1
I
S
44*
I
M'
K
:5iS
VESTNIKOV MESEČNIK četrtek. 28. marca, 2002, 84. številka
V krbiui živen!








%




Fdh'
1?'.
Uživajte v pomladi in praznikih! Naslednji Pen boste držali v rokah 25. aprila, ko se bo spet praznovalo.
tute Pen tute
26 VESTNIK
I.
NOVE PENTUTARKE
BONACIC
TUTA TUT
se vrača!
kla di si bija?
Zaernji uspehi žogobrcar jev prvega med regijskimi NK-ji so privabili v mesto ob Le davi gospoda, ki je doma v veliko toplejših krajih z veliko svetlejšo nogometno tradicijo. Čeprav je že bil pri nas kot trener, je LUKA BONAČIČ tokrat prispel v MURSKO SOBOTO kot tečajnik. Udeležil se bo 6-dnevnega seminarja z naslovom »KAKO URAVNAVATI JAVNE NASTOPE IN LASTEN TEMPERAMENT V LUČI TRENDOV NOGOMETA 21. STOLETJA V JUGOVZHODNI EVROPI«, Predavatelj bo sedanji prvi mož stroke v Muri, MILAN KOBLENCER. Ali se bosta ob Bonačiču udeležila tečaja tudi Z. C. KRANJČAR in D. D SAVIČ, Pentute ne poročajo.
»Lojzka je živa kot srebro!«
Tako je ves očaran vzkliknil član slovenske pevske estrade IVO RADIN, ko ga je iz objema spustila naša sodelavka FRANCKA. Na radgonski prireditvi show-masterja Geze se je namreč razživela in z vrlim Ivom odplesala ples - ni bil račji pa tudi medvedji ne. Tisti pentutarji, ki so jo videli, trdijo, da ni samo živahno poplesovala, pač pa je tudi z obilo posluha pritegnila vsakemu refrenu.
c Lojzka, zakoj si si vzejia?
OKUPACIJA V DVEH
SLIKAH!!!


J
'111
Ti
■M M
boheg
transakcija, pa bodo bojda uživale v radenskem kopališču!
SJ
ti
boheg
ŽALUJEJO
7
TERME 3000^


I
|H Eno najhitreje rastočih slovenskih zdravilišč, MORAVSKE TOPLICE, se pojavlja celo v najresnejših poslovnih pogovorih kot možen kupec turističnega dela RADENSKE. Pentute so ugotovile, da bodo iz M. Toplic v Radence preselili predvsem svoje perutninske goste - race in labodi so namreč doslej mirno čofotali po TERMAH 3000, ko bo opravljena
GORNJI PETROVCI

globo"’ .AH L
Prav nič pentutarsko, ampak čisto zares. Čeprav so zastavo na zdaj že nekdanji MURIN obrat v GORNJIH PETROVCI H obesili malo v J šali, je šlo tudi za veliko pelina. Čeprav bi bik vsi najbolj veseli, če bi tovarna na:vasi lahko ostala, pa kruti svet kapitalistične ekonomije narekuje drugače. Morda pa spet nekoč, nekje, v kakšnih boljših časih!
VESTNIK 27
tute Pe" tute
marec 2002
Janiča Kostelič
■.*
lora
zaprosila za SLO-državljanstvo!
P‘.
£

.;l|
W-|
n
1’1
Dama, ki je kot mladenka že postala legenda, saj je na enih olimpijskih igrah osvojila toliko zlatih medalj, kot jih nekatere države ne morejo v vsej svoji zgodovini, je globoka hvaležna Regiji. Uspehov namreč ne bi bilo, če se hrvaška alpska smučarka JANIČA KOSTELIČ pred velikim tekmovanjem ne bi zdravila in dala masirati v naših MORAVSKIH TOPLICAH Janiča je znana kot lepo vzgojeno, skromno dekle, zato je takoj po ameriških igrah I odpotovala nazaj v občino F. l Cipota in se lastnoustno zahva-I lila za požrtvovalnost vseh, ki I so v zdravilišču skrbeli zanjo.
. :'l
1
II
If
d
Y En dva tri, pa
K pove/ število TI! A
■li


' ■ hS

¥

I
4

.1
O rž
>

Pentute so iz skrivnih (in nezanesljivih) virov celo izvedele, da je pripravljena zaprositi za naše državljanstvo. V Moravskih Toplicah še razmišljajo, ali bi ji podelili slovensko ali kar prekmursko.
_	frho
tfii:

Nasvidenje spet
V* z Ul tf)

|i;i
1-

'fi

i/a



na tleh


J

v kartah piše »ljubim te!«
Žal je šlo tudi v tretje


'V
Znaš k a bon?
j-


■ I

I#
1»


'G


kdaj in kako) se )e treba obrniti za prave
Nekateri že vedo, kam (mP'poslancu GEZI DŽUBANU, je informacije. Priložnost, ki se je ponudila posiai	______________
bila enkratna.
•šlogarco” povprašal, kaj ga čaka v prihodnosti.
Seveda ioie vrli mož izkoristil in postavno	_	.
, a JO je vru moz .z	ljubezen in spoštovanje (to je cisto v redu), na službeni
do poletja vsak oan (to je malo manj v redu)
^a zasebni ravni mu je o
Pa 12 urna zasedanja vse

zabar
Lično izdelano pozdravno tablo, ki so jo domačini IZ NORŠINEC postavili pred vhodom v svoj kraj iz soboške smeri, je že tretjič doletela enaka usoda. Vsakokrat je vanjo trčil avtomobilist (ne ve se, ali vedno isti, vsekakor pa so bili vozniki vedno enako “us-pesni«, saj se je tabla podrla). Tabla stoji za ostrim ovinkom in očitno bo potreben tehten pentutarski premislek za drugo (varnejšo) lokacijo.
(
F strto tudi ide?



J
Ali
zabar
Schnell v NATO!
Slovenija, majhna in privlačna, ni >*zdrava«, če ni vsaj
nekoliko ogrožena. Tako smo ljubki, da nas, preprosto rečeno, vsi hočejo. Predvsem obmejni predeli so v nevarnosti, tako tudi DOBROVNIK - občina, ki je domovanje našega pentuta^ skega dopisnika, kar pomeni, da na teh straneh Dob-rovničani gostujejo večkrat. Pa nič hudega!
No, in po ogroženem Dobrovniku se že vozijo ■■primerki«, ki spominjajo na preteklost.
Menda agitirajo za hiter vstop SLO v NATO (tam nas komaj čakajo), Dobrovničani pa še niso čisto prepričani. Vsaj ne vsi!
h
1
frbo
Ve/ pa tou /e JOŽI s prdašon!
L''
$


Lh



A
marec 2002
o
Pen
28 VESTNIK
Milan Vincetič
Res je; pomlad je najbolj zlizana večpomenka. Samo poglejmo: pomlad življenja, pomlad narodov, slovenska pomlad, pomlad
pomladi, pomladne vode
metafori, češ »pa bo pomlad prišla
Da o minattijevski posladkani
ter pomladi v ljudskem
M
'arec: mesec pomladnih sapic, mesec klitja, prebujenja, brstenja, lahnih dekliških kril, spominov in hrepenenja, prvih metuljev v travi in sezonskih štorkelj na dimnikih; živa bitja imajo stroje načrte, v očeh se je zganila strast, gibanje postane izziv.
slovstvu, bolje rečeno v ljudskih pesmih, sploh ne govorimo, j Sicer pa pomlad ni tako vzhičena in radostna, kot mislimo.
Res je, deklice dobijo čez zimo balkončke, spomladi veselo | razkazujejo gole, kar nesramno pozibavajoče se boke in popke, I pa tudi mladci hodijo bolj oblastno na široko.	|
Na pi’vem marčevskem soncu martinčka jo starci in tisti, ki I se jim je polenila kri, radio predvaja bolj radostne viže pa tudi | televizijski program ter kinosporedi dobijo pomladno, hočem I reči manj zateženo shemo. Ker se pač spomladi moramo vese- :' liti in hkrati odriniti v pozabo grenkobo, ki nam jo je v temnih
Vrstni red doživljanja se je spremenil: življenje, smrt in vstajenje. Življenje na zemlji, življenje na Skali Neba. Kaj je vmes? Kot mladeniča, ministranta, so me najbolj zanimale cerkvene freske v zakristiji. Ogledoval sem si jih med mašo, dvigal glavo, vrtel z očmi, se približal romanskemu zidu, se dotikal stoletnih barv, izkopanih oči svetnikov in njihovih v prah spremenjenih plaščnih robov ter skušal prodreti v smisel narisanega, v bistvo
ke ogromne, brezčutne in neme zveri ali, natančneje rečeno, v obliki nekega orjaškega stroja najmodernejše konstrukcije, ki je neumno zagrabil, zdrobil in pogoltnil, neusmiljeno in brezčutno, veliko dragoceno bitje - bitje, ki je samo zase vredno toliko kot celotna narava in vsi njeni zakoni, celotna zemlja, ki je morda edino zaradi tega tudi ustvarjena, da bi se to bitje lahko pojavilo! Ko da je s to sliko izraženo spoznanje o mračni, brezobzirni
W r ': -



