48211 mmm iiftll ■ DR, MELITA PIVECvSTELp MOTIVI USTANOVITVE NAPOLEONSKE ILIRIJE U ZAGREBU 1930. POSEBNI OTISAK 17, ..NARODNE STARINE r 48211 /9-'’ jjtAvi-u*') DR. MELITTA PIVEC-STELE: MOTIVI USTANOVITVE NAPOLEONOVE ILIRIJE. Z dunajskim mirom 14. oktobra 1809 je Avstrija odstopila Napoleonu: del Koroške, Kranjske, Goriško, ozemlje Trsta, del Istre, ozemlje Reke, del Hrvatske (do Save) in šest regimentov Vojne Krajine. Te dežele, skupaj z drugim delom Istre, bivšo republiko Dubrovnik, in od 1. 1806. sem že francosko Dalmacijo, so tvorile Illirske province ali Ilirijo (Pro- vinces Illyriennes ali Provinces d'Illyrie). Druge osvojitve Napoleona — Španija, Westfalska etc. — so bile že pred njim politične enote, Napoleon jim je dal samo druge zakone, drugo upravo, druge dinastije; Ilirije pred njih pa sploh ni bilo, samo Napoleonova volja je poklicala v življenje to novo državo. Motivi njene ustanovitve so dajo torej razložiti edino iz posebnih načrtov samega Napoleona. Radi svojevrstnosti te državne tvorbe so ti motivi od nekdaj zanimali zdodovinarje; naštevajo jih štiri: zamenjalni, strategični, nacionalni in gospodarski. Poskusiti hočemo, da ugotovimo njih medsebojno razmerje oziroma važnost. Las Cases sporoča * 1 Napoleonove besede z 20. julija 1816., da ustva¬ rjajoč Ilirijo ni imel posebnega cilja, temveč jo je hotel imeti le za predmet poznejše zamenjave za Galicijo. Verjetno pa je, da je to samo interpre¬ tacija post festum, kakor jih je več v Memorialu de Ste Helene. Bolj tehtno je dejstvo, da je Napoleon Metternichu, o priliki njegove misije 1. 1810. v Parizu rez ponudil Ilirijo za del Galicije , 2 povdarjajoč, da nudi Ilirija Avstriji vse luke, ki jph mora zdaj pogrešati, dočim je Metternich podčrtal, da daje Galicija več dohodkov kakor Ilirija. Načrt zamenjave pa se je razbil, in pravtako 1 . 1812., ko se zopet pojavil; sicer bi pa tudi c 1 Las Cases, Memorial da Ste Helene I, (Le Pantheon populaire 7® serie, (Pariš, s. a.) 156/157. Cit. R. Maixner, Ch. Nodier i Ilirija, Rad Jugoslav, akad. znanosti i umjetnosti 229 (Zagreb 1924) 3. B. Vošnjak, Ustava in uprava ilirskih dežel, Zbornik Matice Slovenske XII (Ljubljana 1910) 269, Podobna izjava pri A. Dimitz, Geschichte Krains ... IV. (Laibach 1876) 304. 2 Metternich, Memoires, documents et ecrits divers... 3 e ed. I (Pariš 1881) 109/110. Cit.: A. Fournier, Napoleon I. 4 A., III (Wien 1922) 63, 65/66. 1 takrat Napoleon raje dal Šlezijo kakor Ilirijo, Misli zamenjave se sme torej pripisati le vloga prehodne, ne pa vodilne ideje. Mnogo bolj važen je strategični pomen, ki ga je imela Ilirija z ozirom na Turčijo in Avstrijo. V mirovnih pogajanjih v Starem gradu (Altenburg) je bil cilj Napoleona najprej samo ta, da v splošnem oslabi Avstrijo; potem pa ga je preziciral in dal Champagnyu, zunanjemu ministru, instrukcijo, 3 da je glavni princip, ki je edini interes Francije, neposredni kontakt Dalmacije z Italijo: Napoleonu je bila Ilirija potrebna kot pot iz Italije v Dalmacijo, ki najvodi njegove armade v Orient. 4 Misel na vojno s Turčijo, ki je že 1. 1806. povzročila aneksija Dalmacije, je bila torej takrat prva ideja Napoleona, ki pa ni prišla do izvršitve, ker jo je kmalu nato izločil iz svojih načrtov. V drugi smeri pa je ohranila Ilirija svojo strategično važnost: po svoji poziciji je imela nalogo, da ščiti Italijo in straži pred vratmi Dunaja. 