-J1. . iXflr/zi 't-M.&i., 'zG Jtt'r ef fCfi c.' /б* ('"'j? (гб&п/. z4hk) Z*f - .%€алр4&л.' ftaročuln* Itatu: C«2o leto K 120'—, pol leia IC Ä'—, čeki leta' K 50*—-. Izven Jugoslavije: *fc*iö telo JC 150*—. Insere« el} oznanila e« za-«HSoaeJo po dogovoru; prt večkratnem inseiiranju ffäieran popusl upravniStvo sprejema narpjrdno, to(x*r%ic la reklamacije. --Telefon št 220» 23. fitevtika. •Strata* izhaja v ponddjck, sredo In р*Ш. Uredništvo in upravaliivo je v Maribor», Iof*&» cesta It 4- — Z nrednllhom se u>or* govctl-vsak dan samo od 11. do 12. ure ', dne 23. febouaoja 1921. Letnik XIII« lesen klic Orlom m izobraževalnim društvom. Jobrote“ naše vlade. Klerikalizem je na tleh v prahu, klerikalcem je odklenkalo za, vedno —: Trajpredni elementi hä vladi itd., je pisale'ih še še ponaša danes demokratsko časopisje. Komaj pa je dvignila SLS glavo pre£ rudnim „dobrotam“, s katerimi sc nas začeli „obsipavati“ naši demokratski prijatelji s svojih vladnih prestolov, Že so dvignili „zmagoviti“ liberalem huronski krik po celi Sloveniji: .Brka v a s policijo in cenzuro na krov, aa boj z inkvizicijo proti klerikalcem, Ö rovarijo proti državi (v istim se le samo branijo demokratskih „dobrot“), da jim zamašimo nasilnim potom usta. da ljudstvo ne izve našega skozinskoz Koruptnega početja, ki je najnevarnejši državni rovar ter škodljivec ljudstva!“ Po politično uničenih klerikalcih, lopati z bajoneti žandarjev in cenzuro -k sramota! Naš boj nikakor ni naperjen proti državi, katero smo gradili ravno mi , ampak prob delu in početju raznih de j mokratskih ministrov, ki nima.o v tež- j H h Časih našo državne utrditve dru- j gflga dela, nego korobačih politično j „premagano“ SLS in katolicizem, ki j je n dp ram pravoslavju in muslimanstva v znatni manjšini. pa bo pa javnost vedela in pregledala naš boj proti demokratskim dobrotam izpod v tem oziru darežljivega Fašičevega kabineta, hočemo v naslednjem našteti, proti komu je bila naperjena naša borba. Že dva mesca krmarijo radikalci in demokrati osredn o vlado ter. konfeti tu an to. Dvomesečno delovanje Pa-Šičeve vlade, kateri velja naš bo] kritike in opozicije, lahko označimo v pai stavkih: Demokratsko radikalna vlada nam je prinesla po večtedenskem oporekanja „blagoslov“ oktroiranega poslovnika m unikum vseh demokratskih držav — prisego! Za vsiljeno mano poslovnika ter prisege, ki nam nista teknila, je pridrvel hudournik vladnega ustavnega načrta, kateremu se ni ustavl.al same naš avtonomističen načrt, ampak še drugih 10. Markovičev hudournik je preplavil vso druge mu več ali manj nasprotno, a le samo Jugoslov, klub j« proti državi, ki j% enako kot druge epozicijonalne stranke predložil načrt pokrajinske samouprave in odklanja. *8 dokaj bridko preizkušeno „dobroto“ centralizma. 'Pašičev kabinet nam je tudi pc večletnem ujedinjenju razodel, da nismo Jugoslovani, ampak „Kraljevine SHS* z državnim grbom treh ščitov ta enega polumesca. Tega radikalnega žegna nismo kritikoval i samo mi, ampak tudi vladni faraoni demokrati. Z razdelitvijo ravnokar navedenih dobrot so bili Pašičevi ministri veka ?»pošlem, da niso mogli vršiti svojih poslov sami, am-mk so si privzeli za brisanje ministrskih -of n ih srag še mastno plačane pomočnike, ki bodo odslej jxjmagali „blagoslavljali“ Kraljevino SHS. Ravnokar naštete „dobrote“ so rosil® iz Beograda po celi kraljevini in se je borila proti njim celotna opozicija in ne samo „črna roka“ Jugosiov. kluba. Pri SHS vladnih „dobrotah“ pa sr j® spomnila gos oda na beogra;sldh ministrskih stolcih še posebej Slovencev in jim skazala posebno milost li-beralzacije viš ega šolskega sveta in predsedstva deželne vDde, ki na ugaja samo stranki treh mož, skoro 00% Slovencev pa je proti temu „blagoslovu.“ Da bi pa ne uživali ..dobrot“ demokratizacije samo odrasli Slovenci, arnoak tudi naša mladež, ;o hoče popeljati minister prosvete Pribjčevič v raj protiverskega, posurovelega, mo- Inkvizicijska doba, s katero nam grozjijo lu-vatsko-slaveuski demokvau z beograjskega prestola, morä poste ti za našo krščansko mladino, kateri Je predvsem namenjeno beograjsko vladno otrovanje, čas neumorno vztraj * nega dela za ukrepitev ter poglouitev kat. krščanske ideje. Pribičevičeva sokolizacija Šobtva bodi resen klic našemu vrlem » orlov-stvu, da treba v tej dobi preganjanja katoliške misli podrobno izyest: od va si do vasil od niše do hiš,e od posa» meznika clo posameznika to, kar nam je vlil v mlada navdušena orlovska srca lanski tabor, ko niti sanjali nismo, kar preti od najvišjo strani našemu mlademu — a močno razvitemu Orlu. Sole hočejo posokoliti; naša mesta, trge, vasi in hiše pa moranio v tej zagroženi nam dobi mladinske inkvizicije povrliti, kar bo v ukrep’lev katolicizma, poglobitev res svobodne državno misli in ukrepitev slovenskega naroda, ki je m ostane katoliški , kajti le kot tak bo tudi prednjači, glede kulture med srbskim in hrvatskiiu bratom. Naša orlovska mladina se mora zavedati, da je Pribičevičev napad so-kolizacije naperjen proti njej in njenemu naraščaju. Ta zavest protikatoliš-kega napada mora prešiniti mlade orlovske duše, da se bodo zavedle, da sp kot katol ško bojna četa pozvana na plan boja — ne s surovo pestjo po vzgledu »Sokola, ampak dela —- razšir jenja orlovske kleje, Saj Sokol gnezdi pri nas na Slov. Štajerskem po me stih in trgih; vas in kmet ga niti ne poznata,' če pa sta enkrat pogledala v njegovo gnezdo, se ga ogibljeta in varujeta. Ker doslej Spkot ni mogel okrožiti vasi in kmeta, naj sedaj v dobi ml a -deniške inkvizicije na novo prekvasl in mladostno navduši za katolicizem jedro in up našega naroda: vas in kmetsko mladež — Orel! Kar je mestno in tržko versko in moralno pokvarjenega, bomo v dobi kulturnega boja težko ozdravili, lotimo se neokuženih, katoliško zdravih krajev: vasi, in kmeta! Prodiranje or lovstva v vas, v srce in telo kmetsko poštenih fantov in deklet to bodi boj Orla v času prehodnega časa nasil nega divjanja sokolizacije, S slo in s pritiskom od zgoraj tudi PribičevVč ir« vsi njegovi Sokoli ne bodo dosegli nič trajnega, ker si bodo mogoče naropali nekaj mladih teles, a ne bodo i grabili mladih kmetskih duš. Sak el so ni in so ne bo polastil po jedelskin mladih src, naj jih pridobi in trajno osvoji Orel s svojo versko in kultir-ronosno milino katol'Cizma! Drugi kilo, katerega narekujeta od beograjske, vlado zagroženi „kan- ralično propalega, popivanju udanega sokolstva. Kdor se protivi tem mladostnim nebesom, je protidržavni element, kdor piše proti sokolizaciji, zapade cenzuri, kdor svari na prižnici starše pred strupom sokolstva, tega lahko ovadi vsak postopač radi kršenja kancelparagrafa, katerega že kujejo v beograjski kovačnici. Zadnji blagoslov vojske zoper ruske bol.