h


IT'.*

./i-

rt"
in-

K
.. ■*
' -> »fl 1


in dolgih zimskih večerih nasulo med moko življenja.
Vse lepo in prav, a tudi pomladi niso več tako pomladne. Najbrž zato, ker tudi zime niso več tako zimske, kot so jih vajeni starejši. Posebej velja to za našo krajino, za katero bi veljal slogan; Ko pride pomlad, je v naši vasi smrad. Pa ne le od škropiv, ki se veselo oblačkajo po zraku in še bolj radostno pronicajo v podtalnico, temveč zaradi smradu, ki sploh ni biokemičnega izvora. Res je, naše tako zajete kot pretočne vode bijejo plat zvona, reka Mura, ki po velikosti spada med manjše donavske rokave, bolje rečeno mrtvice, sicer vse bolj postaja vezilja, kot je dejal Klekl st. hkrati pa se zdi, da je vse bolj to. kar je skrito v njenem imenu; stena, meja.
VSTAJENJE
Branko
'i Some n
Cvetni prah
Mostovi ničesar ne rešijo, če mso človeški, je prav tako zlizana spomladanska fraza. In prav teh mostov manj-ka.Vseeno je, ah bo Muro prečila mostna harfa ali zgolj	,
navaden lokovni mostiček,	J
Mura nas bo še vedno zazna-movala s prislovom prek(o). Samo poglejmo, kaj se dogaja ? prek, če gledamo z neprek-murskega brega usihanje « nekoč paradnih industrijskih "
konjev, umiranje malih obrtnikov, natlačeni bifeji z nezadovoljnimi »tehnološkimi presežki" in (pre)mladimi (invalidskimi) upokojenci, drastično usihanje vpisa v tehniške šolske programe, naval šolajoče se mladine na nekoč elitistične gimnazije... Ob tem pa seveda pridno rastejo občinski ogračeki, župančičevski interesi in naložbe, ki naj segajo v nebo, kajti ta pomlad je predvolilna, zato naj zrasejo zlati zvončki in trobentice...
Ki pa jih ni še mogoče kupiti v megamarketih. Teh pa imamo, kolikor pač imamo. Pa še se obetajo. Kako se ne bi, saj so poštni nabiralniki natlačeni s propagandnim gradivom. In s slikami pristnih prekmurskih šunk, ki so ob velikonočnih praznikih še kako zdravilne Nič holesterola, nič maščobe v krvi, čeprav nas na tej strani Mure od tega pobira nekaj let pred slovenskim povprečjem. A kako neki, saj smo vendar zelena ravnina, pardon, gnčevnina; na tržnicah in v trgovinah je mogoče kupiti sredi zimskih metežev (zdi se, da obstajajo le še v Puškinovi pesmi Zimski večer ali v filmu Doktor Živago) paradižnik in druge vrtnine pa tudi v domačih kleteh vzgojeni vinček in pivce pridno razgrajujeta nadležne baciluske v krvi.
Sicer pa je ta pomlad najverjetneje taka, kot so bile dosedanje: kisavo vreme, suša, tovornjaki tu in v slepiču Dolge vasi, madžarka, ki pridno drdra proti morju ali celinski Evropi in vsake toliko sproži v Soboti pomisleke o gradnji podvoza, upokojenci se še zmeraj dočakajo svojih penzij, tehnološki presežki pridno popnjemajo za delo na črno, pred katero si, hvala bogu, država zatiska oči, Mura se še zmeraj vrtinčka in se nekako ne zavrtinčka skozi toliko pričakovani krajinski park ...
Naša deželica si nadeva lahna oblačilca, da bi pokazala vsem radovednim očem, kar ima pokazati, vendar nikoli nedostojno ne dvigne nog, saj pod krilom ne nosi ravno preveč čistega m dišečega perila.
Tega pa je povsod dovolj. Zato nismo, čeprav se imamo za večne dobre Ljudi, nobene izjeme.
Ta Kranjčeva sintagma je namreč tako zlizana kot pomlad, ki se je veselijo predvsem rekreativci, vaška gasilska društva, hribolazniki, mladi motoristi in tisti, ki še imamo toliko cvenka v žepu, da posedamo na gostilniških terasah. Tu se pomlad najbolj pozna: nakarice kljub vsemu tu in tam slečejo nogavice in odpnejo kak gumbek več, pomlad pa pritrklja na dolgih petah in nam šepeta, naj se raje zagledamo v oblake, ki po naših željah porišejo nebo.
Tako je s tem: v tej naši pokrajini se sicer veselimo, čeprav ne več karnevalsko, vsake pomladi, ki poleg prvih štorkelj prinese tudi jato vran; letošnja nova slovenska pomlad nas bo namreč osrečila z obilo pomladnega cvetnega prahu, zaradi katerega se tako zdravstvo kot vrli pomladniki več ne razburjajo, ker da je še bolj krepčilen in sveti kot velikončna blagoslovljena košarica.
slikarjeve izpovedi. Od malih nog sem ločeval sliko od avtorja. In mojstra od njegove umetnine. Ustvarjanje je spočetka radost, z leti postane muka in samo slika, ki premore preživetje, v kateri ostane sporočilnost, je prava slika Je lepota duha in pedagoška poema. Doma sem imel leseno gajbo, polno kamnitih kock, zraven priložene načrte za gradnjo Jeruzalema, obzidja, hiš, dvorišča in cerkva Ne vem, kako so te igračke, graditeljske kocke iz obdelanega kamna, prišle v naše stanovanje, še manj, kdo jih je podaril in pri tem pustil na dnu lesene »tepsije" reprodukcijo mrtvega ležečega človeka, prepuščenega tragični usodi. Dokler ga nisem odkril pod razmetanimi ruševinami kockastih igračk, nisem slutil, da takšne slike obstajajo. Nanjo sem se spomnil, ko mi je pred dnevi slikar Dimitrije Popovič podaril knjigo z naslovom Smrt v slikarstvu, ena od slik, ki jo je slikar Dimitrije uvrstil v svojo estetsko čitanko, je bil Mrtvi Jezus avtorja Hansa Holbeina. Ta mrtvec, v katerem je prebival bog, to telo s Kalvarije, izmučeno in prebito, v ranah in podplutbah, je ležalo na dnu moje lesene gajbe z igračkami osamljeno in zapuščeno, kakor telo neznanca, pa vendar človeka z obrazom, pred katerim so verske fanatičarke v našem mestu padale na kolena, se križale z dolgimi prsti in udarjale po prsnem košu kot divje, razsrjene vrane, želeč izgrebsti človeško telo.
Dostojevski je v Idiotu opisal to znamenito Holbeinovo sliko, ki ga je po svoje obsedala. Delo je videl v Baslu leta 1867. V opazovanju in razmišljanju kompozicije je šel Dostojevski tako daleč, da mu je zbudila slikarjeva uprizoritev Božjega sina, snetega s križa in položenega na kamnito ploščo, mučno in vznemirljivo dilemo. Kadar vidi človek odrešitelja v takšnem klavrnem stanju, osamljenega, ponižanega in ubitega, mar lahko podvomi o njegovi moči ali lahko, kar je še huje, izgubi vero vanj?
»To sliko rad gledam,« je zamrmral Rogožin po krajšem premoru, kot da je pravkar pozabil, kaj je vprašal.
»To sliko!” je vzkliknil naenkrat knez, pod vtisom neke nenadne misli.
»To sliko! Pa zaradi te slike človek lahko zgubi vero!« »Saj jo tudi izgublja,« je nepričakovano potrdil Rogožin.
Prišla sta že do izhodnih vrat...
In res, opazujoč to sliko, kot da delimo vznemirjenost, ki je prežela Dostojevskega. Pisatelj pa nadaljuje:
»Toda, čudno, dokler gledaš to truplo izmučenega človeka, se pojavlja v tebi posebno in zanimivo vprašanje: so videli prav takšno telo (in moralo je biti prav takšno) njegovi učenci, njegovi bodoči glavni apostoli, če so ga videle ženske, ki so ga spremljale in stale pod križem, vsi, ki so verjeli vanj in ga oboževali, kako neki so lahko
verjeli, ko so gledali truplo, da bo ta mučenik vstal od mrtvih? Tukaj se nehote ! pojavlja misel: če je smrt res j tako grozna in naravni za koni res tako mogočni, kako j jih potem sploh obvladati? । Kako jih obvladati, če pa jih . ni premagal niti tisti, ki je, dokler je živel, premagoval prirodo, ki se mu je pokoravala, in ki je vzkliknil: ] Talifa kumi - (Dekle, vstani) j - in dekle je vstalo od mrt- j vlh; Lazar, dvigni se, in po- j kojnik je stopil iz krste. Kadar gledaš to sliko, se ti narava prikazuje v podobi ne- i
fi'

ip

J
in nesmiselni večni sli, kateri je vse podrejeno in kateri se pokoravaš celo proti lastni volji.
Življenje teče svojo pot, a včasih si je treba vzeti čas, čas za premislek, kdo smo in kam gremo. Biblijska zgodovina sama tukaj natančno ponuja svojo legendo o Bogu - Človeku, o Kristusu, ki je »umrl za naše grehe, bil položen v grob in tretji dan vstal od mrtvih«. Tri dejstva, povezana v en stavek, nam ponujajo prgišče razmišljanj, od katerih bi nas lahko zabolela glava, če bi se jih lotili resno, znanstveno. Poglejmo samo trditev; »Umrl je za naše grehe.« Prvič: ni umrl prostovoljno. Drugič: kakšni so bili naši grehi? in slednjič: se je svet od takrat kaj spremenil? Mar se od njegove žrtvovane smrti nismo ničesar naučili? Mar ne »grešimo« dalje? Pomeni grešiti -živeti? Je življenje greh? V kakšne zablode in nepojasnjene labirinte razmišljanja bi zašli, če bi bili dosledni, če bi imeli zgodovino človeštva v malem prstu! In kaj nam je sporočil, ko je umiral? Katere so bile njegove poslednje besede? Evangelista Marko in Matej se zavzemata za trditev, da je preminil z naslednjimi besedami nausuh »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustiP« Luka mu je položil na ustnice naslednji stavek: »Oče, svoj duh izročam v tvoje roke.” Po Ivanu pa je Jezus je enostavno rekel; »Žejen sem.« Ko je spil kis, je še dodal: »Vse je končano ...«
Te razlike »Jezusove izpovedi« moramo prebirati ne kot različne teološke trditve, marveč po evangelijski zamisli posameznih družbenih skupin, da ne rečemo »političnih strank«. Koliko let smo lahko še v prejšnjem stoletju prebirali zadnje besede kralja Aleksandra: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Kasneje so to pripisali tudi Titu, pri čemer je smešno verjeti, da bodo na primer zadnje Kučanove besede: »Čuvajte mi Slovenijo!« Ali še bolj absurdno: »Čuvajte mi Prekmurje, posebno Goričko.«
Ko je Jezus umrl, je imel triintrideset let; ni več potreboval očeta, sam je moral poskrbeti za potomstvo; Bog ga je zapustil in naredil iz njega človeka. In dalje: Duh izročam v tvoje roke Duh kot um, odgovornost pred svetom, ki je bil pred njim, naj bi ga vodil. Saj ne rečemo zaman: Fant moj, pamet v roke' In dalje: Pot pod noge! Življenje je potovanje, na tem potovanju je popotnik žejen, tudi Jezus je potoval in postal žejen. Kako banalne reči so se mu dogajale! Vsakdanje, podobne našim. In vstajenje, boste vprašali?! Jezus je bil povzdignjen. Napredoval je v svoji življenjski, kraljevski umetnosti in Bog ga je povzdignil med mojstre besede, mojstre dejanj. Religije misterijev, posebno eleuzinske, esenske (in Jezus je bil Esen) pričajo o neprestanem človeškem upanju v vstajenje. Ritualne posvetitve v velike misterije so bile simboli vstajenja, ki so ga posvečene! pričakovali. Toda ti rituali so samo simbolični: znan je Hiramov mit, v ka-terem postane človek, ko ga simbolično dvignejo iz groba, boljši, drugačen. Vendaf pa tudi takšno »vstajenje« ni vedno uspešno: vse je odvisno od človeka samega. Člo- |
_ v,
vek nosi v sebi življenje, smrt in vstajenje: čeprav ni prišel na svet po lastni volji, čeprav se mu ne izpolnjujejo želje tako, kot si jih je zamislil, pa tudi o svoji smrti ne odloča sam (razen, ko se odloči za samomor). Kaj klavrno bivanje na tem Svetu, ki je edini od vseh svetov, ki jih poznamo - ki si jih je omislil Bog. Veliki graditelj vseh svetov.
VESTNIK 29
Pen
marec 2002
;i
I
I

M
n
■z
,/
I
<'
4
f.
ir
POZVAČINSKI NAGOVOR
SpoStuvani svatje. spoStuvama svatba, pa fsi šteri ste od naSij pojoucij SLAVLJENCOF s£ pozvani V ETO NAŠO LEJPO DOLINO.
Vsi MIJ Stepi smo MED VAS PRiSlI, SMO GLOBOKO ZAVORVANi, KA STE NA TOU gostovanje prišli v lubezni ino spoštovanji do naSu pojouCij snej, pa MLADožENcoF. Naši lubljenci do gnjes svojin lOjbin ftičican zvestoobo obeCali, panjinzatoolejpe noote žvrgolojejo.