5 S to vojaško vlogo je v zvezi »margraviat« Marmonta, prvega generalnega gouvernerja, 6 prva provizorična, pretežno vojaška organizacija provinc, kakor tudi načrti fortifikacij važnih mest; izrazila jo je jasno Napoleonova nota o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji, poslana 14. avgusta 1810. Clarkeu, vojnemu ministru. 7 A fortifikacije so se pozneje večinoma opustile, iz raznih vzrokov (med drugimi tudi radi prevelikih stroškov), in poznejša definitivna organizacija provinc je dala de facto več vpliva generalnemu intendantu financ kakor generalnemu guvernerju. Tako tudi ta zamisel ni prišla do popolnega razvoja. V dobi narodnega preporoda se je v popularni literaturi mislilo, da je Napoleon imel namen z Ilirijo ustanoviti neke vrste narodno državo juž¬ nih Slovanov, tako da bi bila njegova Ilirija takorekuč delna predhodnica današnje Jugoslavije. Povod takemu mišljenju je dal anonimni članek, ki je izšel kmalu po ustanovitvi Ilirskih provinc v nekem hamburškem časo¬ pisu, 8 in govoril o možnosti, da se Ilirija razširja proti vzhodu do mej Rusije. Bil je res splošen vtis, da je Ilirija torzo. Tudi med prebivalci Ljubljane, rezidence Ilirije, je vladalo tako mnenje, 9 samo vedeli niso, kam se bo Ilirija razširila, ali proti Ogrski ali proti Grčiji. Ime Ilirija je 3 Correspondance de Napoleon I er XIX {Pariš 1865) no. 15835. Cit, A. Fournier, o. c. II, 304/305. 4 Emile Bourgeois, Manuel historique de politique etrangere ed. II (Pariš 1923) 429. 5 A. Denis, L'Allemagne anti-napoleonienne, 1'Autriche et la Prusse, Lavisse et Rambaud, Histoire generale, 2 e ed., IX (Pariš 1912) 592. 6 Marmont, Memoires,3 e ed. III (Pariš 1857) 271. 7 Correspondance de Napoleon I er ,XXI, no. 16792. 8 Minerva 1809, no. 474. Cit,: Iv. Prijatelj, Slovenščina pod Napoleonom, Veda 1, (Ljubljana, 1911) 39, 9 Archives Nationales, AF IV 1713, 3e d,, no 27. (poročilo policijskega svetnika Pellenca). 9 tudi imelo svoj pomen . 10 Ampak namen, da ustanovi nacionalno državo, je bil Napoleonu popolnoma tuj, kar se je kazalo predvsem v dejstvih, da so meje Ilirije obsegale Nemce ponemčene Zgornje Koroške, dočim so Slovenci Južne Štajerske ostali zunaj njih, in da so raztrgale Hrvatsko. Tudi ilirska vlada je bila v narodnih vprašanjih načelnoma indiferentna. Kljub temu pa je treba poudariti, da je ilirska vlada (posebno Marmont), dala slovenskemu in hrvatskemu jeziku prostora v šolstvu in v upravi, in tako podprla takrat porajajoče se narodni preporod. Bil je to srečen a nenameravan učinek. Ostane nam še pomen Ilirije v veliki trgovinski vojni med Francijo in Anglijo, ki je znana pod imenom »kontinentalni sistem«. Za tako vlogo je bila Ilirija predestinirana po svoji geografski legi. (V prej ome¬ njeni misli / med Napoleonom in Metternichom opažamo soglasno spo- znanje, da je važnost Ilirije po njeni poziciji trgovinska, ne politična ali financielna). Že 15. novembra 1806. je pisal Jules Bessiere, francoski konzul v Benetkah, svojemu ministru, * 11 da Angležim ne bo težko pre¬ prečiti trgovino na Adriji, dokler bosta Trst in Reka v rokah Avstrije. Biti gospodar Sredozemskega morja, je bil torej že v tem letu glavni in konstantni cilj Napoleonove politike. 