahteva, da morajo biti medsebojne obveznosti že v naprej določene do vseh podrobnosti — V Nemčiji računajo z neuspehom moskovskih pogajanj
London, 23. junija, z Po sodbi nevtralnih opazovalcev dokazuje potek pogajanj v Moskvi, da ruska vlada Angliji še vedno ne zaupa; zaradi tega zahteva do podrobnosti točno precizirane obveznosti glede jamstva za baltiške države in glede funkcioniranja avtomatske medsebojne pomoči v primeru kakega napada. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Moskvi, ki je vedno na-glašal, da je napačno smatrati ugovore Kremija zgolj za manever, ponovno podčrtava, da nesoglasja, ki so se pokazala pri pogajanjih v Moskvi, niso umetno izzvana, marveč slone na stari bojazni moskovske vlade, da bi mogla nasesti kakemu diplomatskemu triku Anglije. V Moskvi ne morejo razumeti, zakaj se angleška vlada, ki vodi usodo tolikih narodov, tako brani jamstva za nedotakljivost baltiških držav in ostalih sosedov Sovjetske Rusije. Londonski uradni krogi, ki so bili tudi po odhodu Stranga v Moskvo v svojih komentarjih glede moskovskih razgovorov vedno zelo rezervirani, so pa slej ko prej prepričani, da bodo pogajanja v Moskvi končno vendarle dovedla do pozitivnega rezultata.
Pariz, 23. junija, z. V merodajnih pariških krogih kljub očitnemu razočaranju nadm dosedanjim potekom pogajanj v Moskvi še vedno ne dvomijo v končni sporazum. V pariških krogih imajo razumevanje za zahteve Rusije, prav tako pa tudi popolnoma razumejo opreznost Anglije. Smatrajo pa, da so ruske zahteve mnogo manj nevarne, kakor pa bi bil nevaren za nadaljnji razvoj dogodkov neuspeh moskovskih pogajanj. Nevarnost vojne zaradi Gdanska smatrajo v Parizu zopet za zelo akutno in so prepričani, da pri vsem odporu Poljske in kljub avtomatični pomoči Anglije in Francije edino jasno stališče Rusije lahko prepreči vojno. Dejstvo, da je smatrala nemška vlada sedanji trenutek za primeren, da pošlje v Moskvo svojo gospodarsko delegacijo in da ponudi Rusiji obsežne kredite, smatrajqo v Parizu kot dokaz, kako zelo računajo v Berlinu z možnostjo neuspeha pogajanj Rusije z Anglijo in Francijo ter celo z možnostjo znatnega poslabšanja odnošajev med Moskvo in za-padnima velesilama.
Nova angleška
navodila Strangu
London, 23. junija. AA. »Times« komentirajo v današnjem uvodniku pogajanja, ki se vodijo v Moskvi, ter pravi, da v Londonu ne jemljejo tragično izjave, ki jo je včeraj izdala agencija Tas. Pred in po razgovoru, ki ga je imel sir William Seeds, angleški veleposlanik v Moskvi, z Molotovom, je stopil v stik z zunanjim ministrstvom v Londonu, medtem ko je Molotov stopil v zvezo s Kremi jem. Obstoja upanje, da bodo v najkrajšem času odstranjene vse ovire. »Daily Mail« in »Daily Express« poročata, da ie angleško zunanje ministrstvo dalo voditeljem pogajanj v Moskvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj in odstranitev težkoč.
Rim, 23. junija. AA. Stefani poroča iz Londona, da je lord Halifax poslal snoči nova navodila angleškemu veleposlaniku v Moskvi zaradi nadaljevanja pogajanj s Sovjetsko Rusijo. »Daily Mail« piše. da se je Molotov uprl temu, da bi vnesli klavzulo, ki predvideva posvetovanje med dr. žavami — podpisnicami, preden bi bila dana vojaška pomoč državam, ki sc dobila jamstva. Kakor se zdi, je to klavzulo pred-
loga! London Moskvi po želji Pariza, ki je prej bolj naglašal načelo avtomatske vojaške pomoči. Kakor piše »Daily Mail« se je več angleških ministrov izrazilo, da je treba vnesti to klavzule o posvetovanju. Na drugi strani »Daily Express« pravi, da francoski zunanji minister Boxmet ni bil obveščen o tej spremembi in da je zaradi tega dal izjavo, v kateri je potrdil prepričanje, da je sporazum praktično že dosežen.
Nemške informacije
Berlin, 23. junija. w. Listi poročajo iz Pariza, da je novi zastoj v moskovskih pogajanjih izzval v Parizu veliko vznemirjenje in dal povod za ostro kritiko francoske zunanje politike. Francoska javnost je šele iz londonskega tiska izvedela za moskovski komunike, pa očitajo sedaj Bonnetu, da je Havas zamolčal ta komunike po navodilu zunanjega ministrstva. Po berlinskih informacijah se v Parizu boje, da so pogajanja z Rusijo že do skrajnosti kompromitirana in da tudi če pride končno do sporazuma, to ne bo imelo takega vpliva na mase, kakršnega bi si želela francoska vlada.
Iz Londona poročajo nemški listi, da je angleška vlada poslala Strangu zopet nova navodila. O včerajšnjih razgovorih v Moskvi ni v Londonu nobenih zanesljivih vesti, pač pa so danes zopet napovedovali, da bo Chamberlain v začetku prihodnjega tedna objavil v spodnji zbornici, da je sporazum sklenjen. To vest potrjuje tudi »Star«, ki velja za osebno glasilo zunanjega ministra.
Zunanjepolitična seja francoske vlade
Pariz, 23. junija. w. Jutri dopoldne se bo sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike. Seja bo posvečena izključno zunanje političnim vprašanjem. V zvezi s tem je imel danes Daladier dolg razgovor z zunanjim ministrom Bonne-tom. Razpravljala sta zlasti o stanju pogajanj v Moskvi in o položaju na Daljnem vzhodu.