Ivan Maučec iz Beltince je prepričan, da se ptički v našem koncu ženijo na Valentinovo, ko narava požene prve sokove v korenine in ko srca zaljubljenih, tudi tista v ptičjih nederjih, začnejo glasneje in hitreje udarjati. In prva ptičja misel, ki jo je Ivan kot velik ljubitelj ptic začutil, je njihova želja po zahvali ljudem za pomoč v zimskem času, ko so nastavljali krmilnice s hrano. Njihovemu klicu se je odzval z organiziranjem PTIČJEGA GOSTU-VANJA, ki pa v njegovem programu ne izzveni kot enostranska zahvala. Tudi ljudje pticam veliko dolgujemo - od pomladi do jeseni nam brezplačno žgolijo od ranega jutra do poznega večera. Gostu-vanje je vsako leto v drugem kraju, vedno v znamenju lepih misli, petja in glasbe.
I
SINICA svojemu kumu pravi:
Kuma, nioeeu boš se fejst potrujditi, ka boš lejko preik plouta skočo. kak sinica z veje na vejo. Pa tak lipou zaspejvati pa pomlad zvati, kak tou delajo sinijčke Svoje gnejzdo pa moreš jako dobro paziti, pa vse grdobe kraj nagnati, ka ti ne bi tvor rod zavrgli, tvojo ftičico pa inan odgnali.
iv



Letos
odrekli.
Tl'

Darove, ki jih imajo v naročju obiskovalci lanskoletnega gostuvanja v Beltincih, so ptiči prinesli v zahvalo za hrano pozimi in za spomladansko nastavljanje gnezdilnic in jih namenili kumom oziroma botrom, da bi jim tudi v prihodnje stali ob strani. Glavnima obrednikoma Ivanu Maučecu in Francu Novaku je pomagal dolga leta s harmoniko in petjem Ludvik Suklar iz Gančan.
PTIČKI SE ŽENIJO NA
VALENTINOVO,
da ne bi živeli v grehu.
Posnetka sta nastala na Gregorjevo, 12. marca.
za
katerega tudi velja, da je to dan, ko se ptički ženijo, Ivan Maučec trdi, da je v naših krajih to že čas, ko je ptičkom narava naložila množico opravil, na
SLAVČEK pa svojemu kumu pravi:
Kuma, meu boš velko čast pa ponos, ka boš lejko cejlo leto skrbo za slavčke in slavičice ino njujvo potom-
stvo, Njujvo ime pa nosi ftičarsko drujštvo, štero gnes prvem mestu skrb za novo generacijo,, kar pa bi bilo gostuvanje slujži. Kuma, tou boš meu jako dobro po-brez gostuvanja ob pravem času lahko greh. V naših plačano. Cejlo leto boš njujve lejpe vijže za Šenki pos-krajih je okrog gregorjevega res že vse v zelenju,
lujšao.
a
na Gorenjskem pa se narava komaj začne prebujati 5^^ in ptički imajo čas za snubljenje in ženitovanje .,.
Ivan pa z učenci osnovne šole v Odrancih že RK preverja, ali je z gnezdilnicami vse v redu.	BU
'—^3 SO imeli ptički svoje ^ostuvanjev Dolini. P je veliko svatov in kumovske podpore ptičkom
•t
K
petju spremljal Viktor Tkalec. Ptički
so se
n
zares oženili in zbranim številčen zarod obljubili.
Ženitev ptic sta tudi letos opravila in dala tanače kumom oziroma botrom Ivan Maučec in Franc Novak, na harmoniko pa ju je pri njunem po ptičje
v:



V
I
b-
3
marec 2002
Pen
.30 VESTNIK
Ljudje smo kot ptice -
brez svobode ne znamo
leteti, živeti
M
'ilica Makoter, podjetnica s Cvena, ki jo je spoznalo sodišče v Murski Soboti za krivo napeljevanja k umoru pokojnega moža in poskusu umora sina, preživlja v priporu v Mariboru že petnajsti mesec. Proces,
ki je polnil slovenske medije kot le malokateri doslej, je dodobra razburkal javnost, razgalil življenje Makoterjevih in obsodil Milico Makoter na trideset let zapora. Milica se z obsodbo ni sprijaznila, dana je pritožba in v teh dneh bo obravnava na Višjem sodišču v Mariboru,
Petnajst mesecev v priporu
k
I
I
Kako preživljate dneve v priporu?
•Zavedam se, da sem v priporu, da se moram držati pravil. Tu sem od 21. decembra 2000, prostost pa mi je bila odvzeta 19. decembra. Takrat so prišh v pisarno štirje kriminalisti in me odpeljali na pogovor, ki je trajal 56 ur. od tam pa naravnost sem, kjer sem še danes. Kako preživljam dneve? Težko. Bila sem zelo energična, v podjetju sera imela izredno razgibano življenje. Zdaj preživljam dneve in noči v eni sobici, dnevno imam dovoljen dveurni sprehod, ponavadi zjutraj, sama pa to omejim na eno uro. In to je vse, kar grem iz sobe. Vesela sem, da so mi v zadnjem času dovolili vsaj malo zaposlitve, da se zamotim Dobila sem delo v pralnici, malo likam ali koga nadomeščam. Glejte, vse življenje sem bila navajena delati, brezdelja ne poznam, zato mi to veliko pomeni Tako dan hitreje mine.«
Pa res?
»Meni je čisto vseeno, kaj delam Samo da delam. Delala sera vse življenje in nič mi ni bilo težko narediti, tudi če je bilo treba vzeti v roke metlo ali karkoli. Poglejte, tudi za svoje zaposlene v podjetju sem nekaj let sama kuhala in za njimi pospravljala. S priporom mi je bilo vzeto delo, delo pa je moje
živijenje.

In kako to občutite?
»Imam zelo veliko podporo svojcev, oglašajo se poslovni partnerji iz domovine in tujine. Poglejte, tu je cela mapa pošte, s katero me bodrijo znani in neznani. Dajejo mi moralno podporo in upajo, da pridem hitro domov To me drži pokonci. Prvo pismo sem dobila že šesti dan pripora, to je bila čestitka za novo leto, ko se pravzaprav še nisem zavedala, kaj se z mano dogaja, zakaj sem tu. Javnost v Sloveniji (e pač zainteresirana za primer, saj je bil ves čas tudi medijsko zelo podprt. Bila sem kar znana podjetnica, in ko koga takšnega zaprejo, je to pač bum. Mene je najbolj motil javni linč, tisto prvo mnenje javnosti o dogodku in meni. Sicer se je mnenje hitro popravilo, na meni pa je pustilo posledice. Poglejte sedaj
i
v
h

}>.


ta pisma - polna so zaupanja vame. Ne veš, kaj bi si mislil. Odgovarjam na vsa pisma, tudi neznanim piscem. In poskušam odgovoriti objektivno. Prva obsodba pa je tu, takšna, kot je, ni kaj.«
Se z njo strinjate?
»Ne, nikoli se nisem, s tem se ne morem sprijazniti. In nikoli se ne bom. Če te nekdo po krivem obsodi, je to nekaj najtežjega, kar se ti lahko zgodi v življenju. Odvzamejo ti prostost, ki je državljanska pravica, na katero si najbolj občutljiv in na katero tudi najbolj odreagiraš,«
Kaj boste storili oziroma ste že storili?
»Pritožili smo se, konec marca ali v začetku aprila pričakujem obravnavo na Višjem sodišču v Mariboru.«
Kaj pričakujete od te obravnave?
»Pričakujem, da bo sodba razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje Meni obramba pravzaprav ni bila dovoljena, v glavnem se je vse zavrnilo, niso mi pustili obrambnih razlag. Proti meni ni bilo nobenega materialnega dokaza. Mene so obsodili tako
Kljub priporu podjetje še vedno vodite?
»Hvaležna sem sodelavcem, prihajajo vsak teden, prinašajo svežo dokumentacijo, tako da sem na tekočem. Komuniciram s firmo, s svojimi ljudmi, ne sicer tako, kot bi želela, vendar...«
Je vaša obsodba vplivala na poslovanje firme?
»Na imidž že, na poslovanje 'pa ne. Pravzaprav so se naši poslovni partnerji odzvali pozitivno, pomagati želijo na razne
načine. Poznajo me, vedo, kdo sem, kaj nalo. Moja otroka sta že povedala, da sem
delam, kakšna sem kot poslovna ženska. Nikakor ne morejo verjeti, da sem v priporu in da bi bila sposobna storiti to, za kar sem obsojena. Ves čas obstoja podjetja smo vlagali v razvoj, v posodabljanje. In to bomo počeli tudi v prihodnje. 40 odstotkov proizvodnje izvozimo na zahodni trg, drugo prodamo doma. Proizvodnja je polno zasedena, delamo praktično 24 ur, med vikendi in prazniki, podjetje zapremo samo za božič. Takrat opravimo tudi velik remont. Za prihodnost firme se ne bojim, specializirali smo se za proizvodnjo polietilenske emba-*
h
«
k
N