12 Prav tako je Napoleon 7. septembra 1807. živo izrazil potrebo, da ima Trst v svojih rokah, da bo tako lahko zaprl to važno luko angleški trgovini. 13 (Ker čeprav je morala tudi Avstrija prevzeti kontinentalni sistem, ga vendar na Adriji ni preveč strogo izvajala. In 3. decembra 1809 je naznanil senatu aneksijo Ilirije z besedami: 14 »Ilirske province prenesejo meje mojega velikega cesarstva na Savo. Kod sosed carigrajskega cesarstva bom zdaj lahko nadzonval interese svoje trgovine na Sredozemskem morju, na Adriji in v Levanti«. Z inkorporacijo ilirske obalCje Napoleon dosegel dvoje: zatvoril je vse luke vzhodne jadranske obale angleški trgovini, in pridobil je zaradi angleške blokade na morju za francosko trgovino z Levanto potrebno pot po suhem, posebno za import bombaža, ki ga je rabila francoska industrija. Marmont je sestavil o izvedbi tega načrta obširno spomenico, 15 poznanje tega namena je tudi izrabil Rado Vučinič, srbski delegat pri Napoleonu, v prid svojih teženj, ko je naglašal korist srbske trgovine za Ilirijo z ozirom na lahke zveze med obema državama. 16 Vse to je ispo- 10 M. TaBpH^OBHh : Mciihch H3 napHCKHX apxnsa. 36opHHK 3a HCTopnjy, je3HK h kh>h- aceBHOCT cpn. Hapoaa 2 oaejb. kh>. 1. (Beorpaa 1904) 6p. 458 (poročilo barona Meriagea). 11 M. raBpn;iOBnh: a c. 6p. 73. 12 J. H. Rose, Napoleon and English Commerce, The English Hlstorical Review VIU (London 1893) 711. 13 L. Lecestre, Lettres inedites de Napoleon I er , I (Pariš 1897) 106. 14 Correspondance de Napoleon I-er. . .. XX, no. 16.031. 15 Archives des Affaires etrangeres, Austriche 55 (Provinces Illyriennes) 1. 3 polnilo veliki sistem 17 in to je bila vloga ki je bila dodeljena Iliriji z ozirom na Francijo. 18 Prav tako pa Ilirija nasproti Italiji ni imela samo sloge, da jo straž?!, temveč tudi, da jo nekoliko čuva: ilirske carinarne, združene s francoskimi, so imele nalogo, da cernirajo apeninski polotok, ki je bil blokiran tako od vzhoda in zapada. 19 Posebne važnosti pa je, da gospodarski motiv ni obledal, kakor drugi motivi (vojaški n. pr. je ostal v embrionalnem stadiju), temveč je vedno pridobival na važnosti in prihajal najbolj do veljave: celoletni razvoj kratkega štiriletnoga življenja Ilirije je stal v znamenju kontinentalnega sistema, izgraditev cest in pošt, carinske določbe in vse drugo je bilo le podrejeno temu namenu. Tako se lahko reče, da je tudi ustanovitev Ilirije zrastla iz glavnega motiva kontinentalnega sistema sploh, iz mržnje proti angleškemu blagu, 20 kakor tudi iz glavnega motiva ki so ga imele vse inkorporacije od leta 1808. dalje, iz zatiranja tihotapstva. 21 Seveda se ne sme pozabiti, da sta se, kakor je bilo v Napoleonovih načrtih sploh navadno, strategični in gospodarski motiv tesno prepletala. (Lep primer za to je potovanje častnika Tromelina v Turčijo 1. 1809. 22 kjer skrbno notira poleg vojaških podatkov tudi industrijo in trgovinske ceste dežele). Najnovejše študije so tudi dobro tehtale različne motive. 