Chamberlain bo govoril danes v Cardiffu
London, 23. junija, br. Predsednik vlade Chamberlain je odpotoval v Cardiff, kjer bo imel jutri pomemben političen govor. Snoči je bil v avdienci pri kralju, ki je trajala skoraj dve uri.
Halifaxove konference
London, 23. junija, br. Zunanji minister lord Halifax je imel danes popoldne daljše razgovore s francoskim poslanikom Corbinom in takoj zatem z ruskim poslanikom Majskim.
Ruske vojne ladje
na obisku v Angliji
London, 23. junija, d. Kakor poroča »Daily Telegraph«, so se zasidrale, na potu iz Leningrada v Vladivostok, v pristanišču v Plymouthu štiri ruske vojne ladje, ki ostanejo tamkaj več dni. Neki angleški kontreadmiral, kakor tudi člani ruskega veleposlaništva v Londonu so včeraj izmenjali vljudnostne obiske na ladjah.
Postani in ostani čl an [Vodnikove družbe!
vzajemne obveznosti, terjala globlje proučevanje, preden se sklene dokončen dogovor. To proučevanje je pravkar v teku.
6.	Obe vladi vidita, da je prav tako potrebno zajamčiti obnovo varnosti na Balkanskem polotoku in zato se konsulti-rata, da se čimprej doseže ta cilj.
7.	Doseženo je soglasje, da navedena določila ne branijo nobeni od obeh vlad, da ne bi mogli skleniti v splošnem interesu utrditve miru dogovorov z drugimi državami.
Bonnet o pomenu pogodbe
Pariz, 23. junija. AA. (Havas) V zvezi z današnjim podpisom turško-francoske pogodbe je podal zunanji minister Bonnet »Intransigeantu« izjavo, v kateri pravi med drugim: Turško-francoska pogodba, ki smo jo danes podpisali, pomeni srečen rezultat pogajanj in utrditev prijateljskega razmerja med obema državama. Pogodba je obenem tudi dragocen prispevek za konsolidiranje razmer v vzhodnem delu Sredozemlja. Podobno kakor pred kratkim sklenjena pogodba med Turčijo in Veliko Britanijo, je tudi turško-francoska pogodba temelj za nadaljnje plodovito sodelovanje in poroštvo za mir.
Pariz, 23. junija, d. Oficiozni »Temps« poudarja, da je francoska-turška pogodba velikega pomena tudi za nadaljnji razvoj na Balkanu Dejstvo, da se je postavila
Turčija iz skrbi za svoje lastno varstvo in ohranitev ravnotežja v enem za Turčijo najvažnejših pasov na stran zapadnih velevlasti. tvori z zvezami Francije in Anglije s Poljsko najvažnejši element za razvoj mednarodnega položaja. Za Nemčijo pomeni ta pogodba, da bi se morala bojevati na več frontah, za Italijo pa izgubo hegemonije v vzhodnem Sredozemskem morju. Poljska in turška karta sta aduta. ki sta jih totalitarni velesili končno izgubili.
Rim: Pakt je naperjen proti Italiji
Rim, 23. junija. w. Vsi italijanski listi se bavijo s podpisom francosko-turškega pakta o medsebojni pomoči in naglašajo, da je ta pakt očitno naperjen proti Italiji.
»Popolo di Roma« piše, da to dejstvo v Rimu ni izzvalo nobenega presenečenja, ker je Rimu že več let znana bojazen Turčije pred Italijo. Kar pa se tiče priključitve aleksandretskega sandžaka Turčiji, je to postopanje po mnenju rimskih krogov protipravno. Aleksandretski sandžak nI pripadal Franciji, nego ji je bila poverjena samo mandatna uprava. Odcepitev sandžaka, ki ima pretežno arabsko prebivalstvo, po mnenju italijanskega tiska ne bo pustila Arabcev ravnodušnih, ker je postalo s tem očitno, da je po Kemalu Ata-türku reorganizirana Turčija začela zopet voditi svojo staro politiko zatiranja Arabcev.
Kriza zaradi Gdanska lahko izbruhne vsak hip
Pesimistična presoja v francoskih političnih krogih Vpliv kitajskih dogodkov in moskovskega zavlačevanja
Pariz, 23. junija, d. Tukajšnji dobro poučeni krogi vidijo v Gdansku še vedno glavno ognjišče neposredne nevarnosti. Po zadnjih Göbbelsovih govorih, zlasti po njegovem včerajšnjem govoru v berlinskem stadionu nihče več ne dvomi, da so v Berlinu odločeni, priključiti Gdansk k rajhu. Kar je slišati s pristojnih nemških strani, kaže jasno na to, da so tamkaj slej ko prej trdno prepričani, da bo dobila Nemčija Gdansk. ne da bi prišlo do vojne. To naziranje smatrajo pariški politični krogi za najbolj vznemirjajoč moment, ker so v nasprotju z Berlinom prepričani, da bi aneksija Gdanska pomenila vojno, če bi se izvedla brez pristanka Poljske. Göbbels v govorih ni določil roka za okupacijo Gdanska. Znano je tudi. da zna biti Hitler tudi potrpežljiv. A to ne vpliva pomirjevalno, ker pomeni le, da je iniciativa izključno v nemških rokah in da si Berlin lahko izbere trenutek, ki bi se mu zdel najbolj ugoden Uresničenje Göbbelsovih napovedi, ki so v bistvu le ponovitev tega, kar je proglasil že Hitler sam v svojem zadnjem govoru pred rajhstagom, more priti po mnenju pariških političnih krogov čisto nenadoma, lahko pa se tudi še nekaj časa zavleče.