laže, za kar imamo primerne stroje in strokovnjake. Če imaš to, potem imaš tudi trg «
V poslovnih krogih veljate za čudežnega otroka - izjemno sposobno žensko.
»Res?«
Kako vam je to uspelo?
»Kot mlada družina smo Makoterjevi hoteli nekaj več. Prikazala se je priložnost in začeli smo izdelovati polietilenske vrečke. To je bilo zgolj slučajnost. Sicer pa ste vse to novinarji že zapisali ...Ves čas pa smo to, kar smo zaslužili, vlagali v proizvodnjo. Po nekaj letih je ta začela vračati.«
Je bilo v vašem življenju veliko odrekanja?
»Zelo veliko, moj delavnik nikoli ni trajal osem ur, šestnajst ali več, sobote, nedelje, prazniki... Podjetje je bilo moje življenje in delo je moje življenje. Ljudje smo kot ptice. Če se nam vzame svoboda, pomeni to konec, na neki način.«
Če preletite življenje, kaj ste naredili narobe?
»Če bi lahko še enkrat živela svoje življenje ... ne bi ga živela drugače. S svojim življenjem sem zadovoljna. Je samo nekaj - v njem nikoli nisem našla dovolj prostora zase. Motivirali so me poslovni uspehi, čeprav sem zaradi tega požirala očitke, da nisem dovolj skrbela za družino, da je ta zaradi mojega dela trpela. Mislim, da so pričevanja mojih otrok pokazala, da ni tako, Nikoli nisem zanemarjala družine, bila so sicer majhna nesoglasja, v kateri pa niso? Vendar, pri večini družin to ne pride v javnost, pri nas pa se je takoj vse razbob-
jima vedno stala ob strani, tako moralno kot materialno. Nikoli ju nisem puščala sama, kljub mladosti. Starejšega Saša sem imela pri sedemnajstih, v srednji medicinski šoli. Ni mi žal in nič mi ni bilo pretežko Mož v vojski, jaz dopoldne na praksi, Sašo v vrtcu. Opoldne sem šla ponj, ga dala v privatno varstvo, da sem lahko šla k pouku. Zvečer Sašo in kasneje knjige. Vendar, vse je nekako šlo. Kasneje je bilo lažje. Iz svoje pisarne sem
videla otroke, kako prihajajo domov, če jih ni bilo pravi čas, smo se slišali ali sem jih poiskala. Tudi nobenega roditeljskega sestanka nisem zamudila oz. ga izpustila «
In kaj bi naredili drugače, če bi lahko?
»Ne bi ga spreminjala. Zaradi tega, ker sem v življenju veliko ustvarila. To se danes tudi vidi in vedite, da sama v grob ne bom nesla nič. Če bi še enkrat živela svoje । življenje, bi ga tako kot do sedaj, mogoče bi ' spremenila kakšne malenkosti, napake, za katere sem ugotovila, da obstajajo «	,
Bi torej bolj živeli za svojo dušo?
"Ne vem. če bi tako znala živeti, Ker nisem bila tako naučena,«
O vas velja, da ste trdna, ambiciozna in nečustvena ženska. Vendar pravite, da slavite včerajšnji dan, ko vas je obiskal sin Tomi jn ste se ga po dolgem času lahko dotaknili.
»Veste, mama sem. Sem pa v življenju svoja čustva vedno skrivala. Nisem poka
zala ne jeze ne veselja, vse sem držala v .sebi _ ,1 V mojem življenju je bilo veliko več solza kot I smeha, pa se za to ne ve. Ne vem, zakaj vam । to pripovedujem.«
Ste kot otrok morda imeli trdo vzgojo?
»Ne. Čeprav sta se moja starša ločila, ko mi je bilo deset let, sem imela lepo otroštvo. Skupaj s sestro sva doživljali oba in nikoli se ni zgodilo, da bi kateri o drugem povedal slabo besedo ali prepovedal obisk. Niti ene besede ne’ Očeta žal nimam več, mama in sestra pa me redno obiskujeta«
Ste tudi babica.
»Imam dve vnukinji, ki mi kljub temu, da še ne hodita v šolo, pišeta ali, bolje, rišeta. Moj najljubši stavek je njun: Te imam rada Milica babica. Ni po pravilih, .je pa tako, iz srca.«
I
Kaj vas je naučilo življenje?
»To, da je kruto in nepredvidljivo. Glejte,
sama nikomur nikoli nisem škodovala. Če nisem mogla pomagati, tudi slabega nisem storila. To sem pričakovala tudi od drugih Vedno sem bila prepričana o svoji varnosti, da mi nihče ne bo storil nič žalega, če tega tudi sama ne počnem. Pa ni tako.«
Kaj torej ostane življenju, kakšna varnost?
»Samo to, kar nosiš v sebi. Torej znanje in to, kar imaš v srcu. Vse ti lahko vzamejo, tudi svobodo, tega pa ne. Ljudje te nimajo radi, če nimaš nič, in prav tako ne, če kaj imaš. Podjetje Makoter je sicer razdeljeno med tri lastnike, vendar menim, da .smo lastniki vsi, ki smo pomagali to podjetje ustvariti. Mi v podjetju smo velika družina, tako čutimo. O tem pričajo tudi pisma podpore in optimizma mojih sodelavcev.«
Ste jih že obiskali?
»Bi jih sicer lahko, pa nisem, ker si tega ne morem privoščiti. Veste, lisice bolj bolijo v srcu kot na rokah.«
Pa morate biti v lisicah?
»Ja, ker so me obsodili .begosumstva’. Vendar, kam naj bežim? S to minimalno fizično močjo, ki jo premorem, in obtožbo, ki so mi jo pripeli, se ne moremekriti nikjer na svetu. Ali res ne vedo, da v življenju pred ničemer nisem bežala? In tudi sedaj ne bom
bežala pred ničemer.'

R. Ficko

VESTNIK 31
marec 2002
1
Fotoreportaža o ljudeh, ki želijo živeti
Čim dlje
Beltinsko območje vzorec za program CIND
k 1. Koliko gramov olja je v eni čajni žlički? 2. Koliko enot živil iz skupine žita, žitni izdelki in krompir (škrobna živila) I priporoča dnevno piramida zdrave prehrane? 3. Katero od navedenih živil vsebuje holesterol: jajce, maslo, repično ■ olje, sadje s smetano, orehi? 4. Koliko obrokov dnevno priporoča zdrava prehrana in katerega obroka naj ne bi F nikoli opustili? 5. Kateri način priprave hrane štejemo med zdrave načine priprave: cvrtje, kuhanje, dušenje? 6.
Katere maščobe zvišujejo tveganje bolezni srca in ožilja? 7. Kalcij preprečuje osteoporozo. Katera živila so najbogatejši vir kalcija? 8. Vlaknine so neprebavljivi deli rastlin in so zaščitne snovi, V katerih živilih jih najdemo?
Koliko olja je v eni čajni žlički?
BELTINCI: Aleš Smej in Matija Golob
DOKLEŽOVJE: Leon Kuzma in Jože Kuzma
To so teoretična vprašanja s kviza, ki je bil v soboto v Gančanih, odgovarjali pa so fantje in možje iz Beltinec (Aleš Smej, Mitja Golob), Dokležovja (Leon Kuzma, Jože Kuzma), Gančan [Štefan Žižek, Alojz Vinčec), Lipe (Jože Ferčak, Štefan Olaj), Bratonec (Matej Miholič, Andrej Virag), Lipovec (Tomislav Perling, Peter Jeneš), Ižakovec (Jože Sreš, Jernej Režonja) in Melinec (Peter Dugar, Tomaž Kovačič), Gre seveda za območje beltinske občine, ki se je vključilo v »pilotski« slovenski projekt Cindi - Živimo zdravo, vodi pa ga dr. niedicine Erika Zelko Peterka.
Tekmovalci so odgovarjali tudi še na vprašanja o telesni aktivnosti in razporejali živila na polici v obliki piramide. Očitno so se dobro naučili vsega o zdravi prehrani in tako najbrž tudi
Strokovna komisija (od leve proti desni]: Erika Zelko Peterka, dr, med,, Dejan Koveš, dr, med., in Gordana Toth, inž.
uživajo, saj so vsi enako dobro odgovarjali na vprašanja, da bi vendarle dobili zmagovalca, pa je bilo treba poseči po dodatnih vprašanjih.
Predvidevamo, da bi tudi naši bralci radi vedeli, kakšni so pravilni odgovori na vprašanja iz uvoda, zato jih bomo zapisali, saj se vedno več ljudi, ki nima pravilne prehrane (ob bližnjih praznikih pa se bomo tako in tako vsi pregrešili), zaveda, da je treba naposled nekaj več storiti za svoje zdravje, sicer bomo veliko prej šli »rakom žvižgat«:
1. pet gramov, 2, deset do šestnajst enot, 3. jajce, maslo, sadje s smetano, 4. tri do pet, zajtrk, 5. kuhanje, dušenje,
6. maščobe živalskega izvora
na-
sičene maščobe, 7, mleko in mlečni izdelki, 8. v sadju, zelenjavi in žitnih izdelkih.


iV-iTi-l*?
A
9'*^'J




■I
-j


>■■•>•-j
'.*<■; »
ttiLiv )'iU
A


: Stefan Žižek in Alojz Vinčec
GANČANI


/

^•:’E




BRATONCh Matej Miholič in Andrej Virag
L A i s
I



sži'?
4^

I,



I I k t

r rr A

LIPA: Jože Ferčak in Štefan Olaj
J
LIPOVCI: Tomislav Pirling in Peter Jeneš

as ?

LHflUJ
r

1
VAKUVI.1 jij

Tekmovalci so si lahko pomagali tudi z džokerji [odgovori zdravnikov). Med njimi je bila tudi slavnostna govornica Jožica Maučec Zakotnik.
Tekmovalci pa so tudi pravilno odgovorili (dvakrat sicer s pomočjo džokerja)
na vprašanja o telesnih aktivnostih. Poslušalci, ki smo napolnili dvorano v športnorekreacijskem centru, smo zvedeli, da določa fitneks indeks telesne zmogljivosti; da mora udeleženec testa telesne zmogljivosti prehoditi dva kilometra; da indeks telesne zmogljivosti upošteva pet kriterijev: BMl, spol, starost, čas hoje na dva kilometra in pulz; da priporočajo za zdravo telesno aktivnost trideset minut telesne aktivnosti; da je test hitre hoje najbolj primeren za starost 25- 65 let; da so primerne športne aktivnosti doma in v okolici doma: kolesarjenje, sprehajanje, vrtnarjenje, hoja po stopnicah in da moramo pred vsako športno aktivnostjo (da preprečimo neželene poškodbe) opraviti ogrevanje, nato vaje za raztezanje mišic ...
Zanimivo mar ne? In koristno. To je poudarila tudi državna sekretarka z ' zdravje R Slovenije Jožica Maučec Zakotnik in izrazila
ministrstva za
preoričanje da bo ta pilotski projekt neke vrste vzorec za izvajanje po vsej '	“	□	i__1___________1;	Vi	rl q Hi a T*\r\elar1
bodo zanj ogreli ljudje, ki želijo, da bi naposled
Sloveniji, seveda tam, kjer se	....	,,
uživali bolj zdravo hrano, skrbeli za določene telesne aktivnosti m - živeli cimdlie, To velia zlasti za prekmurske moške, ki menda v povprečju umirajo tri leta prej kot druRod Glede na to, da so vzeli moški in fantje iz beltinske lare in župnije
obeta dolgo življenje. Seveda pa je treba tudi s pijačo
zadevo zelo resno, se jim
Nastop otrok iz vrtca






r
IŽAKOVCI: Jože Sreš in Jernej Režonja



\IELINCI: Peter Dugar in Tomaž Kovačič
ravnati zmerno. Prireditev je sklenil glas trobente, ki je zaigral »pokopališko« Tišino. Neke vrste opozorilo, da je treba živeti zdravo, sicer nam bo zaigrala trobenta - v slovo.
Vsi, ki sodelujejo v projektu, so zmagovalci (upanje na daljše življenje). No, na kvizu pa je bilo treba izbrati prve tri. Naposled so si pomagali še z žrebanjem in tako je postala prva ekipa Lipe, drugi so Melinci, tretji Ižakovci. Zmagovalci bodo »kvalificirali« svoje vaščane v nogometno ekipo, ki se bo pomerila s pomočjo slovenskega nogometnega reprezentanta z ekipo slovenskih zdravnikov.
'ilh,
Li li'
'i
■i' 3
t
tj 2^MC
I l
(“t

1^ ra
■V







hfiinii
Tildi druge zanima zdrava prehrana, zato tudi veliko poslušalcev v dvorani športnega centra v Gančanih.
Prireditev v Gančanih je bila prav na materinski dan. Vsem, zlasti materam, so zapeli priložnostno pesem
Lipovski pesmari.