ševike pa nam prinese najbrž iz Pariza in samega Londona g. minister za trgovino dr. mili Lojze Kukovec. Ravnokar našteto je bilo kritizirano v konstituanti od vseh strani, pc vseh listih in torej tudi v naših. Konstituanta ni protidržavna, drugo časopisje ni nevarno državi, le mi že davno ob tla pobiti klerikalci sme protidržavni rovar, ki spada pod cenzuro, pod kanceljiaragraf in bo men -da edino še dober v hrano — kanonom! celparagraf“ in časuiška cenzura, pa velja našim izobraževalnim društvom. Naša Ljudska stranka je edina od vseh drugih političnih struj, ki se lahko upira glede polit čnega prepričanja na neomejeno skalo izobraževal nega dela, katerega so vršila in ga bodo naša izobraževalna društva vršila. Političen uspeh samostojnežev, So-cijalislav in demokratov je pozidan pri nas v Sloveniji le na agitacijo , prazne obljube In hujskanje prod vsakimi volitvami. Edina Ljudska stranka si je po -tom izobraževalnih društev tekom deset in desetletnega dela znala vzgojit; žhačajne politične skale iz mladostnih pa tudi odraslih vrst, Bo morda nastopila, vsaj napovedana nam je doba, ko bo moral duhovnik na prižnici obmolkniti s svarjenjem prod versko nravnimi politični -mi zablodami, ko bo naše kato iško ča sopisje pobeljeno, ker šiba versko, državo in narodokvarne vladne uk«'e-pe demokratov. Vsa ta dvojna inkvizicija nas morda čaka, a kljub te nu nasilju bodo ostale proste roke in jezik voditeljem izobraževalnih društev. O čemur se ne bo smelo govoriti v cerkvi in ne razpravljati po listih, o tem se naj pouči naš kmet v izobraževalnem društvu, Ce je bil kedaj čas, je gotovo sedaj, da stopi na plan s potrojeno silo naša dokaj razširjena Krščansko so-eijalna zveza potom izobraževalnih društev. V dobi kulturnobojne inkvizicijo se morajo na novo preroditi vsa naša izobraževalna, društva in organizaci -je, da bodo nadomestila in preprečila o svojim delovanjem to, kar se menda ne bo smelo šibati javno. Demokrati so začeli grozeče vihteti bič „kanceIparagrala“ in cenzure, naša obrana napram takemu nasTju vkomaj osvobojeni domovini bodi „kan celparagrafa“ in cenzure prosto delo po izobraževalnih društvih v mestih , trgih in vaseh. Tega, kar smo si ohranili pod najhujšim pritiskom germanske pete , izobraževalnih organizacij namreč, ne morejo prisiliti k molku niti ščuke , kot je g . demokrat minister prosvete Svetozar Pribičevič! Inkvizacijska doba: sokolizacije , kancelparagrafa in cenzure bodi nam katol škim Slovencem klic: Orel nal varstveno zakrilati nad našo še duševno neokuženo deželo, izobraževalna društva naj drže neomajeno politično ^prepričanje naših obilnih pristašev ! Dobi preizkušnje se bližamo, izkažimo se kot sinovi katoliško slovenskih očetov, da bomo po gotovo kratki dobi ku turnega bo,a poit Ti prosti tudi kot jugoslovanski katol čani! Jugoslovanski klub za delavstvo. Clan Jugoslovanskega kluba poslanec Martin Krajno je stavil v zadevi državne cinkarne v Celju, katera je ustavila obrat in odpustila delavstvo, na ministra za šume in rude dr. Križmana sledečo interpelacijo. Na drž. cinkarni v Čel u se je 5. februarja t. 1. ustavilo delo in odpu -stilo iz službe okrog 200 delavcev, ki so sedaj v sredi zime brez dela in zaslužka, pri Čemer je najhuje, ker so odpuščeni delavci večinoma družinski očetje. Ker je v naši državi cinkarna v Čelu edino podjetje te stroke, bi i-mela, ako bi bila r.azumno preurejena, le. o bodočnost V korist državi in ljudstva bi bilo, ako bi zopet začela z o-trafom. Predvsem bi se morala odpraviti izvozna carina za njene izdelke, odpraviti uvozno carino za potrebne stroje in sestavne dele, znižati bi se morali Železniški tarifi m potrebo-surovine na najnižjo mero, cevidiratl bi se morale mezdne razmere in kon čno bi bile nujna potrebne enkratne investicije in popravila. Dokler se pa to ne izvrši, bi naj dobilo delavstvo izdatne podpore, zlasti delavci, ki so družinski očetje in vdove. Prosim g. ministra, da se to izvrši ter zajedno «sim, da se mene, oziroma Jugoslovanski klub p tem obvesti. Kmetijsko šolstvo v Sloveniji. Celjska „Nova doba“ poroča v sv« ji 24. številki o preureditvi kmetijske, ga šolstva v Sloveniji. Sadjarsko ia vinarsko šolo y Mariboru nameravajo preustrojiti v višjo kmetijsko šolo» m Mursko polje in Prekmurje bodo pa ustanovili novo kmetijsko šolo, vsied česar zaenkrat odpade načrt glede u stanovitvo kmetijsko šole pri Vabi;-. Nedelji, zlasti šo ker dela nemšk« vi-težki red, kot lastnik grajščine razno težave. Toliko „Nova doba“. Ker na* vprašanje kmetijskega šolstva narav no zanima, bi želeli ugotoviti vzrOir, k» je prisilil vladne krpge k preostro-jitvi mariborska vinarske šole. Ome njeni zavod jo bil leta 1905 zgrajan v namen, da si v njem pridobijo sinovi posestnikov potrebno teoretično iß prak ično znanje za poznejšo življenjsko dobo, ko prevzamejo posestva svojih staršev. Temu primerno jo bila zgrajeno poslopje, in tudi učila, knji« žmoa, inventar, gospodarska poslop ja itd. 