Vse vesti z Berlina se strinjajo v tem. da tudi v Nemčiji nihče ne dvomi, da je priključek Gdanska siguren in le še vprašanje časa. Enako mnenje vlada tudi v Gdansku samem. Čeprav propagandni minister ni imenoval glede priključitve določenega časa, smatrajo narodni socialisti v Gdansku oba govora nemškega propagandnega ministra za jasno obljubo Nemčije, da bo zastavila ves svoj diplo-matični in če potrebno tudi vojaški vpliv, da doseže priključitev. Po splošnem v Nemčiji razširjenem mnenju zaradi tega ne bo prišlo do svetovne vojne, temveč bodo zapadne velesile v zadnjem tre-notku popustile in ne bodo zagrabile za
orožje.
Mnogi pariški krogi se boje. da bi znali dogodki na Kitajskem in posebej še zavlačevanje moskovskih pogajanj pospešiti izbruh akutne krize. Tako položaj na Daljnem vzhodu kakor neumljivo zadržanje sovjetske vlade po mnenju teh krogov le še utrjujeta nemške činitelje v prepričanju, da zapadni velesili zaradi Gdanska ne bosta šli v vojno. Tako bi se utegnilo zgoditi, da bo prav kmalu nastopil trenutek, ki se bo zdel v Berlinu pripraven za izvedbo gdanskih načrtov.
Nemške polemike
proti Bonnetu
Dunaj, 23. jim. o. Današnji listi komentirajo zelo ostro govor francoskega zunanjega ministra Bonneta v zunanjepolitičnem odboru francoskega parlamenta. Kakor pravijo nemški listi, je Bonnet v svojem govoru napovedal, da bo ob koncu julija ali v početku avgusta nastala huda mednarodna kriza v zvezi z gdanskim vprašanjem. Pristavil je, da sta Francija in Anglija odločeni z vsemi silami podpreti Poljsko, če bo napadena. Nemški listi pravijo, da če postavlja kak minister, ki mora biti bolje informiran, kakor kdorkoli drugi, tako prognezo, potem noče doseči ničesar drugega kakor to, da bi zbudil med množico fatalistično razpoloženje, da je vojna neizogibna.
Odmev Göbbelsovega
kresnega govora
Berlin, 23. junija, z. Berlinski inozemski diplomatski krogi pripisujejo velik pomen govoru, ki ga je imel propagandni minister Göbbels na kresovanju v Berlinu. V tem govoru vidijo izraz želje po pospešeni rešitvi gdanskega in koridorskega problema. Göbbels nemških zahtev tokrat ni naslovil samo na Poljsko, temveč jih je označil za mednarodno vprašanje.
Nemški listi na naslov Anglije
Berlin, 23. junija. AA. DNB: »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja članek »Nezadovoljivo za Veliko Britanijo« in pravi med drugim: »Razvoj položaja od dne, ko je angleški ministrski predsednik Chamberlain izjavi, da bo vsekakor povabil tudi Sovjetsko Rusijo k sodelovanju v »fronti miru«, pa vse do sedanjega trenutka pomeni resno lekcijo. Moskva diktira, Velika Britanija pa mora popuščati, če ne želi, da bi delo vojaškega obkoljevanja propadlo. Toda sovjeti niso niti malo razpoloženi zato, da bi hodili v vojno za demokratične države, če jim te države ne bodo dale svobodnih rok. Velika Britanija na ta način ne vidi nobenih koristi od zveze s Sovjetsko Rusijo. Nemčija je vedno priznavala zgodovinsko delo britanskega cesarstva. Toda danes moramo ugotoviti, da Velika Britanija hoče za vsako ceno rešiti svoj evropski prestiž, pa čeprav Nemčija nikdar ni mela namena izzvati kak spor z Londonom. Velika Britanija se bori trdovratno proti sami naši dobi, iz tega boja pa dozdaj ni izšel nihče kot zmagovalec.«
»Völkischer Beobachter« pa piše: »Velika Britanija si je mislila, da bo Sovjetska Rusija pripravljena sodelovati pri vsakem manevru obkoljevanja. V Londonu so bili pripravljeni nuditi Moskvi protiusluge na škodo tretjih. Moskva pa je pokazala
svoje stališče in Velika Britanija je v tem trenutku uvidela, kaj je storila. Politika Velike Britanije je istočasno pokazala svoje pravo lice, kar se tiče jamstev. V takšnem položaju so bili Angleži presenečeni zaradi incidentov, ki so se pripetili v Tiencinu. Kremelj je izkoristil priliko in zahteval jamstva za Daljni vzhod. Glavne držaje, ki vodijo politiko obkoljevanja, so se na mah znašle med dvema ognjema. Nekaj bo treba storiti: ali popustiti Sovjetski Rusiji, ali pa odreči jamstva.«
Posebna gospodarska poga' janja Anglije z USA
London, 23. junija. AA. Na današnji seji spodnjega doma je podal minister Stanley pojasnil o gotovih poseDnih gospodarskih pogajanjih med Veliko Britanijo in Zedi-njenimi ameriškimi državami. Med dru. gim je dejal, da potekajo pogajanja o sodelovanju Velike Britanije in USA z na* menom, da bi se v Veliki Britaniji za primer vojne nakopičile čim večje rezerve bombaža iz USA, v Zedinjenih ameriških drža vali pa čim večje zaloge surovega kavčuka iz posameznih angleških posesti. Pogajanja gredo h koncu in ni izključeno, da bo ameriški veleposlanik že v kratkem podpisal sporazum,
Milijarde za javna dela
in vojsko v Amerìki
Doslej največji izdatki za narodno obrambo — Nova posojila drugim državam
Washington, 23. junija, br. Prezident Roosevelt je danes objavil podrobnosti gospodarskega programa za prihodnjih 7 let, po katerem je določenih 3.860 milijonov dolarjev izdatkov, še v letu 1939-40 bo izdanih v okviru tega programa 870 milijonov dolarjev. Ameriška vlada bo v tem času poskrbela tudi za emisijo 6 vrst raznih kratkoročnih in dolgoročnih posojil za druge države. Večinoma se gospodarski program nanaša na javna dela v Zedinjenih državah.