KI!» Štefan Sobočan


marec 2002
P©n
32 VESTNIK


'F
I	r
1
■J
Atif*??KS
Soboški park. Mir kot v nebesih. Toda slika lahko vara. V parkih se dogaja marsikaj, tudi v našem. Tokrat dela ni bilo, čeprav je čez nekaj minut nastala gneča. Dijakinje sosednje šole so prišle telovadit, na sprehod so pripeljali kar nekaj psov...





Pločnik pri hotelu Diana. Hotel potrebuje parkirišče, kolesarji stezo, pešci pa svoj pločnik.
Veliko potreb in želja za majhen pločnik.
Kolesar kolesarju (je lahko tudi) policist
Pen in policista kolesarja Boštjan in Roman na soboških pločnikih in v parku. Denarne kazni tokrat ni bUo. Storilce prekrškov sta le opominjala. Veliko dela pa nista imela, saj je bil prvi spomladanski popoldan v mestu umirjen. Kot da bi vse mesto zajela spomladanska utrujenost.
Pomlad je v polnem razcvetu in poleg zaljubljencev je na plan zbezala tudi številne kolesarje. Tako kot zaljubljence, bomo tudi kolesarje srečali na mestnih
pločnikih ali najbolj odročnih gozdnih stezah. Priporočamo (kolesarjem!) jim, da preberejo to stran. Vemo, da vse, kar je tukaj napisano, dobro vedo, da so s tem seznanjeni ali zadevo dobro poznajo. Vemo pa tudi (takšni smo pač ljudje), da na kakšen predpis radi pozabimo. Nočemo se delati pametne, le spomniti jih hočemo. Morda bo ravno Pen tisti, zaradi katerega si bo kolesar lahko privoščil kakšen luksuzni dodatek, namesto da bi plačal kazen.
HI ItPI .
H j" , E n ’ 3 H
vJMtj

1^'l;





L


Na območju mestne občine Murska Sobota delujejo štirje policisti kolesarji. Z nami v akciji sta bila Boštjan Sedonja in Roman Ješovnik. V času službe opravi policist kolesar 20 do 30 kilometrov. Vozijo se na kolesih znamke Peugeot, ki jim jih je kupila občina. Delo ni enostavno. Tu in tam poskuša kdo pobegniti. Tudi avtomobilist. Pa so ga ujeli. Toliko je bil pameten, da pri semaforju ni prevozU rdeče luči...
-hi
BJ'
d '

»
£3q
fL
r'


Ideja o kolesarskih stezah je bila realizirana lansko leto. Morda nekoliko prehitro, saj so ostale nekatere stvari nedorečene in je udeleženec v prometu skorajda prisiljen narediti kakšen prekršek.
k
'JEM
L’ a.

Lki,I(^
i

1^^

Nekoč, v starih časih, so predvsem mlajše kolesarje
Soboška (slovenska, svetovna) klasika - nepravilno parkiranje. Prostora za tovrstno pločevino bo vsak dan manj, vsak dan bo hujši problem.
Gospa jo je mahnila čez cesto po najkrajši poti. Na vrsto jp prišla neprijetna procedura policistov. Kdo ste? A veste, da se ne sme itd.? Potem je pristopila Irma in razložila, da je to Penova akcija, in da je samo opomin...
Kaj prarijo nekatere določbe 90. člena zakona o varnosti cestnega prometa (zaradi obsežnosti ne citiramo celotnega člena, znesek v oklepaju pomeni denarno kažen za kršitev citiranega predpisa), ki je namenjen kolesarjem:
1. Kolesarji morajo uporabljati za vožnjo kolesarski pas, kolesarsko stezo ali kolesarsko pot. Kjer teh ni, smejo voziti po vozišču ceste, če prometna signalizacija tega izrecno ne prepoveduje,
3, Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
- krmilo kolesa spuščati iz rok, *
- dvigovati noge s pedalov,
- voditi, vleči ali potiskati druga vozila,
■ pustiti se vleči ali potiskati, ■ voziti druge osebe {10.000 sit).
5.	Na priklopnem vozilu [dodano kolesu) ni dovoljeno voziti oseb (10.000 sit),
6.	Na kolesu je dovoljen prevoz otroka, starega do 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge (5,000 sit),
9. Predpisi o osvetlitvi kolesa ne veljajo za posebna kolesa, namenjena tekmovanju, ki se uporabljajo za trening ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti. V takem primeru zagotavlja varnost kolesarjev in drugih udeležencev v cestnem prometu odgovorna oseba, ki vodi trening, s predpisano opremljenimi spremljevalnimi vozili (najmanj 70.000 sit’),
10 Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne more pasti in da ne ovira prometa (5.000 sit)

vzgajali brez denarnih kazni in zapisnikov. Za manjši prekršek so jim »na licu mesta odvili ventU" in ga vrgli daleč vstran. To se zdaj ne dela več. Se je pa menda zgodilo, da je policista zanimalo, kakšen barve je ventil v kolesu. Storilec prekrška ga je moral kar sam odviti, vzeti ven, pogledati in policistu povedati, ali je ventil rdeče ali črne barve...
Pločnik, steza za kolesarje, prodajalna cvetja.
Saj pravimo, da pri načrtovanju kolesarskih stez ni bilo vse dorečeno, da so se nekoliko prenaglili...
nenu r- uu JMU
R.
Sl
F

r
1 ' 'i ti


h



|B»
&
Sfe!


Voznik med vožnjo ne sme uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale njegovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila (pustne maske, slušalke, mobitel itd. (10.000 sit).
tv?
t
l'
i "I 1 I
(JJ




'i^



u
31 (Ul TTT J ...... TI II





"■I
fJJS’
- T .
Gospod Imi Hanc je imel tokrat srečo. Nepoškodovan je prišel čez cesto (lahko bi ga povozil avto) pa še veselo Irmino sporočilo, da se bo srečanje druge vrste končalo miroljubno - z opominom. Komu se obraz ob taki novici ne bi razlezel v nasmeh.
Kar nekaj mlajših občanov smo videli-, ki so bili opremljeni, kot je treba, in se tudi peljali, kot je treba. Vzgoja staršev je izredno pomembna,
Adolf Hiter
Foto: Jure
I
VESmiKss
Pen
marec 2002


»Bilo je še v tistih časih, ko je za učitelje, ki so končali mariborsko učiteljišče, veljalo, da so bili po končanem šolanju poslani v službo s tako imenovanim dekretom. Ne vem, zakaj, toda takrat se je skoraj vsak mlad učitelj najbolj bal. da ga bodo poslali v Prekmurje in da bo to zanj največja kazen. Takrat je namreč pokrajina ob Muri še vedno veljala za deželo nekje na koncu sveta. In kaj drugega sem t zagledal, ko sem odprl pismo z dekretom, namenje- , nim meni, kot to, da je pisalo, da sem napoten v |


ib
'I.

h


n
'J..
-iiT-


Črenšovce v Prekmurju, Toda vse moje bojazni so se ob prihodu v deželo dobrih ljudi razblinile v prazno, in če bi me zdajle kdo vprašal, ali bi zapustil to ravnico na severovzhodu Slovenije, bi odločno odgovoril z besedo ne,« je pripovedoval ob našem obisku na domačiji v Puconcih Albin Rodež, ki živi z ženo Julijano v Prekmurju že več kot štirideset let.

Kolo ni prevozno sredstvo
Pisalo se je leto 1953, ko se je IZ rojstne Kamnice pri Mariboru odpravil v svojo prvo službo učitelja
če zapišemo, da so potovali s kolesi, potem dobi dogodek že drugo podobo. »Največ težav smo imeli na meji, saj je bil v tistih časih vstop v Avstrijo dovoljen le s prevoznimi sredstvi, kolo
imeli najraje prvošolčki, saj je bila prav ona njihova prva učiteljica ob prihodu v šolo. »Takrat vrtcev še ni
bilo, radio in televizija
nista bila razširjena, tako da otroci pred prihodom v

J?



I!

Dobrih ni veliko, Albin
Albin in Julijana Rodež - dežele ob Muri ne bi nikoli več zamenjala za drugo.
in Julijana sta med njimi
za ljudi, se je hitro znašel. Še vedno je bil aktiven pri smučarskem klubu in spominja se časov, ko so med šolskimi počitnicami učili smučanja po tisoč
Band in je glasbeni
re

učencev
iz Pomurja
»Najprej smo smučali samo v Mačkovcih, nato
daktor na Murskem valu Vnuka sta zelo vesela, ko sta v družbi babice in dedka. Lan, ki živi v Ljubljani, pogosto preživlja počitnice v Puconcih, Na pisal je že tudi svojo knjigo z naslovom Mladi izumi
v črenšovcih »Takrat smo o dobrih prometnih zvezah lahko samo sanjali,« se spominja Albin Rodež. »Avtobus, ki je vozil po takratnih cestah, je imel končno postajo v Lendavi. Toda vozil je le enkrat na dan, pa še to en dan po tako imenovani črenšov-ski, drugi dan pa po tur-niški strani. Jaz sem imel tako srečo, da sem prišel
pa tistega časa po uradnih predpisih to ni bilo. Carinika smo na koncu vseeno prepričali in nato preživeli štiri dni na poti proti Gradcu in domov,« dodaja Albin Tudi zdaj še zavzeto kolesari in ni ga kotička v Pomurju, katerega s svojim kolesom ne bi prevozil. Lam je prekolesaril kar 4000 kilo metrov.
šolo slovenskega knjižnega jezika skoraj niso slišali, doma pa so govorili samo prekmurščino, ki pa je jaz najprej nisem razumela. Na srečo sem imela v razredu tudi pr-
prilagojenim programom »In če bi mi znova ponudili, da bi lahko izbirala, bi se znova odločila za slednjo,« je bila odločna Julijana. Že v Puconcih je vodila pevski zbor in tudi na šoli v Mur-
vošolčka Hermanovega ski Soboti je organizirala
Jožeka. Njegova mama je
zborček. Z učenci so pre
bila iz Kamnika in edino pevali na različnih nas on je v prvem razredu topih in sodelovali na tek
I

ir r


Jj
obvladal prekmurščino in knjižno slovenščino. Bil je moj prevajalec. Po šestih mesecih pa smo se tako ali tako vsi naučili jezikov. Oni slovenščine, jaz pa prekmurščine.
movanju, kjer so se po merili zbori sorodnih šol.
r
Selitev
v Mursko Soboto
Po petih letih službovanja v Puconcih so se Rodeževi preselili v Mursko Soboto. Albin je dobil službo na soboški tretji osemletki, žena Julijana
Delati z ljudmi in za ljudi
Dobrih učiteljev ni veliko na svetu. Toda učenci Albina Rodeža lahko vsi po vrsti zatrdijo, da je njihov učitelj med njimi. Enako bi lahko rekli za njegovo ženo Julijano. Tudi naš gostitelj pravi, da se dober učitelj mora za vedati, da mora dati otrokom največ, toda šolski
pa je v življenju sprejela sistem mu to večkrat ne
smo že osvajali Pohorje in telj, pesmi, ki jih nato
smučišča sosednjih držav.
Verjemite, da ni bilo lahko najti namestitev za toliko otrok naenkrat, toda trud je bil poplačan, ko smo videli, koliko mladih se je
pokloni mamici in babici, pa stresa kot iz rokava. T\idi Svit se veliko pogovarja z babico in dedkom in prav zanimivo ga je
opazovati, kako skoraj
naučilo smučati in koliko dobesedno vsrkava znanje
jih je potem za smučanje
še navdušilo svoje starše,' je pripovedoval Albin.