'se je svoječasno nabavilo oz: -roma uredilo tako, kot je pač najbolj^ odgovarjalo namenu in cilju šole. Pol vodstvom ravnatelja ZweiIIer-ja je ta zavod briljiral. Gojenci-absoiventi» ki so ga zapuščali leto za letom, so bifgj ponajvec posestniški sinovi, ki so seres vsestransko izobrazili јц delali ч življenju zavodu čast. Vsakdo, ki ima smisel za kmetij в sivo, mora z gotovostjo uvideti, da j® ta zavod za naše vinorodne kraje ne=> inecenljive vrednosti. Kam naj pošilja jo posestniki (posebno iz vinorodni^ krajev) svoje sinove-naslednike, ako ukinejo to edino šolo v Sp, Stajerju in jo spremenijo v višjo kmetijsko šbu lo ? Stvar izgloda neumljiva in vendar, je jasno, da hočejo gotoui krogi doseči s preustrojitvijo omenjene šole le eno: ustanoviti par novih profesorskih korit za razne ialiraao strokovnjake in ustanoviti zavod, na katerem naj bi razni študenti, ki niso imeli na gimnaziji sreče, dobili tisto površno te-orel.čno „izobrazbo“, M naj bi jih u-sposabljala za državno službo. Proti temu bomo zavzeli primerno stališče» ker mislimo, da mora zavod služiti predvsem potrebam našega obmejne ga kmetijstva. Stal šča, da naj bi se zavzemali za ustanovitev nepotrebne ga „pohajkovališča“ za izprijeno di-jaštvo, ne bo odobraval nihče iz vrst naših kmetov» Ako se mislijo resni ekonomi posvetiti viš.ešo skernu študiju, jim ja poljedelska fakulteta v Beogradu va -dno odprta. Slovim srednjo šolo za kmetijstvo pa imamo razentega tudi v Križevcih na Hrvatskem, ki zadostuje popolnoma našim potrebam. Pomisliti je treba, da stane državo preustroj.tev takega zavoda veli»» kanske svet;. Nabaviti bo treba uč la, stroje, knjige itd, ki jih zavod sedaj nima. Pokimati bo treba strokovnjaue s primerno kvalifikacijo, kaier-h še danes nimamo, ker nam jih bo prinesla še-Le poznejša generacija» V podrobnosti se ne bomo spuščali, ker bi postala stvar nezanimiva, Pribijamo pa ponovno: ustanoviti si višjo kmetijsko šolo kjerkob, vinarsko in sadjarsko šolo pa pustite popolnoma v miru. Sola je bila zgrajena ^ za j ovzdigo našega vinogradništva, Svojo nelogo je do današnjega cina v^žna v dobrobit kmetijstva in tako jo naj vrši tudi v naprej.. Naše poslance prosimo, da zavza-amejo v tej zadevi svoje odločno sta -iiSče, ker gre za interese km-iUjstva, M jih hočejo gotovi ljudje iz gravati v svoje namene! !«ННПКПШННВНННШВ1М1 Politični pregled. JUGOSLAVIJA. U a ta v n i odbor se je pečal ua svoji zadnji seji z l&stim členom ustave« ki govori o državljanskih pravicah in dolžnostih, o členu 20, ki priznava pravico izstopa iz državljanstva, o členu 21, ki naglaša pokor -ščino državljanov napram zakonom. Vršila se je še razprava o členih 22 do 28, ki so bili vsi sprejeti; Poleg ustavnega odbora pa deluje v Beogradu tudi slavna Pašičeva vlada, kateri so dokaj pri srcu: radičeve!, Ljudska stranka in Narodni klub. Osrednja vlada kuje najostrejše naredb'e napram ravnokar omenjenim strankam, da se ohrani pri življenju vladni centralizem. Prvi udarec radikalno demokratskega ko -robača bo zadel časopisje in zboro -vaino Svobodo omenjenih poLtičnih vljali o naredbah proti neljubim jim struj, Pašlčevi ministri, so že razpra-strankam- Delovanje ministrskega pred sednika Pašiča obstoji v neprestanih pogajanjih z muslimani in zemljoracL niki. Vladno časopisje vedno razglaša v svet: Musiimani stopijo v vlado? Drugi dan pa zopet: r zemljoradniki se je pobotal Pašič, zemljoradniki gredo v vlado. S a m o s t o j n i kmet dr* Voš -njak ne bo samo minister, ampak bo imenovan zastopnikom naše države v Varšavi. Dosegel bo, kar hoče, samo-stojnežem bo pa pokazal ligo! Jugoslovanske vojaške in civilne oblasti so zasedlo'' pod vodstvom generala Maistra na slovesen način minulo soboto logaško ozemlje. [Osvobojeno prebivalstvo tega ozemlja nad 7000 po številu, je sprejelo naše oblasti prisrčno prijazno z nebroj zastavami na zunaj, z navdušeno zavestjo trajnega osvobojonja pa v srcu, ITALIJA. Toliko se je govorilo in pi-šalo o volitvah v Julijski Benečiji, ki Ш se imele vršiti že koj prvi teden v aprdu. Kakor pa doznavamo iz teh krajev, bo vlada volitve v teh krajih gotovo odgooila, ker se Še sedaj niso izvršile niti predpriprave za te volit -,ve. Požigi in divjanje laških Jaši -stov ter puntarski pokreti poljskega deiavstva se nadaljujejo. Nad Provin* eijo Puglija je vsled punta poljskih delavcev proglašeno obsedno stanje in preki sod, RUSIJA, Protiboljševiški pokret se vedno bolj širi po celot ü Rusiji. S protiboljševiškimi pobunami je začelo delavstvo v Moskvi radi slabe prehrane, Od delavstva se Širijo punti na vo jaštvo, ki odreko pokorščino sovjetom. Sovjetska vlada se trudi, da zatre te delavsko vojaške revolte s streljanjem človeških vrtov» opirajo se na boljše -vikom najbolj zvesta vojaške bataljo -ne, Politična poročila. p POLOŽAJ BEOGRAJSKE VLADE. Mnslimani se možato drže. Od svojega avtonomističnega stališča nikakor nočejo odstopiti. Ker pa niti g. Pašič ne popušča v teni oziru, je sporazum tudi ž njimi nemogoč. Muslimani ostanejo tudi nadalje v opoziciji in bodo podpirali politiko Jugoslovanskega in Narodnega kluba. Tako pa ostaja položaj tudi nadalje nespreme -njen. Zelo malo upanja je, da bi vlada mogla utrditi svojo pozicijo v plenumu. Nasprotno, vse jasnejše se po-kazuje, da bodo ustavo pisali drugi faktorji. Dogodki, ki se kot črni, zlovešči oblaki zbirajo na vzhodu in na iapadu, groze zadeti — posredno ali neposredno — tudi nas. Poslanci bodo odšli domov, za mladino pa bo pre -skrbljeno drugje. Potem pa pridejo vo-I tvo in ž njimi novi ljudje, upajmo pravi, rodoljubni Jugoslovani. To je še edina tolažba; p VLADA TRDNO STOJI . (piše „Naprej.