Ameriški reprezentančni dom je danes odobril dodatne kredite za narodno obrambo v znesku 292 milijonov dolarjev. Predlog, da bi se maksimalna produkcija vojaških letal za državo zmanjšala na 5.500 letal, je bil odklonjen.
Zanimivo je, da je ameriški parlament v teku svojega sedanjega zasedanja pristal že na 1.782 milijonov dolarjev izdatkov za ameriške vojne sile. Taka vsota v mirnem času še nikoli ni bila dosežena.
Kral] v Tivtu
Kotor, 23. Junija, p. Nj. VeL kralj je da. nes napravil s svojim motornim čolnom »Ajkuloc izlet iz Miločera v Tivat v Ko-torskem zalivu. Kralj sam je sedel pri krmilu in vozil z brzino 60—70 km. Ljudje so ga povsod, kjerkoli so ga spoznali, navdušeno pozdravljali, viharne manifestacije pa so se razvile zlasti v Boki Kotor-ski, kjer se je v hipu zvedelo za njegov obtok.
Kralj Jurij VI. o vtisih svojega potovanja
po Ameriki
London, 23. junija. AA. (Reuter) Na današnjem slavnostnem kosilu je londonski župan pozdravil v imenu prestolnice kralja Jurija in prebral tudi brzojavko kanadskega ministrskega predsednika Mackenzie Kinga.
Kralj Jurij VI. se je zahvalil županu «a pozdrav ter v izbranih besedah podal svoje vtise s potovanja. Njegovo potovanje predstavlja novo in srečno skušnjo v angleškem imperiju, ker je bil prvi vladajoči angleški kralj, ki je obiskal kako državo onstran Atlantskega morja in države, ki skupno z Veliko Britanijo tvorijo britanski imperij. Eden prvih in obenem najgloblji vtis je bila ugotovitev, da čustva vsakega posameznika še vedno pomenijo najmočnejši činitelj, ki vpliva na razvoj dogodkov v svetu. Je nekaj, kar je nad vsemi narodi, in to je skupna zavest o solidarnosti človeškega rodu. Mislim da ta zavest ni bila nikjer močnejše razvita kot na celini, ki sem jo imel priliko obiskati.
Na potovanju me je navdušilo tudi spoznanje, da smo tudi mi na teh otokih dosti prispevali k razvoju zavesti o solidarnosti človeškega rodu.
V nadaljnjem svojem govoru je angleški kralj dejal, da je v Kanadi videl mnogo lepih in občudovanja vrednih pojavov. Prepričal se je, da skupnost med Veliko Britanijo in Kanado ne obstoji samo na skupni angleški kroni, temveč tudi na pametnih moralnih in pravnih tvorbah, ki so angleškega porekla in ki so se v teku stoletja še dalje razvijale in izpopolnjevale v angleškem duhu. Te ustanove se razvijajo še nadalje po pravilni poti, ker slone na trdnem temelju neomajne angleške vere v svobodo in pravico. Ti pojmi svobode in pravice za vse pomenijo mnogo več kot najslavnejši uspehi naše velike zgodovine, mnogo več kot največje kulturne pridobitve narodov angleškega materinskega jezika, več kot največja dela naših velikih mož.
Priprave za obrambo Hoiigfconga in Singapura
Francosko - angleška vojaška konferenca v Singapuru Amerika naj bi dala na razpolago svoje pomorske in
letalske baze na Filipinih
Singapur, 23. junija. AA. (Reuter). Med angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki je že dosežen sporazum o vseh bistvenih vprašanjih. Pri dosedanjih raz. govorih je igralo glavno vlogo vprašanje obrambe Hongkonga. Strokovnjaki so bili soglasno mnenja, da bi mogel Hongkong z ozirom na izpopolnjene utrdbe v primeru vojne dolgo vzdržati obleganje. Prav tako so si bili udeleženci konference edini v tem, da bi angleško-francoske sile na Daljnem vzhodu v primeru vojne mogle držati v šahu nasprotnike in mu prizadejati hude izgube vse dotlej, dokler ne bi prispela pomoč iz Evrope. V Singapuru so izvedli vse priprave za koncentracijo zelo močnih pomori kih oddelkov v pristanišču za primer vojne. Udeleženci konference v Singapuru so z velikim zanimanjem sprejeli poročilo, da bo največji del pomor. sk:h sil Zedinjenih ameriških držav do nadaljnjega zbran v Tihem Oceanu. Stavka domačih delavcev, ki so zaposleni pri graditvi eingapurskih utrdb, je prenehala. Izbruhnila je zaradi tuje politične agitacije.
Na konferenci so ventilirali tudi že vprašanja o pritegnitvi Zedinjenih držav k skupni vojaški akciji, ki bi postala eventualno potrebna glede na sedanji razvoj dogodkov na Kitajskem. Generalna štaba obeh velesil bosta svetovala francoski in angleški vladi, da poskusita vplivati na vJaao Zedinjenih držav v tem smislu, da bi stavila njunim vojnim silam na Daljnem vzhodu predvsem na razpolago svoje pomorske in letalske baze na Filipinskih otokih.
Razen o skupni akciji vojaških sil na kopnem ,na morju in v zraku, so razpravljali tudi o jamstvu za Siam. Francija in Anglija sta baje pripravljeni, da podata tako izjavo v korist omenjene države.