in. se pripravlja na izzive, ki ga čakajo v življenju.
Srečna lela v bloku v Murski Soboti, kjer so Julijana, Albin, Simona in Iztok živeli od leta 1965 do leta 1981,
ravno tisti dan, ko je vozil po turniški strani Moral sem izstopiti v Tdrnišču in se s kovčkom nato peš napotiti proti Črenšov-cem.«
Tam sta ga že čakala soba in nov izziv v življenju, Ker v hiši ni bilo elektrike, se je moral »spo-
nov izziv in se zaposlila na soboški osnovni šoli s prilagojenim programom. Takrat je pravzaprav lah-
Vsrkavati znanje
Preteklih štiriintrideset let se Albin Rodež poleg smučanja in kolesarjenja ukvarja s petjem pri pev-
Zamenjala ne bi nikoli
Pogovor v prijetni druž bi, v zavetju hiše Rode ževih, skozi okno katere sega prijeten pogled na
Njihova prva učiteljica
Pravzaprav lahko Albin Rodež v knjigi svojega življenja govori o dvojnem prihodu v Prekmurje Pr vega smo že omenili v prejšnjih stavkih, drugi se
pa

omogoča. Leta 1972 je Al-
bin prevzel službo komer- Fotografija je nastala leta
cialista v današnjem pod
jetju Kartonaža. Šolo je ko izbirala med službo na pogrešal, toda tudi v no-
.. „	1971, na njeni zadnji strani
pise »V organizaciji smučanja«.
tako imenovani tretji soboški osemletki in šoli s
vem okolju, kjer je prav tako rad delal z ljudmi in


K H
1^' ■ i‘h t '



I'
ril

pasti« s petrolejko. »Sploh je zgodil leta 1960, ko je po 1 si ne morete misliti, kako Albinovem dodatnem štu-diju v Ljubljani prišla z ■
dolgo je trajalo, da sem se naučil očistiti cilinder pri
petrolejki tako, da je ta
njim v Prekmurje žena Julijana, ki prihaja iz Sa
ostal cel,., se je nasmehnil vinjske doline. Življenje za
sogovornik Na službovanje v Črenšovcih ga
mlado družino ni bilo lah
1
v

Vežejo prijetni spomini Že
ko. Takrat se je rodila tudi hčerka Simona. »Od vseh f'
takrat se je veliko ukvarjal stvari pa je bda
zame

s športom in nekega dne so z drugimi učitelji organizirali potovanje v avstrijski Gradec. Morebiti bi pri tem kdo rekel, da to pač ni nič takšnega, toda
prvega pol leta življenja v
Puconcih najtežja prek murščina,« je povedala Julijana. Z Albinom sta oba učila na puconski osnovni šoli, Julijano pa so
'r

.1
skem zboru Stefana Kovača. Med tem se je že zamenjalo veliko članov pa tudi zborovodij. Toda vaje so še vedno tako prijetne kot pred leti, saj vlada v zboru prijateljsko razpoloženje Z zborom veliko nastopajo, se udeležujejo tekmovanj, Albinu pa so ostali najbolj v spominu nastopi na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je zbor osvojil enkrat bronasto in enkrat srebrno priznanje. Peli so 'tudi v Italiji, na Finskem in v Združenih državah. Glasbene sposobnosti sta po materi in očetu podedovala tudi hčerka Simona
lepo urejeno okolico
v
pomladnem cvetenju, smo končali tam, kjer smo začeli. Pri Prekmurju. V pre-
teklih štiridesetih letih
se
je zelo spremenilo. Albin in Julijana, ki zelo rada in zelo veliko potujeta, tako po Sloveniji kot tujini, saj sta že obiskala skoraj vso Evropo, Bližnji vzhod, Združene države in še kaj bi se našlo, to najbolje vesta. Pravita, da na bolje. Na rojstne kraje ju spominjajo obronki Goričkega, kjer sta si zgradila hišo, ter prijatelji in so-• rodniki, ki ju zelo radi obiščejo, toda dežele ob Muri, kot smo že zapisali v uvodu, ne bi nikoli več zamenjala za drugo.

w

in sin Iztok, kažeta jih tudi
Eno od potovanj, ki se ga Albin in Julijana še posebej rada	enajstletni Lan in

spominjala, je potovanje v Jordanijo in Izrael. Za vse tiste
Vi	A _ .o, f X .     ri* -* >	. 1. . >	’
dveletni Svit. Iztok med
I .	'	'	---—** * HaiC,	-----J*	ijLLMn. J 1 1U
"•>	Igra pri ansamblu
zapišemo, da je v ozadju Jeruzalem.
Zdenek Bily DiKiland
. Ji

Dejan Fujs

I
1
marec 2002
Pen
34 VESTNIK
BRANKO FIJOK, zdravnik za avtomobile, nogometaš Grafičarja, strasten ribič in mlajši upokojenec
t
V Prekmurje ga je povabil v daljnem letu 1962 sošolec in tedanji nogometaš Mure Zlatko Tkalčec. Ze naslednjega dne je zamenjal rojstni Varaždin za Mursko Soboto in se zaposlil v Ag-roservisu. Ob tem je brcal žogo pri najboljšem rakičanskem klubu Gra-fičar, kjer je bil med najboljšimi strelci (pa ne v lastno mrežo). Ko se je naveličal šefovanja v av-tošoii (takrat je bila samo ena), je odprl leta 1971 delavnico v Prešernovi ulici, ki se ji je reklo
Naj bo meja med Slovenijo in Hrvaško na
Dravi!
Laboratorij Fijok. Novembra ’88 se je preselil v hišo, kjer živi še danes, poleg pa je tudi najboljša avtomehanična delavnica za fiate in honde. Zdaj je v zasluženem pokoju, delavnico je oddal v najem, a je še vedno vsak dan tam. Stare dobre stranke, še vedno ste vabljene, da z Brankom razdrete kakšno hudomušno!
Tako sta Branko in njegov kolega Gyaro (pralni stroji) nekoč ribarila (ne
a
1
I
s s
■ .11

I 'it '5*
'i!
(f
A
j
ure
v kalnem). Fijok je skočil prek potoka in do svoje moškosti pristal v blatu.

»
'Kak je?« vpraša Gyara. 'V redu, samo mopneje
se zaženi in skoči bolj levo!« ]e priporočil Branko.
Gyara se zažene, hop -in pristane v blatu do vratu ... Sicer pa se ribič Branko rad pohvali, da je merila njegova največja (ujeta) riba 16 cm in očiščena tehtala 16 dag. Ko se mu je rodil sin, pa je tehtal kar sedem kil (ker
so ga »vagali« z ribiško tehtnico).
Sicer pa mojster Branko življenje jemlje z vesele plati, čeprav alkohola več ne poskusi: »Prej pa sem spil za en olimpijski bazen .špricerjev'. Vsi moji pajdaši vztrajajo in praznijo že tretjega (bazen, op. p.)j«
Je človek železnih navad: Dvajset let je pri najbolj znanem bakovskem gostilničarju kartal remi in poker (pravi, da je na svojem, torej ni nič zaslužil ne izgubil). V ekipi so bili
še
Ignac
Rajh, Tonček
Gider
in
Frenk Smisl, Zdaj kartajo pri Špiriču in Titanu, iz stare garde je ob
Zadnje
Murskega odreda
Fijoku še Gider, novi pa so Braco Satler, Bojan Žunič (Prlek, ki ga Branko uči prekmurščine) in prva rezerva Geza Tem-lin. Za drobiž kartajo šnops. Druga redna navada je vsako jutro kava v Grillu na tržnici (menjali so se štirje lastniki, stalni kavopivci pa so tam od ustanovitve). Trenutna ekipa: Fijok, Mandič, Jud - Grubelič, Perš, Kuhar in Žižek. Njihov termin: 7.30-8 00 (pridite vsi, ta teden plača Branko!). Obvezno je vsako nedeljo pri ženinih sorodnikih Grajevih v Pe-čarovcih Sicer je žena Cilka pridna, še bolj pa sin Branko (ki mu ne zameri, da je direktor v konkurenčni avtohiši).
Branko Fijok ne more brez nogometa (kdo pa lahko). Nekoč je bil zagret hajdukovec (Nosi pni se bijela boja), zdaj pa navija za Slovenijo. V 30 letih življenja pri nas se je naučil skakati in tako bo skakal tudi junija, ko bo stiskal pesti za Slovenijo. Na svetovnem prvenstvu v žogobrcu seveda, Za Hrvaško pa ne namerava navijati, saj so preveč važni, zato bodo hitro izpadli.
Kot strokovnjaku za mejna vprašanja Pen zastavlja naslednje vprašanje: »Gospod Fijok, kje bi morala biti meja med SLO in CRO? Odgovor: “Na Dravi, zato ker vodilni iz obeh držav ne znajo plavati in se bodo utopili - ker je veliko slabo mislečih, fe, bo v Dravi več pros-K tora!
HL Ljudje na obeh straneh pa so dobri, le politiki jih velikokrat skregajo!«
p

b. o p n. j.
Tisto jutro, na velikonočno nedeljo leta 1946, sem slišal k Sv, Trojici v Slovenskih goricah streljanje iz bližnjega Oseka. In dve uri pozneje so pripeljali iz tiste smeri po glavni cesti dva ali trije vozovi ožgane mrliče. Bill so obkoljeni z vojaki. Malo pozneje sva se s sestrično odpravila k maši v trojiško cerkev. Šla sva mimo pokopališča in videla vozove, s katerih so vojaki nosili ožgana trupla v mrtvašnico. Bili so preminuli križarji oziroma člani Murskega odreda.
Prestrašena in zaskrbljena sva tiho nadaljevala pot in zavila ob samostanu k cerkvi. Pod velikim drevesom ob njej so bile razvrščene butare iz bodičastega akacijevega vejevja. Na njih je ležal ranjenec. Hlačnico na nogi je imel visoko razparano. Krvava noga je bila opasana z gumijasto cevjo, da nesrečnik ne bi izkrvavel. Težko ranjeni križar, po rodu Trojičan, je bil tam pet ur postavljen na svarilni ogled.