“) Iz Beograda nimamc drugih političnih poročil, kot dnevnr Pašičeva pogajanja z muslimani in z zemljoradniki. Ta vladna mešetarijo Pašiča je že tako neverjetna, da je sploh več ne verjamemo. Kako bodo šli muslimani s centralistično vlado, ko vendar odločno zahtevajo avtonomijo. Ako pristane Pašič na avtonomno Bosno, mora tudi na samouprave Slovenije in potem smo itak vsi poč 'vladnim klobukom. Edini, ki bi se še dali od vlade preslepiti in zapeljati , bi še bili slovenski samostojneži, katero mika radovednost po toploti doslej neokušenih ministrskih stolčkov. Vedar en Vošnjak minister več ali man ne bo podaljšalo Pašiču vladnega živ. jjenja. Za neuspolimi pogajanji Paši-ca bomo dobili poročilo o njegovi bolezni . . . Pogajanja in bolezen — t< sta dva trdna, stebra Pašičeve vlade na katero so demokrati tako ponosu Gotovo in resnično je samo eno, jda bo brž ko brž dospela iz Beograda politična vest, da je pred zopetnim se Stankom konstituante. zadela Pašičev kabinet kap! p IZ ZBOROVANJA MARIBORSKIH NAPREDNJAKOV. Kakor, znano, so priredili mariborski naprednjaki v Narodnem domu protestno zborovanje proti „gibanju“, ki je postalo za našo državo „nevarno“, kakor so to povdarjali v svojem trobilu in v lepakih. Shod je otvoril duševni oče ma-iiborske demokracije, prof. Voglar — mož je kar uvodoma povedal, da je „klerikalizem“ zlomljen in da so izšli demokrati iz volilnega boja kot zma -govalci. Povedal pa ni, da so bili demokrati izvoljeni s srbskimi glasovi, in da je odklenkalo na Hrvatskem in v Sloveniji pravzaprav demokratom. Nato 'je povzel besedo bivši posianec Gjuro Džamonja. Govoril je veliko in ‘ zabavljal še več, povedal pa ni ničesar. Svojim backom je ogrel obrabljeno pravljico o blagoslavljanju avstrijskega orožja in pri tem pozabil, da je Lilo to naročilo avstrijskih oblasti. A francoske duhovščine, ki je tudi bla -poslavljala orožje zaveznikov, ni omenil, ker bi sicer bil zagrešil svoj cilj: postaviti slovenski „klerikalizem“ na „sramotni oder.“ Govornik je med drugim izustil nesramno trditev, da je duhovščina rade volje oddajala zvonove avstrijski vojni upravi. V svojem napiljenem govoru je udrihal po Orlih, majniški deklaraciji, dr. Laginji, dr. Korošcu ter zapel liberalnemu sokolstvu svoj labudji spev. Ko je končal svoj „znameniti“ govor, je bil prepričan, da je po svojilrmočeh pobil: klerikalnega lintverja. — Drugi govornik, narodni socijalist Vahtar, je v imenu „eieibambuli“-strančice strastno udrihal po državo uničujočem klerikalizmu, ga slikal v temnih barvah in se slednjič popolnoma pridružil nazorom demokratov. Za junaški čin ga je odškodovalo občinstvo z burnim o-dobravanjem. Moža je veselilo udrihanje po lintverju in se ni bilo čuditi fanatičnemu govoru, s katerim je revček razkril vso nedoslednost takozvanih cicibambulijev, nekdanjih demokratskih sinčkov, ki so se znašli s svojimi očeti v skupnem objemu. G. Vahtarju smo pa celo hvaležni za njegova izvajanja, katerim bomo prihodnjič posvetili nekaj več pozornosti. — Kot tretji |e nastopil v imenu advokatov zmer -nih zmožnosti sam đr. Lipold. Po vzgledu Džamonje je tudi on pohvalil sokolstvo, ki je po njegovih anzorih poklicano, zbrati v svojem okrilju vso mladino Jugoslavije. Ker so njegovi bratci vedeli, da boleha mož kot govornik, so postavili njegovo kvasenje na zadnje mesto. Sicer je pa zadobila publika vtis, da sta predgovornika res krepko udarjala po lintverju, doč:rc mu je dr. Lipold le preveč prizanašal Tipati je, da bo dr. Lipold to napake popravil ob drugi priliki. — Nato sc t rečitali resolucijo, v kateri zagovarjajo in zahtevajo uvedbo sokolskega telovadnega sistema. — Zborovalci se _se mirno razšli in se ni vršil nikak incident. Ker moramo z ozirom na pomanjkanje prostora naše poročilo ome j;li, bomo v prihodnji številki prinesli 'marsikakšno „zanimivost“, ki bo odprla oči tudi nekaterim zborovalcem. Napredni Maribor si je oddahnil, gro- I zna, zven, klerikalni zmaj je ubit! Junaškim krpanom pa Čestitamo hajis-krenejo. p GROF ANDRASSY in madžarska politika. Madžarski ugledni politik grof Andrassy je govoril v buda« peštanskem parlamentu o onih smereh, po katerih naj bi se ogrski narod približal . moralni obnovi. Po njegovem mnenju je preporod mogoč edinole na versko-narodni podlagi in bo zastavil grof Andrassy vse svoje moči za realizacijo tega načrta. Govornika so pospremili z burnim odobravanjem. Tako na Madžarskem. Pri nas pa grozijo z zatiranjem „klerikalizma.“ Pnevne vesti. d NASA SEVERNA MEJA. Listi foročajo, da poteka po sklepu pariške veleposlaniške konference definitivna mejna črta mod Avstrijo in Jugoslavijo v odseku od Sv. Lovrenca do Sv. Duha tako-le: Mejna črta teče po razvodnici med Sakovo in Dravo in jo tvorijo grebeni Radia In Kapavnerje-vega vrha, se obrne pri Sv. Pankraciju proti jugovzhodu, nato v ozkem loku proti severovzhodu, se vzpne nar io na Remšnik, ki ga deli po grebe -nu, se obrne pri višini 697; pri Sv. Duhu prehaja v že določeno mejno črto, tako, da ostaneta šola in cerkev na naši strani. d KDO RUSI DRŽAVO?! Z vzklikom „Doli z Jugoslavijo!“ pozdravlja beigraiski list „Balkan“ zaključke ustavnega odbora, po katerih se bo država odslej službeno nazivala „Kraljevina SHS.“ „Balkan“ piše: „Tajna tendenca takozvane „Jugoslavije“ je pri Srbih osovražena. Ta naziv je izmislila Avstrija, samo da bi s tem zaklala slavno srbsko ime. Že misel na ta naziv izzove v duši slehernega Sr-bina gnjev in stud. Kdo si je to izmislil in kdo so je zdrznil celo predla -gati, da naj se srbski narod odreče svojemu imenu, ki je vendar dospel na vrhunec slave v celem svetu?!