Položaj v Tiencinu -
London, 23. junija, br. Položaj v Tiencinu se slej ko prej ni v ničemer spremenil. Japonske pomorske oblasti so postale sicer v kontroli nad tujimi ladjami na reki Pej-hu nekoliko bolj popustljive, zato pa so pričele na drugi strani vse strožje izvajati ukrepe na mejah koncesij, kjer sedaj natanko preiskujejo ne le vse angleške dr-
žavljane, ki prihajajo iz koncesij, ali prihajajo v nje, nego tudi druge tujce. Tako so se morali danes postaviti v vrsto onih tujcev, ki jih japonski policijski in carinski organi pregledujejo, tudi nekateri nemški državljani.
V	angleški spodnji zbornici je danes popoldne Chamberlain podal nekaj novih izjav o tiencinskih incidentih. Predvsem je sporočil, da je zunanji minister lord Halifax japonskega poslanika v Londonu Ši-gemica pozval v zunanje ministrstvo v zvezi s protipravnim postopanjem z angleškimi državljani na mejah tiencinske koncesije. Ne dvomim, je dejal Chamberlain, da bo zunanji minister japonskemu poslaniku jasno predočil, kako Angleži mislimo o tem nedopustnem in žaljivem japonskem ravnanju z našimi ljudmi.
V	poznih popoldanskih urah se je lord Halifax v resnici sestal s poslanikom Ši-gemicom.
Po poročilih iz Svatova pa so Japonci očitno opustili izpolnitev svojih včerajšnjih groženj. Štiri angleške in ameriške vojne ladje so še zmerom usidrane v sva-tovski luki. Danes je zastopnik japonskih vojaških oblasti izjavil, da so bile včeraj postavljene japonske zahteve mišljene le bolj kot prijateljski poziv.
Za represalije še ni čas
London, 23. junija. AA. (Stefani). Neki laburistični poslanec je na današnji seji spodnjega dorna Chamberlaina vprašal, zakaj Velika Britanija ni začela z represali jami proti JaponPki. Chamberlain je odvrnil, da še ni čas za izvajanje repre-salij.
Ruska letala nad mandžurskim ozemljem
London, 23. junija. AA. Reuter poroča lz
Tokia, da je bilo objavljeno v Tokiu uradno poročilo japonskega glavnega poveljni-štva v Kvangsungu, v katerem se poroča, da je včeraj ob 16. uri 150 sovjetskih letal letelo nad ozemljem Mandžukua nad jezerom Burnor. Japonsko letalstvo je takoj stopilo v borbo s sovjetskimi letali, pri čemer je bilo sestreljenih 49 sovjetskih letal. Japonci so izgubili samo pet letal.
Pogajanja med Rusijo in Finsko?
Stockholm, 23. junija, d. Vsi tukajšnji listi poročajo iz Helsinkov, da je tamkaj razširjena vest, da je ruska vlada pri pogajanjih o vprašanju utrditve Aland kih otokov predložila finski vladi predlog, da naj bi se priznala Rusiji kot kompenzacija za njeno privolitev v utrditev Alandskih otokov mandatna pravica za štiri finske otoke v Finskem zalivu: Hogland, Seiskär Lövskär in Tyttärskär. Razen tega bi bila Rusija pripravljena odstopiti Finski del ozemlja na finsko.karelski meji. Navedeni otoki so gospodarsko skoro brez vredno, sti in so tudi le slabo naseljeni. Za Finsko nimajo posebnega strateškega pomena, tem večje važnosti pa so za Rusijo, ki bi z njihovo utrditvijo lahko absolutno zavarovala Leningrad. Na drugi strani bi bilo ka-relsko ozemlje, ki ga baje Rusija ponuja, za Finsko velike vrednosti z gospodarske, ga, a tudi z nacionalnega stališča, ker je tam finsko prebivalstvo močno zastopano
Naši avtomobilisti
v Nemčiji
Koblenz, 23. junija. AA. Danes so prispeli v Koblenz preko Stuttgarta, Heidel-berga in Frankfurta jugoslovenski avtomobilisti, ki se udeležujejo vožnje skozi Nemčija
Letalski razgovori med Nemčijo in Italijo
Berlin, 23. junija, br. Maršal Göring je povabil državnega podtajnika italijanskega letalskega ministrstva generala Vallea v Berlin na razgovore o organizaciji tesnejšega sodelovanja letalskih sil obeh držav. General Valle je vabilo sprejel in bo prispel z letalom že jutri dopoldne v Berlin. Njegov obisk bo trajal več dni.
Podkarpatska Rusija dobi avtonomijo
Budimpešta, 23. junija. AA. Madžarska vlada je izdala uredbo, s katero se ureja uprava Karpatske Rusije. Ureditev uprave je začasna ter se bo definitivno uredila zakonodajnim potem v skladu z načeli avtonomije. Šef države bo imenoval na predlog predsednika vlade komisarja za Pod-karpatsko Rusijo. Poleg komisarja bo imenovan visoki svetnik s sedežem v Užho-rodu. Za vprašanja, ki se nanašajo na Pod-karpatsko Rusijo bo ustanovljena posvetovalna komisija, ki bo štela osem članov. Uradni jezik bo madžarščina in ruščina. Prošnje oblastem in članom vlade bodo lahko napisane v ruščini ter bodo prosilci odgovore sprejemali istotakö X ruščini.
Beležke
Spominska proslava ob 10-letnici smrti dr. žerjava
V torek 24. t. m bo poteklo 10 let, odkar je toliko prezgodaj umrl veliki voditelj naprednih Slovencev dr. Gregor 2erjav. Na predvečer desetletnice, v ponedeljek, bo Zveza kulturnih društev v Ljubljani, ki jo je dr. Žerjav ustanovil in ji bil prvi predsednik, priredila v počaščenje njegovega spomina žalno svečanost v veliki dvorani Zvezde. Spored se bo začel ob pol 9. zvečer in bo obsegal tri točke. Pevsko društvo Sava bo pod vodstvom svojega pevovodje g. Venturinija zapelo za uvod Jenkovo »Molitev«, za zaključek pa Ven-turinijev »Očenaš«. Spominski žalni govor bo imel docent dr. Stojan Bajič.