I

■p
F •
I
I


►*s
1^'

h 1
Ji s


Na dvorišču cerkve pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah še danes stoji mogočno drevo (na posnetku levo), pod katerim je ležal na velikonočno nedeljo leta 1946 pet ur na akacijevih butarah pripadnik Matjaževega gibanja.
Matjaževo gibanje
v obdobju od novembra 1945 do junija 1946 je delovala v osrednjih Slovenskih goricah Škamlioeva in od septembra 1947 do aprila 1948 Slanova križarska skupina Prebivalstvo tega območja je takratna komunistična oblast trdo prijela. Obdolženo je bilo podpore Matjaževemu gibanju.
In kdo so bili križarji? V Avstriji je po drugi svetovni vojni delovala pomembna politična emigracija. Pojavila se je zamisel o oblikovanju slovenske vojske v sestavi jugoslovanske kraljeve armade za boj proti komunistični ureditvi v Jugoslaviji. Slovenska emigrantska vojska si je izbrala ime kralja Matjaža. Ta naj bi se po legendi prebudil in ljudstvu priboril njegove pravice
Kot piše Berni Petek v drugem Lenarškem zborniku, ki je izšel predlani, so Matjaževo vojsko formalno sestavljale tudi od zaveznikov razorožene enote v emigraciji Predvsem ostanki medvojnih protikomunističnih enot v Sloveniji in na novo oblikovane ali iz tujine poslane gverilske skupine. Zaradi ideološke povezave s katoliško cerkvijo in ostanki predstavnikov jugoslovanske monarhije so se imenovali Križarji. Vojska Kristusa kralja, Vojska kralja Petra II. in tako naprej.
VESTNIK35
marec 2002
Skupine, delujoče v Sloveniji, so bile označene z belimi križi, s slovensko zastavo in kokardami kraljeve vojske, Ta celotna odporniška organizacija se je imenovala Matjaževo gibanje. Med čakanjem na predviden dejanski spopad med zahodom in vzhodom. takoj po drugi svetovni vojni, se je opisovano gibanje ukvarjalo s propagandno dejavnostjo.
Murski odred imel skrivališče v Oseku
Na območju osrednjih Slovenskih goric je deloval trdoživ, iznajdljiv Murski odred pod vodstvom Jožefa Škamliča, Leta 1911 je bil rojen pri Sv. Treh kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah. Služboval je kot pravnik. Zanimivo je, da so ga Nemci na začetku 'druge svetovne vojne v Celju zaprli za 20 mesecev. Izpuščen je bil decembra 1942. Zaposlil se je kot pisar na občini pri Sv, Trojici v Slovenskih goricah. Jeseni 1944 se prvič poveže s štajerskimi četniki in pomaga širiti protikomunistično literaturo in pridobiva
-----P<?n------------
MANJ ZNANE EPIZODE NAŠE DAVNE ZGODOVINE



Gor nj a Lendava
11



proti


Mladoletni kralj Ladislav V.
Dolnji Lendavi
A
^5
N
(K J d
J
Po tej cesti v Oseku v Slovenskih goricah so na velikonočno nedeljo leta 1946 pripeljali iz doline v ozadju vozovi z mrtvimi križarji.
domačine za četniške vrste. V obdobju med leti 1944 in 1945 sta bila v Slovenskih goricah dva četniška bataljona s tri tisoč pripadniki.
Skupini sta bili trn v peti nove oblasti, ki si je na vse načine prizadevala, da bi ju uničila. V ta namen je bil v Lenartu organiziran protibandni center. Murski odred je imel skrivališče pod hlevom kmetije v Oseku. Skrivališče je bilo odkrito 19 aprila 1946. leta. Pripadniki Ozne, Knoja in milice so zavzeli okolico. Vnel se je srdit enourni boj. Podatki o številu žrtev so različni. Po eni različici naj bi bili ubiti štirje križarji. Nasprotna stran pa je imela ranjenca.
Ob tej priložnosti je bit ujet uvodoma opisan ranjeni Trojičan. Zaradi prestreljene kosti na nogi ni uspel zbežati. Pozneje je bil dolgo zaprt. Po izpustitvi se je
LIKVIDACIJA KRIŽARJEV NA VELIKONOČNO NEDELJO 1946
povsem posvetil obrtni dejavnosti. Zdaj je že dolgo mrtev.
Vodja skupine Jožef Škamlič je bil ocenjen ko* pošten nasprotnik. Ničesar ni spregovoril o članih skupine, a o sebi vse. Še vedno je bil prepričan, da je imel prav. Petindvajsetega septembra leta 1946 je bilo obsojenih v imenu ljudstva 28 Škamljičevih sodelavcev. Med njimi več kot polovica žensk. Proces je imel ■ slovenskem prostoru izjemen odmev. Na sojenju je bil
v
lahko navzoč le po en sorodnik
Križarje so dolžili poleg protidržavnega delovanja najrazličnejših, pogosto izmišljenih	ropov.
. Eden je bil obsojen na
mučenja, umorov, posilstev
smrt 2 ustrelitvijo. Jožetu Škamliču so pr.sod.1.20 le napora Kot večina njegovih somišljenikov je b.l Škamlič izpuščen iz zapora pred iztekom kazni .n je
emigriral v Avstrijo.
Okoli leta 1965 mu je takratna jugoslovanska oblast
dovolila obiskati rojstno vas m
hišo. Med obiskom
Mariboru. V obiskal domači
Slovenije je prebival pri sestri v
spremstvu miličnika je lahko le ponoči
kraj.
Oblast m želela, da bi javnost zvede^ za megovo navzočnost. Jože Škamlič je umrl sred. 90. let v Avstr.,.,
Franček Šte Taneč
Manj znane epizode naše davne preteklosti so tudi pet let trajajoči spopadi med podonavskimi deželnimi stanovi, ko so po smrti madžarskega kralja in nemško-rimskega cesarja Sigismunda v bitki za prestol pod vodstvom Ulrika Celjskega nekateri velikaši podpirali kraljico Elizabeto in njenega mladoletnega sina Ladislava V., drugi pa so stopili v vrste Vladislava Jagella, ki so ga deželni stanovi povabili na ogrski prestol. V spopadih sta odigrali pomembno vlogo dve prekmurski plemiški družini; Szecsi iz Gornje Lendave in Banffy iz Dolnje Lendave.
Nemško-rimski cesar Sigismund IV. Luksemburški, sin cesarja Karla, ki je postal v drugi polovici 14. stoletja po poroki s kraljico Marijo madžarski kralj, je zavladal s trdo roko in z donacijami pridobil del visokega plemstva. Po smrti soproge se je ostareli kralj v drugo poročil s posestno in gospodovalno Barbaro Celjsko, hčerko grofa Hermana, ki je navezal s spretnimi porokami po ženski liniji svojih predvsem ženskih potomcev sorodstvene vezi z najbogatejšimi plemstvom, in tako so se na novo razporedile moči v
širšem prostoru Madžarske in Štajerske, kar je privedlo do razkola v madžarskih deželnih stanovih: eni so podpirali kralja, drugi se postavili na stran Jagellov, poljskih pretendentov na madžarski prestol.
Sigismund, ki je vladal pol stoletja in velja za srednjeveškega vladarja z najdaljšim stažem, je, poznavajoč svojo oblastno ženo, za svojo naslednico določil hčerko Elizabeto in njenega moža Alberta Habsburškega. Ko je Sigismund, madžarski kralj in nem-ško-rimski cesar, leta

1437. umrl, se je razkol med stanovi še bolj poglobil in 1440. leta je del plemstva na prestol povabil Vladislava Jagella.
Kraljici Elizabeti, ki je medtem ovdovela, in njenemu sinu Ladislavu V. zvesto plemstvo je s prevaro ukradlo ogrsko krono in esztergomški kardinal Denes Szecsi, po rodu iz Gornje Lendave, je mladoletnega kralja uradno razglasil za vladarja. To je privedlo, do državljanske vojne,, v kateri sta odigrali med drugimi na nasprotni strani pomembno vlogo družini Szecsi iz Gornje Lendave in Banffy iz Dolnje Lendve.
Na ozemlju takratne žalske in železne županije so bili štiri leta trajajoči boji za gradove in utrdbe. Večina visokega plemstva je bila na strani Elizabete in Ulrika Celjskega, ki je imel tod velike posesti ter gradova Čakovec in Štrigova. Na njihovo stran so se postavili tudi Janez, Tomaž, Nikolaj in že omenjeni Denes Szecsi, sinovi Sigismunda iz Gornje Lendave (zdajšnji Grad na Goričkem), ki so izvirali iz zelo razvejene in mogočne rodovine Balog ter kot zvesti vazali na dvoru posegali po dobro plačanih dvornih službah. Dolnjelendavski Pavel Banffy, lastnik gradov v Lendavi in Lentiju, utrdbe v Dobrovniku in še več postojank na Madžarskem, je bil v taboru Vladislava Jagella in kmalu se je zapletel v boj s kraljici Elizabeti zvestim plemstvom.
Elizabeti zvesta vojska je imela dve postojanki, eno
v Gornji Lendavi, drugo pa v Čakovcu. Pohod Szecsijeve vojske iz Gornje Lendave na Kormend, Vasvar, Keszthely ter ob Blatnem jezeru do opatije Tihany, velja za enega uspešnejših. Celjski pa so svojo nemško najemniško vojsko iz Čakovca prvotno usmerjali proti gradom Banffyjev iz Dolnje Lendave, Zanimivo, da so se Lendave in Dobrovnika ognili, več uspeha pa so imeli v Lentiju, od koder so svoje vojaške sile usmerili proti Vasvaru in Szombathelyu ter do Nagykanizse na drugi strani.
Vladislav Jagello je začel svoj protinapad iz Koszega in pozneje usmeril proti Szecsijevim gradovom v Gornji Lendavi, Dobri in Murski Soboti. Nekaj časa je taboril v Dobrovniku in od tam krenil osvobodit Lenti, potem je prekmurski del prepustil Pavlu in Štefanu Banffyju, sam pa je krenil proti notranjosti Podonavja, ker je zajela vojna tudi županijo Veszprem.
V petletni državljanski vojni so zgradili y Podonavju ob obstoječih nove gradove, utrdbe in postojanke, boji pa so potekali ob spremenljivi sreči ene ali druge
,r
'r-j
-K
" “-‘iI;
	
ipit
JI
J
L''!
'*■ i'
Ji,"*'
'fi,
I
Dolnjelendavki grad v času Banffyjev
M




strani skoraj v vsakem večjem kraju. Proti koncu pet let trajajočih spopadov, ki so dodobra izčrpali obe strani, se je pojavila po Vladislavov! smrti v Žalski županiji najemniška vojska nemškega cesarja Friderika, kar je privedlo do bratomorne vojne. Mnogi plemiči so izkoristili nastali položaj ali po sili razmer postali roparski vitezi, ki jim niso bile svete niti bogate cerkve in opatije. Za Pavla Banffyja je znano, da je odnašal cerkvene zaklade in tudi pri pobiranju davkov, ki mu ga je zaupal Vladislav, velikokrat prej poskrbel za svoj žep kot za državno zakladnico.
Na začetku vojne je postal Ulrik Celjski pri napadu na mesto Gyor Vladislavov ujetnik in v zameno za svojo prostost obljubil, da bi vrnil pet gradov, med njimi tudi Lenti, toda ob izpustitvi je snedel dano častno besedo. Da bi pridobil nekatere plemiče, jim je dodeljeval zasedene gradove in posestva, toda uspehi so bili kratkotrajni in postopoma je izgubljal zasedena območja. Pet let trajajoča bratomorna vojna, v kateri sta poleg Celjskih odigraJi pomembno vlogo dve veliki prekmurskih plemiški družini Banffy in Szecsi, ima tudi nekaj lokalno obarvanih zgodovinskih epizod, ki se ne nanašajo le na Dolnjo in Gornjo Lendavo, ampak na Kobilje in Dolgo vas, verjetno pa tudi na Cankovo, Motvarjevce in Mostje, kar pa bo treba še raziš-
kati.
Ella Pivar
z
marec 2002
Pe"
36 VESTNIK
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti, Vestnik pa njihovega razkrivalca
Ir