23 Zaključiti smemo torej, da je Napoleon ustanovil Ilirijo gotovo tudi z namenom, da si pridobi zvezo med Dalmacijo in Italijo in stražd proti Avstriji, v prvi vrsti pa, da zapre vzhodno obalo Adrije angleški trgovini in pridobi za francosko- levantinsko trgovino pot po suhem. (Saj pravi tudi sam v začetkoma omenjeni izjavi na sv. Heleni, da je menjal svoje načrte.) Koliko je vstrezala tem namenom Ilirija in kako je ta režim nanjo vplival, pa je seveda vprašanje zase. 24 16 A. Boppe, Documents inedits sur les relations de la Serbie avec Napoleon I-er (1809—1814) (Belgrade 1888) 74. 17 Mollien, Memoires d’un ministre du Tresor public (1780—1815) II (Pariš, 1898) 397. 18 Job. II. JoBaHOBHh, HanojieoH h Jyroc,ioBeira. (Hobh Caa 1918) I. 122. ■ 19 M. Blanchard, Les routes des Alpes Occddentales a l’epoque napoleonienne (1796—1815) (Grenoble 1920) 367/368. 20 P. Darmstadter, Studien zur napoleonischen Wirtschaftspolitik, Vierteljahrs' schrift fur Sozial- und Wirtsch'aftsgeschichte III, (Leipzig 1905) 140. 21 W. Kiesselbach, Die Continentalsperre in ihrer okonomisch-politischen BedeU' tung (Stuttgart u. Tubingen 1850) 125. 22 J. J. Tromelin, Itineraire d’un voyage fait dans la Turquie d’Europe, Revue des Etudes napoleoniennes VI/VII (Pariš 1917/18). 2S J. Gruden, Ob stoletnici Napoleonove Ilirije, Cas III (Ljubljana 1909) 147—149. — Šišič, Hrvatska povijest III (Zagreb 1913) 93. — J. Potlec, Kraljevstvo Ilirija I, Splošna knjižica VI (Ljubljana 1925) VII/VIII. — Iv. Prijatelj, o, c. 39. — B. Bošnjak o. c. 114. 24 S to stranjo ilirske zgodovine se peča moja v tisku se nahajajoča študija: La vie economique des Provinces Illyriennes; zgoraj podane misli so povzete iz dela uvoda. 4 R e s u m e. Dans 1' article ci - dessus qui n' est qu' une partie de 1’ introduction dans un travail plus vaste encore en manuscrit, sur la »vie economique des provinces illyriennes«, 1' auteur Mme Melita Pivec-Stelž etudie le probleme des motifs qui gui- daient Napoleon quand il fondait les provinces illyriennes. Les historiens en enume- rent quatre: le motif d' echange, le motif de strategie, le motif national et le motif economique. Le premier motif, celui d' un echange de 1' Illyrie pour la Galicie, n' etait que d’une valeur passagere, mais le second etait de beaucoup plus important. L’ Illyrie devait assurer le contact direct de la Dalmatie avec 1' Italie pour servir de base strategique aux armees napoleoniennes dans les futurs exploits eh Orient. A 1' epoque du renoveau national, nos gens croyaient que Napoleon voulait y etablir un etat yougoslave national, 1' Illyrie serait done 1'ancetre de notre Yougoslavie actuelle. Ce n' etait pas dans les intentions de Napoleon, mais ce qui est d' une grande impor- tance, c' est 1' usage de la langue nationale dans les ecoles, dans 1' administration: par suite de quoi une des tendances du renouveau national etait deja realisee. Le motif principal de Napoleon dans la constitution des provinces illyriennes c' etait 1' idee du blocus Continental dans le but de fermer la cote orientale de 1' Adriatique au commerce anglais et de creer une route continentale pour le Commerce franqais avec 1' Orient. C’ est a ce but que servait le travail des Fran?ais en Illyrie dans ces quatre annees de leur domination: la construction des routes et des postes, 1' organi- sation des donanes et tout le reste. 5