Zveza kulturnih društev vabi na spominsko svečanost vse Ljubljančane, ki so cenili in spoštovali velikega pokojnika.
Glasilo dr. Mačka o stanju prizadevanj za sporazum
»Hrvatski dnevnik« piše o vesteh raznih inozemskih listov in radijskih postaj, ki so se potem razširile potem tudi pri nas, da se namreč nahajamo tik pred zaključkom sporazuma med Hrvati in Srbi in pred imenovanjem koncentracijske vlade. Glavno glasilo dr. Mačka pravi o teh vesteh: »Nikakih konkretnih dejstev ni, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo nastopila nova vlada, ki bi izvajala srbsko-hrvat-ski sporazum Gotovo je samo to, da HSS ne bo sodelovala v nobeni vladi, dokler ne bo sklenjen sporazum. Kar se pa tiče sporazuma samega, se more reči le to. da stoji vsa zadeva prav tam, kjer je stala 24. aprila, ko sta se po znanem komunikeju razšla dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič po razgovorih v Zagrebu. Prav tako so netočne vesti nekaterih tujih listov in radijskih postaj, da je sporazum že podpisan ali da bo v kratkem podpisan. S tem pa seveda ni rečeno, da do sporazuma med Hrvati in Srbi ne bo prišlo. Eno je verovati v sporazum, drugo pa je pisati in govoriti, da je sporazum že gotov, odnosno, da bo podpisan v nekaj dneh in da se bo kmalu pričelo z njegovim izvajanjem.«
Opozicijska konferenca v Beogradu
Včeraj popoldne ob 11. so se pri Miši Trifunoviču v Beogradu sestali zastopniki vse opozicije razen HSS. Konferenco je vodil domačin. Od SDS so bili na konferenci Večeslav Vilder, Srdjan Budisavlje-vič in Sava .Kosanovič, od JNS Jovo Ba-njanin, dr. Albert Krämer in Bogoljub Jevtič, od radikalov poleg Trifunoviča še dr. Ninčid, od zemljoradnikov dr. Milan Gavrilovič in dr. čubrilovič, od demokratov pa Milan Grol in Božidar Vlajid.
Uvod dopoldanske seje je bil posvečen komemoraciji zemljoradniškega voditelja Joče Jovanoviča. Nato so razpravljali o političnih vprašanjih. Popoldne ob 17. se je konferenca nadaljevala in trajala do večera.
Narodni poslanec HSS profesor čajko-vac je bil danes v družbi Božidarja Vla-jiča pri Ljubi Davidoviču.
Dr. Milan Gavrilovič predsednik zemljoradnikov
Zemljoradniški klub je imel, kakor nam poročajo iz Beograda, včeraj popoldne sejo, o kateri je bil izdan naslednji komunike:
»Klub je zvest poslednji želji nepozabnega voditelja zemljoradniškega pokreta brata Jovana Jovanoviča sklenil nadaljevati akcijo med ljudstvom pod vodstvom novega predsednika stranke dr. Milana Gavriloviča, ki je avtomatsko stopil na četo pokreta za realizacijo zemljoradniških idealov. Nobena zapreka ne bo zadržala zemljoradniškega pokreta pri njegovem delu in v njegovi borbi.
Zaton
Stojadinovičeve zvezde
V Beogradu so imeli v četrtek zvečer izredno skupščino krajevne organizacije JRZ za topčiderski mestni okraj. Predsednik te organizacije je bil sam šef JRZ dr. Milan Stojadinovic. Na sedanjem občnem zboru pa njegovi pristaši niti niso nastopili z lastno kandidatno listo, temveč je bilo soglasno izvoljena lista z ministrom Jevre-mom Tomičem kot predsednikom. Poleg tega je ta organizacija izvolila za častnega predsednika še predsednika vlade Dra-gišo Cvetkoviča.
Tako je izgubil dr. Milan Stojadinovič že tri predsedniška mesta v JRZ: mesto predsednika banovinskega odbora JRZ za zetsko banovino, mesto predsednika beograjskega centralnega mestnega odbora JRZ in sedaj še mesto predsednika topči-derske okrajne organizacije. Kakor vse kaže, tudi ni več daleč trenutek, ko bo izgubil dr. Stojadinovič še četrto predsedniško mesto v JRZ, mesto predsednika stranke
Uspeh naše opere v Trstu
Dosegla ga je pred publiko ki je bila v veliki večini italijanska — Tudi snočna predstava razprodana
Trst, 23. junija, k. Predstava »Borisa Godunova« se je končala šele davi ob pol dveh. Po sprehajališču Acquedottu, kl teče od gledališča proti centru mesta, se je razlila ogromna reka ljudi, ki so živahno komentirali ta glasbeni dogodek. Splošna sodba vseh je, da je opera glasbeno in pevsko izredno dobro uspela. Oni, ki so videli »Borisa Godunova« že kdaj v tržaškem opernem gledališču Teatru Comunale ali pa kje drugje v kakem velikem mestu, priznavajo, da je bila morda oprema in inscenacija bolj bogata in razkošna, tudi da je morda ta ali oni protagonist bil v svoji vlogi krepkejši ah pevski bolj zmagovit, da pa je bila sinočna izvedba po ravnatelju Poliču temperamentno ter interpretativno zelo primerno dirigirana to da je ves ansambel bil izravnan, zbor zelo razgiban, glasovno polno doneč in ritmično enoten, vloge solistov izrazite in izklesane. Palmo večera pa je vsekakor odnesel Primožič v naslovni vlogi.