“ — Tako pišejo naši pravoslavni „tovariši“ v redakciji „Balkana“, tako misli pretežna večina srbske inteligence. Gospodje okoli slovenskih liberalnih gmsil, povejte nam, ali smo pisali , mi kdaj jako ostudno in protidržavno?! Argument, S katerim so se postavili čokorilovci Jugoslaviji v bran, so si osvojili demokrati in vladni radikali. Saj so sami priznali, da hočejo v nazivu države naglašati hegemonijo srbstva. — Tam iščite protidržavne elemente, kjer našo državo res ubijajo! Ako bodo pa gojili onstran Savo čo -korilovstvo, nam naj nihče ne zameri Če se proti temu borimo z Jugoslovan skim kopjem. d VESNIC IN KUKOVEC - vojna kovačnica. Celotno časopisje poroča, da je pariška misija Vesniča in pariško-londonska dr. Kukovca v zvezi z jugoslovanskim prispevkom k pro liboljševiški ofenzivi. Ne vemo; Alije kapitalistična dvojica Vesnič-Kukovec slepa, ali kaj, da noče videti razpoloženja in ljudskega mnenja v Jugoslaviji? Demokratsko radikalni milijonarji sklepajo o vojni ne z Italijani, ki so nam ugrabili vse, ne z Nemci, ki so naši kroni že sovražniki že od pam iiveka, amjpak z brali Rusi, katere prehodno krmari čifutarija, ki je prav do pičice sorodna našim demokratom. Ce skleneta Vesnič-Kukovec kako vojaško pomoč ententi, bosta videla, kaj bost; doživela! Kukovec lahko sklepa o ca rine prostem izvozu vroče sokolske krvi, ne pa kmetsko proletarske! Čudne se nam zdi, da ne prirejajo naši Sokoli shodov, kjer bi se navduševali na boj na div;e ruske boljševike, sovražnike verižniško kapitalističnih demokratov. d ZAKAJ PITAMO WRANGLÖV CE? Vojnobudna potovanja Vesniča v Pariz in dr. Kukovca v London sta nam pojasnila, za kaj je bil svoj čas Beograd tako samaritnrski s spreje -mom Wranglovcev v Strnišče. Ze pri sprejemu Wranglovih begunoev je na,-ša vlada zasledovala cilj vojnopomož-ne akcije ententi napram ruskim bolj-ševikom. TI po celi Jugoslaviji raztro-šeni Wranglovci bodo menda sedaj a-g it a torji za prostovoljne ledij e prof bol. še vikom. S sokoližacijo se mudi pribičeviču samo radi tega, da bi vce ■pit več vojnega duha naši mladini , ker so odrasli vojniki do mala že vsi vojne siti invalidi. Invalidov šo nimamo dovolj, da sl poskrbimo za invalidski naraščaj, bodo skrbeti Wrang- lovoi, Vesnič, Kukovec, Pribt0BVič„ Sokoli in ruski boijševiki, d NOV SOLSKI ZAKON. Ustavni odbor v Beogradu jo sprejel nov, šolski zakon. Po tem zakona so dovo-; ene zasebne šole, narodno manjšine uobe svoje ljudske šole in verski pouk bo fakultativen {po želji* staršev)«, Za ta novi šolski zakon sta tudi gla r ovala člana Jugoslovanskega odbora , S tem zakonom se strinjamo, ker j® padla za enkrat demokratska zahteva .m zaprtju zasebnih šol. Manj nam u-gaja s pedagoškega stališča klavzula c fakultativnem verskem pouku. Pri razmerah v Sloveniji bo eno leto obiskoval otrok verski pouk, drugo Ha pa ne, ker se je morda zameril verski u-čitelj staršem učenca. Odločitev star -5.aušnica pedagogiki, ker preveč izpodkopava avtoriteto verskega učKoi-;;a, ki bo po novem šolskem zakonu n grača v rokah raznih liberalnih in socialističnih staršev. d NOV OBČINSKI VOLILNI red za Slovenijo prinaša „Uradni list“. Volilno pravico imajo vsi 21 let Stari moški, ki so volili pri zadnjih državnozborskih volitvah, ker se bodo zvršile prve občinsko volitve po volilnih imenikih izza zadnjih volitev v konstituanto. Kdor zadnjič ni bil1 v volilnem imeniku, tudi tokrat n© bo volil. Voldvonb dan določi politična oblast, vendar pa morajo biti poprej volitve razglašene na občinski deski 4 tedne. Glasovalo se bo .potom krog-ijic pod vodstvom volilnih odborov, v katerih bo župan, 1 svetovalec, I odbornik in 1 predstavnik aM namestnik kandidatnih lištin, Kjer ni odbo -rov, bo odločilo predsednika glavar-stvo, ki ,bo vršil po svojem zästopni -ku nadzorstvo nad volišči. Občinski odbornik lahko postane vsak 24 let stari moški z volilno pravioo. -Volilo s j bo kandidatne liste, ki morajo obsegati toliko imen, kolikor je voli ti občinskih odbornikov in namestnikov, Kandidatne liste na posebnih obraz -eih morajo biti podpisane od najmani toliko voliloev, koUkor ima dotična ob čina Odbornikov in namestnikov, 0 Časarja, tako prikupil^ da ga je ta povišal za provizoričnega kontrolorja. D*m@s I© definitivni kontrolor juž. železnice la — podstarosta ptujskega Sokola- Ptujska Irakarija je lahko prav -ponosna, na svojega podstarosto, ki je flökdaj slovel kot eksponent zloglasno-- ga „Volksrata.“ Tancig spada danes med državotvorneže, mi pa, ki smo io gradili takrat, ko se je on temu pro -Pvil, spadamo med „destruktivne“ elemente. Ironija usode! . đ KAKO PROF.. VOGLAR GRADI DUPLEŠKI MOST. Iz Dogoš pri ^ Maribora se nam poroča: Za nedeljo, dne 27. februarja, popoldne, jo liberalna (demokratska) stranka skupno % Samostojno sklicala pri našem somišljeniku Maherju pri dupleškem brodu shod: Razglasili so, da se gre za gra-dbo mostu čez Dravo. Prišlo je veliko ■Število naših najodl. finejših pristašev •;2 to-. la onstran Drave. Iz Maribora se jo pripeljal prof. Voglar na veriž-aiškem avtomobilu v družbi samih advokatskih in verižriiških sotrpinov. Na dveh elegantnih vozovih pa so fine damo m gospodje šli pomagat liberalnim т samostojnim gradit most fiez Dravo. Eo je prof. Voglar spregovoril ne .£aj stavkov in je takoj zafiei hujskati . proti*- Kmetski zvezi in je nesramno u-urihal po dr. Korošcu in drugih naših voditeljih, je nastalo med zborovalci veliko razuburjenje. Klicali so irof, Voglarju: „Vi pridete nas far» bat, da tete gradili most, a prišli ste i&afiM hujskati. Nefiemo Vas poslušati. .Pojdite, odkoder ste prišli!“ In naši možje so stopili pred prol. Voglarja in ufiitelja Zemljiča, ki se je tudi štulil naprej, la velika gromovnika sta ‘ mo- • rala- 'končati. Tudi dupleški zgagar Röiko ni mogel nifi opraviti. Naši moli e s® od verižnikov, koritarjev in od bojnih dobičkarskih agentov ne dajo AarfcatiL Naša stranka je ponosna na .svoje somišljenike iz občin; Dogoše , Smiklavž, Spodnji in Gornji Duplek , Smartin, St. P ter itd. Slava zavednim možem! d ZA SVOBODOMISELNO srednješolsko organizacijo „Sloga“ v Celju 80 darovali po 100 in 50 K sledeči d DS „narodnjaki“ po poročilu „Nove dobe“: g. Zangger, trgovec, g. dr. ‘Zangger, dr. Barth, dr. GoHitsch, g. Rebenschegg in g. dr. Herzmann. Za svobodomiselstvo JDS mladine se za’ »imajo tudi najljutejši Nemci in nemškutarji, Celjska „Sloga“ je postala prusaška In internacionalna. Celjsko irodnjeSoJsko dijaštvo bo torej vzgojeno ia probu„eno v „narodno“ svobodnem smislu z nemškim denarjem. Pa j bo šo kdo oporekal, da ni gospoda o-Jčrog „Sloge“ narodna, ako berači o-‘krog Bismarckovih pristašev. Celje že les napreduje v narodnem oziru, ker »e" privabilo v JDS vrste same Viljemove mazHence. S AVSTRIJAKANTI v višješolskem svetu. Proti nameravanemu ime- novanju avstrijakantov