že snoči sem podal kratko zunanjo sliko tega lepega in za slovensko opero tako častnega večera in tudi bežno orisal ambient in odnošaje, v katerih so se nahajali vsi izvajalci in tudi mnogoštevilna publika. Solisti, zbor in orkester so naši domači publiki že dobro znani, zato jih ne bom še enkrat in posebej ocenjeval. Dovolj bo, če poudarim, da je vsak od njih postavil celega moža ter svoje že znane vrline, sposobnosti in zmožnosti to pot še prekosil. Napram nekaterim dvomom in bojaznim, ki so bih izraženi še pred prvo predstavo gostovanja, da solisti in naš zbor v takem ogromnem prostoru, kakršen je gledališče Politeama Rossetti v Trstu, ne bodo dovolj razločno prodrli in da se bo njih glas v tej razsežnosti kar izgubil, lahko mirno ugotovim: vsi glasovi, solistični in orkestrovi, so prišli lepo in blago-doneče do uspešnega izraza in so prodrli v vsak kotiček dvorane. K temu je pripomogla seveda tudi sijajna akustika gledališča.
Aplavz in odobravanje sta od slike do slike naraščala. Publika, ki je napolnila gledališče do zadnjega kotička, in ki je bila v začetku, posebno zaradi nepoznanja jezika, dosti skeptična, se je od slike do slike bolj ogrevala in ni štedila z iskrenim in dolgotrajnim aplavzom. Saj se je moral Primožič po četrti sliki prikazati pred rampo nič manj nego šestkrat, potem ko mu je vse gledališče na višku njegove igre
in njegovega prodornega in pretresujočega petja spontano močno zaploskalo kar ob odprtem odru. Tudi ob koncu predstave so se morali vsi izvajajoči a Poličem na čelu še in še zahvaljevati za zaslužene ovacije, ki jih ni bilo konca» Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker je bil dosežen pred publiko, ki je bila iz včeraj navedenih razlogov po ogromni večini italijanske narodnosti.
K prvi predstavi tega gostovanja lahko prisrčno čestitamo vsem članom ljubljanske opere in njihovemu energičnemu in smotrnemu voditelju, ravnatelju Poliču. Zeli so vsi velik, objektiven uspeh, ponesli so našo opero do častne zmage. Prepričani smo lahko, da bosta tudi druga in tretja predstava tega gostovanja prav tako uspešni. Drevi bodo peli »Prodano nevesto«, jutri pa je na programu »Ero z onega sveta«.	I. P.
Tudi „Prodana nevesta" je snoči vžgala
Trst, 23. junija, k. V Rossettijevem gledališču je ansambel ljubljanske opere nocoj predvajal Smetanovo »Prodano nevesto«. Spričo včerajšnjega velikega uspeha je bilo pričakovati, da bo tudi danes ogromna dvorana popolnoma zasedena. Dejansko se je to zgodilo in sicer v povsem enakih okoliščinah kakor včeraj, ker so tudi za današnjo predstavo naročile veliko število vstopnic dopolavorske organizacije za svoje člane. Naval na blagajne je bil popoldne spet ogromen, a že dolgo pred pričetkom predstave so izvesili lepake, ki so oznanjali, da je dvorana spet vsa razprodana.
Ze predigra Smetanove opere, ki jo je dirigiral Neffat, je vžgala in vsi sodelujoči so želi veliko pohvalo. Med solisti in zborom se je pokazalo sijajno razpoloženje. Glasovi in modulacije so bili še lepši kakor včeraj in pesem je še blažje donela po ogromnem prostoru.
Po prvem dejanju je bilo solistom darovanih mnogo šopkov cvetja.
Od vseh strani se je izražala želja, da bi ansambel podaljšal svoje gostovanje še preko nedelje. Posebno izražajo to željo vsi oni, ki si za včerajšnjo in današnjo predstavo niso mogli oskrbeti vstopnic. Dejansko so se že pričela pogajanja o možnosti podaljšanja gostovanja čez nedeljo.
»Samouprava« obračunava
z dr. Stojadinovicem
Glavni organ JRZ »Samouprava« posveča kar tri članke reorganizaciji svoje stranke in likvidaciji dr. Stojadinoviča in njegovih prijateljev. »Samouprava« pravi, da so nastale v okrilju JRZ razmere, da so kričali po temeljni operaciji. Nato nadaljuje:
»Red in disciplina se morata vrniti v stranko tudi za ceno žrtev, ki niso prijetne niti članstvu, še manj pa seveda samemu vodstvu stranke. Ako bi vodstvo stranke popustilo v tem vprašanju, potem bi bil nadaljnji obstoj stranke samo še vprašanje časa. Ljudje, ki so bili in še bodo izključeni iz vrst JRZ, so morali že davno računati s kaznijo za svojo nediscipliniranost. Vodstvo stranke ni več moglo mirno prenašati separatnih in čisto osebnih akcij v okviru stranke. Pot, ki jo je ubralo vodstvo stranke, je edino pravilna. Celota je važnejša od poedincev. Posamez-
niki se menjajo, stranka pa ostane. Nismo in ne bomo žrtvovali stranke za koristi posameznih oseb, pa če so bile za njo in za naše javno življenje še tako pomembne.«
V glavnem glasilu JRZ se je oglasil tudi »eden ustanoviteljev JRZ« in napisal članek »Stranka je najvažnejša«. Hudo obračunava z dr. Stojadinovičem in prijatelji ter jim očita, da »postavljajo osebnost enega samega človeka nad program in pravila stranke in kluba narodnih poslancev JRZ. Politična zgodovina bo ugotovila pozneje, da je bil glavni odgovorni činitelj za vse to, kar se sedaj dogaja v okrilju JRZ, človek, ki je bil njen ustanovitelj, a tudi iniciator usodne interpelacije, ki naj bi zanesla neslogo v vrste JRZ. S tem svojim delom je poteptal ta naš tovariš in strankarski prvak pravila stranke in kluba poslancev JRZ.«
Potrjena obsodba
Joe Matošiča
Stol sedmorice v Zagrebu je potrdil obsodbo tudi naši javnosti znanega izdajatelja zagrebškega tednika »Danica« Joe Matošiča, ki je bil obsojen zaradi krive prisege na 7 mesecev ječe. Joe Matošič je bil eden tistih zagrebških prigodnih »novinarjev«, ki je napadal vse vprek in vsem očital najtežje delikte. Kot ekstremni hrvatski nacionalist je pričel napadati dr. Mačka in njegovo okolico ter mu očitati, da ne brani dovolj energično interesov hrvatskega naroda. Pri teh napadih je užival vso podporo dr. Stojadinoviča, ki je z veseljem in zadovoljstvom ponatiskoval Matošičeve naeadg kot dokaz, da »sa hrvatska narodna
Egiptovski zunanji minister v Sofiji
Sofija, 23. junija, p. Egiptovski zunanji minister Jahja paša, ki se že od včeraj mudi v Sofiji, je imel več razgovorov z mi nistrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Kjuseivanovom in drugimi bol. garskimi odgovornimi politiki. Jutri potuje dalje v Bukarešto.
Ogenj v gledališču v Sremski Mitrovici
Sremska Mitrovica, 23. junija p. An-sambl novosadskega gledališča je snoči gostoval v Sremski Mitrovici. Sredi predstave se je na doslej še nepojasnjen način vnela zavesa na odru. Zaradi tega je med občinstvom nastala panika in so vsi navalili na izhode. Nekaj ljudi je bilo lažje poškodovanih. Ogenj so kmalu pogasili.
fronta že krha in izgublja dr. Maček na vplivu«.
Sedaj bo imel g. Matošič dovolj prilike, da premišlja o tem kako se ne sme pisati in napadati in kako resničen novinar ne bi smel delati.
Nesreča visokega
nemškega uradnika
Češki listi poročajo: Višji deželni svetnik dr. Schilling je 20. t. m. odjezdil s policijskim poročnikom Wagnerjem v Klad-rube, da bi si ogledal tamošnjo češko državno žrebčarno. Iz neznanih razlogov se je deželnemu svetniku splašil konj in vrgel jezdeca ob neko drevo. Pri tem je bil Schilling tako težko poškodovan, da je poškodbam kmalu podlegel v pardubiški bolnici. Uvedena je preiskava.
Brodi postane
madžarski poslanec
V sredo, 21. t. m. je madžarska zbornica obravnavala predlog za imenovanje nekoliko novih poslancev iz priključenih slovaških in podkarpatskih krajev, kjer se v maju niso vršile volitve kakor v ostali Madžarski. Razen onih 16 madžarskih poslancev, ki so bili brez volitev prevzeti kar iz • praškega parlamenta in senata, bo priznan značaj poslanca še desetim drugim osebam iz priklopljenih slovaških krajev in desetim zastopnikom iz Podkarpatja. Dočim bodo za poslance iz slovaškega dela poklicani Ie Madžari ali taki, ki se za Madžare izdajajo, so za poslance iz Podkarpatja določeni tudi Rusini protiukra-jinske smeri, med njimi bivši predsednik £rye godkar£>atske vlade dr. Brodi, __
Naši trgovinski odnošaji z Anglijo
Beograd, 23. junija, p. Po vesteh iz Londona proučujejo sedaj v trgovinskem ministrstvu dosedanji razvoj angleško-jugoslovenskih trgovinskih in finančnih odno-šajev. Angleška vlada je sklenila povabiti v London zastopnike jugoslovenske vlade na trgovinska pogajanja. Med drugim proučujejo v Londonu tudi vprašanje, ali ne bi kazalo Jugoslaviji ponuditi trgovinski kredit v enakem obsegu in oblikah, kakor je bil zagotovljen TurčijL
Ureditev položaja italijanskih državljanov v Dalmaciji
Rim, 23. junija, o. Zunanjepolitična komisija fašistične korporacijske zbornice je odobrila zakonski načrt o ratifikaciji ita-lijansko-jugoslovenske konvencije, s katero se ureja položaj italijanskih državljanov v Dalmaciji v zvezi z izvedbo agrarne reforme.
Iz državne službe
Beograd, 23. junija p. V kmetijski službi sta napredovala inž. agr. Andrej Gor-jup za višjega svetnika v 4/2 in inž. agr. Ivan Zaplotnik za svetnika v 5. pol. skupini, oba pri kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Ljubljani.
V	sodni službi sta bila nameščena kot pristava v 8. pol. skupini dr. Konrad Ble-jec pri sreskem sodišču v Logatcu in Igor Czerny pri sreskem sodišču v Velikih Laščah, doslej pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
V	poštni službi je bila premeščena kon-trolorka Ivana Sapricin iz Dolnje Lendave v Ljutomer.
V	učiteljski službi so bili imenovani: Ciril Drekonja s Pobrežja pri Mariboru za nadzornika kamniškega šolskega sre-za, Martin Tratnek iz Dolnje Lendave za nadzornika dolnjelendavskega šolskega sreza, Karel Rostohar iz Litije za nadzornika litijskega šolskega sreza in Franc Ločniškar iz Ljubljane za nadzornika L ljubljanskega šolskega sreza.
Učitelj Maks Tschinkel je bil premeščen iz Kočevske Reke v črnečo vas.
Vremenska napoved
Zemunska: Delno oblačno, ponekod manjše nevihte.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, nar-gnjenost k nevihtam, temperatura bò na, koliko popustila»