y. višji šolski svet v Ljubljani je vložil poslanec g. Brandner (narodni socijaJ.st) na ministra Pribičeviča odločen protest. „Nova Pravda“ je mnenja, da minister'gotovo ne bo pripustil, da bi tako važ -na mesta zasedli kakšni petolizci gg. Habsburžanov, čeprav pripadajo dandanes demokratom. Torej imajo v demokratskih vrstah tudi avstrofile, čeprav nas psujejo v svojih trobilih vedno z avstrijakanti, Lažidemokratje izkidajte poprej svoje vrste in potem očitajte šele nasprotnikom! d PROTESTNO ZBOROVANJE Gosposvetskega zvona se je vršilo 26. -t. m. v Unionski dvorani v Ljubljani. Protestnega zborovanja se je udeležilo nad 8000 ljudi. Kot govorniki so nastopili predsednik Gosp, zvona dr. Oblak, Brandner, dr, Arneje in Arnuš. Zborovalci so zavzeli odločno stališče napram nasilnostmi, katere si dovoljujejo avstrijske oblasti proti ne-Odrešenim koroškim bratom, d DRAVSKA DOLINA. „Straža“ od dne 21. februarja poroča pod naslovom: Ljudsko štetje v slovenjegraškem okraju, da ima Marenberg’trg 605 Slovencev in.879 Nemcev, okolica Vižinga pa 815 Slovencev ter 245 Nem cev; skupno 1420 Slovencev in 624 Nemcev. Menda so se Nemci v zadnjem času priselili. Niti nemškutarjev ne spraviš 624 skupaj;, kako šele Nem cev; niti 100 ne. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je vodil popisovanje. Med Nemcem in nemškutarjem je vendar razlika. d V JUGOSLAVIJI JE TO MOGOČE. „Jugoslovanski železničar“ piše, da sta -na dveh železniških postajah v Srbiji 'dva postajenačelnika, ko-jih eden je gledališki igralec, drugi pa Ijrivec. V „demokratski“ Jugoslaviji je to mogoče in se temu ne sme prav ne beden čuditi, sicer bi ga osumili, da spada med „državo uničujoče“ elemente. O sancta simplicitas! d NOVO IGRO je napisal g. F. S. Finžgar za naše odre. Naslov novega Finžgarjevega dramatičnega dela jo „Razvaline življenja“. Snov je vzeta z gorenjsko kmetskega življenja in zasleduje protialkoholno tendenco. Igro so igrali prvič te dni v Lju -bljani med navdušenim aplavzom na pisatelja, kateri je prejel pri tej priliki v dar venec z zlato liro. d MILAN SAVCIC - CIFUT < Ker demokratski listi še vedno opevajo nevenljive zasluge srbskega časnikarja Savčiča, konstatiramo, da Sav» fič ni bU pristen Srbin, marveč po srbljen čifut, ki je znal kaj dobro iz rabiti konjunkturo, Njegova velika za? znak, da bi se mož bil svoječasno % puščina raznim društvom vendar m „idealizmom“ postavljal ob stran bednega srbskega ljudstva. Kazven tega je bil demokrat, ravnatelj državotvornega trobila in se ni čuditi lOO.OOOdi-narski zapuščini žurnalista, ki so ga kot navadnega siromaka tirali preč preobratom še po raznih taboriščih Da, da —- v zadnjih dveh letih je cvetela pšenica. d POŽAR v romarski cerkvi Loreto. V znani romarski cerkvi v Lo~ letu na Laškem je izbruhnil požar, ki je uničil oltar in čudodelni Marijin kip matere božje z božjim detetom v naročju. V tej sloveči romarski cerkvi vi je nahajala sv. hišica, v kateri je M iti božja bivala v Nazaretu in kate o so, kakor se izroča, leta 1,295 prenesli angeljoi Čez morje v ta kraj. V notranjosti te hišice se je nahajal iz ced-lovega lesa od apostola Lukeža izrezljani kip Marijin, ki je bil z zlatom ju biseri bogato okrašen. d 50 VAGONOV ŽITA ukradenega. Avstrijska Vlada je kupila na O-grskem 50 vagonov žita za Dunaj. Ko je prišlo žito do postaje Fisohamend, so tatovi odnesli vse žito. Tatove zasledujejo. d LJUDSKO GLASOVANJE v Gornji Sleziji. Mednarodna zavezniška komisija je, kakor se poroča iz Opole, sklenila, da se vrši ljudsko glasovanje za Gornjo Slezijo nedeljo cine 20. sušca 19*21. d BREZPOSELNOST v Nemčiji. Brezposelnost v Nemčiji vidno narašča. Mesca januarja t, 1. je Nemčija morala prehraniti 452.000 popolnoma brezposelnih oseb. Državni izdatki Nemčije za brezposelne se cemjo na leto na tri milijarde mark. d MALARIJA V RUSIJI. V Rusiji se malarija silno razširja, k?c pr’, manjkuje zdravil. Število bolnikov se ceni na 10 milijonov. 10 odstotkov' na malariji obolelih oseb umrje, d KOLIKO LADIJ se je leta 1920 zgradilo na celem svetu? Na to vprašanje je odgovorilo angleško ministrstvo za ladjedelstvo sledeče: Anglija jo Teta 1920 zgradila 1651 ladij., Zibu. žene države severne Amerike 1337, 'Japonska 345, Nizozemska 227, Francija 153, Španija 86 in Nemčija 7, la -tiij. Iz Koroške. k RAVNOPRAVNOST SLOVENCEV, Žihpoljski župan Lučovnik je jekel: Dokler sem jaz župan, noben od Slovencev ne dobi lovske pravice. — Dokler so bili Jugoslovani na Koroš kem, so smeli tudi nemškutarji loviti, •na Žihpoljah so Slovenci lovili skupaj nemčarji. Zdaj imajo Nemci moč in po. svoje razlagajo Slovencem v pogodbi priznane pravice. — Drugi Slučaj; Slovenec, Korošec, je imel prej suižho pri železnici. Zdaj je ob službo. Pristojn* uradnik mu jc rekel; Le prinesite ni priporočilo od Heim&isra-•e, pa vas '--nrejmem. Heimatsrati so zdaj vsemogočni. Višji nogo državne m deželne oblasti. Kaj morejo Slovenci pričakovati v takih razmerah, jo vsakomur jasno. k LIST BREZ TISKARNE. V Celovcu je začel izhajati nov slov. list „Glas Pravice.“ Odločno zastopa pravice Slovencev. Izhaja v skromni obliki vsakih 14 dni. Ima se boriti s silnimi težavami. Prvo številko so tiskali v krščanski Jožetovi tiskarni, nato pa sO iz same krščanske ljubezni vrgli list na cesto. Usmilili šo se ga 'drugje. ' nxugo številko so tiskali v Gutenber- loj stric.in moj lopnit - ti francoščine prevedel Paulus, (Dalje.) „Ne vem, zakaj ne, pa povem ti, da se to ne spodobi za mlado dekle.“ „Tem slabše I Sicer pa, tako j© moje umen je“, sem odgovorila in so 'pogreznila nazaj pod odejo. „Otrok!“ je rekla in me gledala poimiovai.no, da sem bila skoro uža -«jena. „Prišla sem, da govorim s te -’d] o svojem očetu, Regina!“ „Kaj se Je zgodilo?“ „Poslušaj! Kakor ti se tudi jaz želim roožiti danes ali jutri. Oče je odbil žo več snubcev, pa to mi je končno vseeno, ker so mi ne mudi. Lah-ko čakam tudi do dvajsetega leta! Lo rada bi vedela, ali bo vedno naspro-toval moji možitvi,“ „Treba bi ga bilo vprašati!“ „Ah, to je-------!“ je odgovorila .nekoliko v zadregi. „Odkrito ti rečem, da me je strah pred očetom. Bojim se g-al“ Zavzeta sem se napol zravnala in se naslonila na komolec ter sl odgrnila laso raz čelo, da bi bolje videla svojo sestrično. V tem trenutku je padla iz nebeških oblakov* v katere sera jo slavila, in v krasnem Junomaem telesu sem našla mlado, boječe dekle* ki me ni plašilo več. „Jaz se ne bojim nikogar! 4 sem zaklicala, zagrabila zglavnik in ga vrgla na sredo sobe. Blanka me je osuplo pogledala. „Kaj pa počenjaš, Regina!“ „Ah, taka je moja navada -- — ! Ko sem bila še v Buissonu, sem vr -gla zglavnik kamorkoli, da sem jezila Suzano, ki je bila nad takim počenja- i.jom čisto iz sebe,“ „Ker Suzane ni tukaj, ti svetujem, da se takim rečem odvadiš! — Da se vrneva k stvari! Ali se čutiš c-ovolj pogumno, da bi govorila z očetom g možitvi, ki ji vedno ugovarja?“ „To pa to! Takim razgovorom sem pa kos, videla boš! V kratkem se lotim strica in krog prsta si ga navijem ! “ Mod večerjo sem sestrični: zelo razločno namignila, češ, sedaj začnem bitko! Stric je navohal nevarnost tn raju je nezaupno gledal izpod impe -tih obrvi. Blanka je Izgubljala phgttih in mi dajala znamenja, naj molčim. Jaz pa sem tlesknila s prsti, močno pokašljala in pogumno stopila na bojijo polje, .. „Stric, jelite. lcdor ne stopi v za -kon, ne more dobiti otrok!?“ „Gotovo da ne“, je odgovoril. Vpra Sanje mu je zbujalo veselost. „In nesreča bi bila, če bi člova -štvo izumrlo?“ „Hm —! Težko vprašanje! Prija, ti-lji človeštva bi rekli da, sovražniki ne.“ „In vaše mnenje, stric?“ „Jaz o tem še nisem nikoli razmišljal. Ker pa mislim, da je previdnost božja dobro naredila, kar je na -redila, sem za to, da človeški rod še živi. naprej!“ „Torej pa, dragi stric, niste preveč dosledni, ako ugovarjate možitvi!“ „Ah—!“ je dejal, „Ker ne more dobiti otrok, kdor ne stop! v zakon, in ker ste za ob -stoj človeškega rodu, sledi iz tega, da morate dovoliti možitev!“ „Presneto —!“ je vzkliknil in nabral ustnice tako prezirljivo, da je Blanka zardela, „To vam je umeva -nie! Kaj pa je po vaših mislih možitev, draga nečakinja?“ „Možitev — ?“ sem rekla živahno* „To je .najlepša iznajdba na svetu ! Večna združitev s tistim, k! ga Ijubi- govi tiskarni, potem so odpovedali to* CH'tu. Nobena tiskarna ga noče tiskati, Lahko si predstavljamo tudi javni teror na tiskarno, tudi če bi bila katera voljna ga tiskati. Saj jo Heimatsdienst vsemogočen. In novi lišt bi moral pisati v duhu „Koroške domovine“, da bi bil Heimatsdienstu po volji. — „Glas Pravice“ pa hoče braniti teptano pravico koroških Slovencev in ima geslo: Živeti hočemo in ne umreti! — „Glas Pravice“, mora ven iz Koroške, — zelo pomenljivo, kako stoji s pravico na Koroškem — in poskuša, če mu bo na Dunaju usoda milejša. Ge tam dobi tiskarno, bo izhajal nanrej. 2a -,’ostno pa je, kakor se je čulo, da so je od neke slovenske strani izdala parola: Ne naročujte „Glasa Pravice"V Slepa strankarska strast! Dobri zavezniki naših nasprotnikov! Iz celjskega okrožja. d CEPLJENJE PROTI KOZAM in sicer prisilno od hiše do hiše, ss je vršilo 23. in 24. februarja v Celju,;. d SMRTNO- PONESREČILA se je Ema Ruiss, 70 letna zaseouioa v, Celju. Pri padcu si je ргоопл loba c njo in bila takoj mrtva, d NAPREDNJAKI v Savinjski do lini. Iz St» Petra v Sav. dolini se nam poroča: Mi smo na glasu, da smo Veliki naprednjaki. Pri nas se je namreč organizirala Četa naprednjakov, ki agitira za prestop v pravoslavno cerkev. Ti naprednjaki pravijo, cia pravoslavna cerkev ne pozna n® postov in ne spovedi. Med temi organizatorji se najbolj odlikujejo: Jožek, Franček, Lipček, Andrejček in Peiin-ska kača. Izvolili si bodo baje lastnega pravoslavnega popa v osebi „Grega“., Baje so si že tudi izbrali prostor kjer si bodo zgradili pravoslavno cerkev. Živeli šempeterski naprednjaki? Iz Maribora. d G, DŽAMONJA, bivši narodni poslanec, zadnji čas vedno straši p® Mariboru, kjer se dela, silno narodnega. Mi ga- tukaj prav nič ne rabimo, in bi ga lahko pogrešali. V Bosni in Hercegovini pa si ga silno želijo на« zaj vsa) za tako dolgo, da bi uredil tiste zadeve s krompirjem in vrečami« Nekateri gospodje, ki so svoj čas darovali krompir itd. za reveže, bi* bili g rečni, če bi dobili vsaj prazne vreč© uazaj. To stvar bi najlepše uredil g, Džamonja, ker on najbolje ve, kje je tisti krompir, oziroma, kje se nahajajo vreče. G. Džamonja! Pojdite torej domu in osrečite svoje rojake z Žaklji, saj vendar ni lepo, da se tako trdovratno ogibate domačega kraja, Tam bi vas ljudje silno radi videli „z Žaklji'1, mi bomo pa svoje zadeve sami le ! oljše rešili brez vas, ker za gospo -de, ki v celih vrečah odnašajo ocf Bralstva srečo, Slovenci ne maramo Da se razumemo! - d P O SUR O VELA MLADINA, ~ „Tabor“ se krega v notici pod gor* njim naslovom čez posurovelost naše mladine in citira pröti koncu zelo ne- »^ез8»еави'ите^а«зшд»*аи№аш«дцјж«с№веввка(ддтеж»ш ggsiawtniMiBHjHr mo! Pojeta, plešeta, roke si polj obujeta--------! Ah, kako krasno!“ „Roke si poljubujeta? Zaka: pa* ravno roko?“ *Ker jo — Končno, tako jo moje naziranje! sem rekla in se »kri-, vnostno nasmehnila minulim dogmi * kom- „Možitev je Iznajdba, ki izroča ne* dolžno žrtev rabeljnu!“ „Ah —! “ Junona in jaz., obe sva ugovarjali z vsemi silami. „in kdo je tista žrtev, oče?“ „Moški seve.“ „Tem slabše zanj!“ sem odvrnila odločno. „Naj se branijo! Kolkor sa stvar mene tiče, jaz sem pripravljena, sc izpremeniti v rabeljna!“ „Kam pa merita s temi vprašanji« gospodični?“ „Na tole, strlo. Blanka in jaz, mi-dve sva odločni pristašinji možitve in hočeva izvesti najina načela tudi v do janju. Želim, da bi se to zgodilo brž ko mogoče.“ „Regina!“ Je kriknila Blanka, vsa otrpla riacl mojo drznostjo. Dalje prihodnjič. Somišljeniki darujte m sklad KZ« estetični nemški odgovor nekega paglavca. Taboriti, bi storili svojim last-aim duševnim bratcem iri sestram, — namreč učiteljstvu mariborskih šol, — veliko uslugo, ako bi takih in enakih uotio ne porivali v svoje predale; vsa* köihur je'namreč znano, da je našo mariborsko učiteljstvo po večini liberalno. Ako bi bilo učiteljstvo na svojem mestu, bi ne čebljala ljudskošols-ka otročad po ulicah v blaženi nemščini. Kar se pa tiče posurovelosti, pa vendar ne morete trditi, da so jo vzbudili v Otroških dušah vedno prizadeti „klerikalci“? „Tabor“, ob drugi priliki malo previdneje! d „POTREBNA POTREBNOST.“ »V soboto je predaval dr, Marin moškim članom mariborskega Sokola o „spolnih boleznih.“ „Mikavni“ predmet je predavatelj izpopolnil s slikami. To predavanje se je vršilo pri pogrnjenih mizah in je bila prireditev namenjena kot „poslovilni večeri“ AH je bilo to predavanje morda potrebno? Pri Sokolih je vse mogoče! Predavanje „c spolnih boleznih“ pri pogrnjenih mizah je moralo biti res zanimivo. Poslušalcem pa naknadni: Dober tek! d ZGODOVINSKO DRUŠTVO v Mariboru je na svojem občnem zboru dne 13. svečana t. I. imgnovöla za častna člana gg. dra. Fr, Kosa in dra. Pavla Turnerja. Narodno gospodarstvo. d TRŽNO POROČILO iz Maribora. Sobotni mariborski trg je bil iz-V an redu o živahen . Kupcev je bilo zelo veliko. Špeharjev malo manj kakor pred tednom. Okoli poldneva je bil večinoma ves Speli in meso prodano. Cena Špehu 44—50 K. Cena govejemu mesu je poskočila kar na 25—27 K 1 kg. Cena krompirju, ki ga je bilo zelo mnogo, je padla od 17 na 10 K merica, ali 1 kg od 2.20 K na 1 do 1.50 K. Padla, je tudi cena jajćam pri 1 komadu za 59 v in sicer so prodajali 1 komad po 1.00 do 3 K. Drugo blago je ostalo večinoma pri starih cenah. g SEJMSKO POROČILO, Na svinjski sejem dne 25, februarja 1921 so je prignalo 123 šče linage v. Cena je bila za plemene in pol pitane svinje za kilogram žive teže od 20 do 30 kron. Sesi do osem tedno stari prešiči so se prodajali komad po 300 do 400 kron. Kupčija je bila živahna in so se mlade svinje večinoma razprodale. ‘ g DOBAVA CEMENTA. Poverjeništvo za kmetijstvo je izposlovalo, da bo Trboveljska tovarna za portland cement oddala v letu 1821 mesečno 50.000 kg cementa za kmetjske namene v Sloveniji. Blago bo razdelke -valo poverjeništvo samo. Naročniki ga bodo dobivali naravnost iz tovarne, ki bo tudi kupnino vselej obračuni! a naravnost z naročnici. Tisto kme tijske podružnice in kmet jslce zadru -ge, ld rebektirajo na cement, naj prijavijo potrebne množine do 15. dne vsakega mesca poverjeništvu za kme -tijstvo v Ljubljani, ki bo potem vse potrebno ukrenilo, da se bo blago dobavilo tekom 4 do 8 tednov, Blago so be oddajalo le v celih vagonih iju.OOO kilogramov) in je tedaj umestno, da : se kmetovalci, ki rabijo manjše mno . ! žine, združijo in naroče blago skupno ] polom svojo Kmet.jske podružnice, Po- i verjeništvo pa ne more prevzeti nobene odgovornosti za pravočasno doba _ vol cementa, četudi je Trboveljska tovarna obljubila, da bo blago dobavi’a v zgoraj navedenem normalnem roku. Vse druge dobavne pogoje prejmejo naročniki naravnost od tovarne, ozi -roma Trboveljske družbe v Ljubija -ni- g AVSTRIJA KUPUJE ZLATO. (Avstrijski finančni minister je odredil, 3a plačuje država 1 kg onega zlata po 300.000 K in 1 kg srebra po 900 kron. Potemtakem se dobi za en zlatnik po 10 K — 900 K, za 20kronski zlatnik 1800 K in za 100 kronski zlatnik 9000 K v papirju. Za 1 srebrno krono se dobi 37, za 2kronsko 74 n za eno pet-kronsko 193 papirnatih K, za srebrni goldinar pa 99 K. g VREDNOST DENARJA. Ameriški dolar stane 145—145.50 naših -kron, 100 avstrijskih kro-i stane 22— 24 naših kron, francoski frank 10 K 50 vin., za 100 nemških mark moraš, plačati 238—242 jugoslovanskih kron ; in za 11)0 laških Ur 535—547 na&ih = 40 K, ustanovnina pa 200 din. kron. 1 g PROTI UVOZU italijanskega vina. Svoje protestne izjave proti u-vozu italijanskega vina so vposlale tajništvu Kmetske zveže sledeče občine : Dole n a, Sedlašek, Presečno, Sv . Križ pri Mariboru; nadalje so ugovarjalo proti tej nakani sledeče gospodarske korporacije: Kmet. zadruga za Breg pri Ptuju in okolico; Kmet podružnica na Ponikvi; Kmet, podružnica pri Sv. Martinu ob Paki; upra-vništvo ormoške grajščine; Kletarsko društva v Ormožu, pripravljalni odbor bralnega društva pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in vinogradniki občine Sv. Jurij na Ščavnici. — Tajništvo je poslalo izjave Jugoslovanskemu klubu v Beograd. g PROTI UVOZU italijanskegi vina so protestirale občine: Studenice, Brezje, Hrastovec in Modraže ter kmetijska podružnica v Studenicah p Poljčanah. ... I I I I .......n.—..-. 41 1Г 11.11...Г1 I. I——II.,... I 8 J Dopisi. PREPOLE. Naš poslanec gospod Kirbiš so strašno delavni. Na pobijanje klerikalcev se razumejo skoro ta -ko, kakor oberkomandant Mermolja . Zlato medajio pa si zaslužijo kot agi-takoi’ za novega Štajerca, ki so ga zdaj v 'Jugoslaviji prekrstil v „Kme -tijski list“. Ze lani so kakor Židov vsi ljevali ta laž nji vi list, da so morali celo enkrat, kakor se je govorilo, pote pokazati, ker so malo preveč samostojno v tuji hiši nastopali. Letos na Boštjanovo pa so v gostilni Ekartovi v Prepoiah Še krog polnoči agitirali za „Kmet. Hst“ tako goreče, da so u-darci padali. Z lastnimi rokami so se lotili moža, ki ni bil takoj voljen ubogati mogočnega g. Kirbiša. Kdor zna pa zna. Ker- nimajo ravno drugega dela, bi lahko g. Kirbiš nastopili kot potovalni učitelj, kako se pridobiva naročnike za liste. SV. JEDERT nad Laškim. „Či talnica“ je imela lani 50 članov. Prebranih je bilo 642 knjig. Gledal,škili predstav pet. Tudi podučni shodi so so vršili. Letos ima izobraževalno društvo sledeči odbor: Jos. Lončaric^ Ferd. Potokar, AL Dia-cl- Fr, Grešak, Jos. Kurnik. Književnost. ČASOPIS za zgodovino in narodopisje. 16, letnik, 2, snopič, Vkljub i aznim težkočam se je odboru „Zgo -dovinskega društva za Slov. Staler“ posrečilo izdati 2. snpič 16. letnika z zanimivo vsebino. Dr. Kos nadaljnje svoje „Doneske za krajevne kronike“