"V’
Z našega štedilnika
Pirh v objemu velikonočne šunke
**«
prepraženo
šalotko
in
»Lekarniški poklic ti je^

J

v'*!

Telečja zarebrnica v kremni omaki

J
pisan na kožo!«
J
Narastek iz brokolija
v Pomurske lekarne je prišel leta 1979
Magister farmacije Janez Špringer

Lešnikova potica
po očetovih stopinjah, je magistra
iz tovarne zdravil Krka, ko se je farmacije, a študira še naprej genetiko
pritrdilno odzval na velikodušno pova-
v Ljubljani. Tudi srednji Manici je bila
bilo tedanjega direktorja, magistra farmacija dolgo prva poklicna misel, a
Milana Benkiča, ki mu je ponudil službo s stanovanjem v Gornji Radgoni. Ker mu je bilo lekarniško delo z zdravilsko pestrostjo zanimivo, ljudje pa prijazni,
si je premislila, bo rajši tehtala pravico, zato študira pravo v Ljubljani. Najmlajša Alenka, ki obiskuje še osnovno šolo v Gornji Radgoni, pa pravi, da se ne bo
je ostal Brezskrbno otroštvo je preživel težko odločiti za poklic, ker se zdi, da na robu Panonske nižine v Selnici ob. tako vse spada k farmaciji.
Dravi, ki je nikoli ni zares zapustil, le z
Lekarnar pravi, da je zdravilska
leve strani Drave se je preselil na desno stroka v zadnjih sto letih doživela ogro-
stran Mure. V osnovni šoli so mu bili zgled zanimivi in prizadevni učitelji, zato je želel v rani mladosti postati učitelj tudi sam. Želja se mu je uresničila v latinskem prevodu, saj magister pomeni prav to Na mariborski Prvi gimnaziji gaje navduševala fizika, to mu je prišlo prav na ljubljanski fakulteti, ko je pisni izpit iz nje opravil dvakrat, drugič še za svojega kolega, ki pa je pozneje, žal, opustil študij farmacije. Prve lekarniške izkušnje je pridobil med služenjem vojaškega roka v lekarni v
men vzpon. Od dvesto predpisanih zdravil na začetku prejšnjega stoletja se jih je leta 1980 predpisovalo le še pet, na začetku njegove lekarniške poti. Od takrat do danes je njegovo uporabno znanje najmanj trikrat zastarelo in ga je bilo treba sproti obnavljati. Neutrudno prihajajo nova zdravila in vedno bolj specifično se z njimi posega v človeški biološki sestav, zato je vedno težje zadostiti bolnikove potrebe po razumevanju zdravljenja, potešiti pričakovanja po zdravilnem učinku, odpraviti skrbi zaradi
Beogradu. Ko je prosil za izredni dopust neželenih učinkov in zagotoviti bolni-za prvomajske praznike, mu je šef kovo sodelovanje pri uporabi zdravil.
Pirh v objemu velikonočne šunke
Sestavine: 150 g prekmurske šunke, 4 jajca. 40 g hrena. 15 ci sladke smetane, 15 g želatine, sol. mlada čebula, redkvica
Priprava: Šunko narežemo na tanke lističe Jajca sku hamo in olupimo. Hren naribamo. Želatino v hladni vodi namočimo v pol decilitra vode. Sladko smetano stepemo. Na prozorno folijo naložimo lističe šunke, tako da se do polovice prekrivajo in da dobimo kvad rat Ta kvadrat lepo zložene šunke premažemo s stepeno smetano, ki smo ji primešali hren in raztopljeno želatino ter začinili s soljo. Malo po čakamo, da se strdi, nato damo v sredino kuhana jajca, ki smo jim odrezali krajce beljaka. Vse skupaj s pomočjo folije trdno zvijemo in postavimo za dve uri na hladno, Nato od stranimo folijo in narežemo. Krožnike dekorativno obloži mo ter zraven ponudimo mlado čebulo, redkvico in domač vrtanik
opečemo zarebrnice. Opečene preložimo v drugo posodo in na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano šalotko samo toliko, da ovene Dodamo papriko, pehtran ter zalijemo z vinom in telečjo osnovo. Prevremo, dodamo zarebrnice, pokrijemo in dušimo do mehkega. Nato zarebrnice poberemo iz omake in shranimo na toplem Omaki dodamo kislo smetano, v kateri smo razmešali moko. Prevremo, da se omaka zgosti, Ce je pregosta, ker nam je povrelo preveč tekočine, jo po potrebi zalijemo Tako pripravljeno omako prelijemo po zarebrnicah in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
apoteke dejal: »Najprej bomo videli, kako se boš izkazal v samostojnem delu za lekarniškim pultom!« Naslednji dan ga je poklical k sebi in dejal: »Vidim, da ti je lekarniški poklic pisan na kožo, zato žal ne bo nič s tvojimi prazniki, ker boš takrat delal, na dopustu pa bom jaz!«
»V svetu se vse bolj uveljavlja farmacevtska skrb, ki se zaveda, da ima opraviti z zdravilom za bolnika. Tedaj zdravilo postane blaga vest, ki preseže samo sebe. Če vsebuje lekarnarja in se prilega bolniku, lahko ta tudi sam spregovori. Če ne, pa je to le stvar, s
Čeprav odprtega duha, pravi, da je katero kvečjemu odpravimo bolezen
ponosen, ker je v svojem zasebnem
Odsotnost bolezni pa še ni zdravje, ki
ravnanju konzervativen, že tretje je plod našega prizadevanja kot stvar-
desetletje je namreč srečno poročen in oče treh hčera, Največ zaslug za ubranost v drPžini ima žena Ivka, ki
nih, osebnih in socialnih bitij,« je še na koncu povedal sogovornik, ki že od leta 1997 v Vestniku za Pomurske lekarne
Telečja zarebrnica v kremni omaki
Sestavine: 720 g telečjega kareja (4 zarebrnice), sol, poper. 60 g masla, 100 g šalotke, 5 g mlete rdeče paprike, I g peh trana, J s cl belega vina. 15 ct telečje osnove. 10 g moke. 10 cl kisle smetane, peteršiljeve vejice
Priprava: Telečje zarebr niče na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Maslo v kozici segrejemo in na njem
Narastek iz brokolija
Sestavine: 40 g masla. 20 g moke. 25 cl mleka, sol. poper, muškatni oreh. 300 g brokolija. }50 g šalotke, 20 g masla, 20 g naribanega parmezana, 4 rumenjaki, lOO g naribane gorgonzole, 4 beljaki "
Priprava: V ponvi segrejemo maslo, dodamo moko in malo prepražimo. Zalijemo z mlekom, začinimo in odišavi mo z muškatnim oreščkom Z metlico gladko razmešamo, odstavimo z grelne plošče in ohladimo. Brokoli skuhamo v malo slane vode. Šalotko na režemo na drobne kocke in na maslu prepražimo Stepemo rumenjake in jih skupaj s kuhanim brokolijem,

1

zmerom zna obrniti tisto, kar drugi razkriva zdravilne skrivnosti.
Milan Jerše
obračajo. Najstarejšahči Natalija je šla
naribanimi siri primešamo ohlajeni omaki Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo primešamo k brokolijevi zmesi Z zmesjo napolnimo modelčke, ki smo jih namazali z maslom. Pečico segrejemo do 175 ’C in pečemo 30 minut. Pečeno takoj postrežemo.
Lešnikova potica
Sestavine za testo: 500 g moke, 25 g kvasa, 60 g masla, 20 cl sladke smetane, 60 g sladkorja. 4 rumenjaki, sol, 2 cl ruma, limonina lupina, 5 cl mleka
Sestavine za nadev 300 g mletih lešnikov, 30 g drobtin, 100 g masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, 2 cl ruma, 10 cl mleka
Priprava testa: Kvas, žličko sladkorja in 5 cl mleka damo na toplo vzhajat in nato primešamo k ogreti moki. Raztopimo maslo, dodamo sladko smetano, sladkor, rumenjake, sol, rum in naribano limonino lupino. Zmešamo in toplo vlijemo k moki Gnetemo tako dolgo, da je testo po površini gladko, v notranjosti pa elastično Testo pomokamo, pokrijemo s prtom in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko in razvaljamo cm debel pravokotnik Nadev enakomerno razmažemo po testu in nato zvijemo. Model za potico dobro namastimo, vanj damo zvito testo z nadevom in postavimo na toplo, da počasi vzhaja. Ko je vzhajano, potico premažemo z razžvrkljanim jajcem in pečemo 60 minut pri 170 °C,
Priprava nadeva: Mlete nike poparimo z vrelim mle I kom in pustimo, da se ohladijo. J
Maslo penasto umešamo s sladkorjem in rumenjaki Ko je masa penasta, dodamo lešnike, drobtine m rum Iz beljakov stepemo trd sneg in ga narahlo primešamo.
L1C O
Branko Časar, kuharski mojster
Ne usoda, izbira je v naši moči
Bolnik: Gospa magistra, poznam ijjudi z velikim krvnim tlakom, čeprav Obvladajo telesno težo.
Bolnica: Gospa magistra, jaz pa poznam debelušne z normalnim krvnim tlakom, čeprav indeks telesne mase seže precej čez 25 kg/m2.
Bolnik: Gospa, velik tlak imajo kljub temu, da zmerno solijo hrano ter sol nadomestijo z dišavnicami in začimbami.
Bolnica: Gospa, tlak jim ne naraste, čeprav pri pripravi jedi in pri mizi porabijo več kot 5 gramov soli na dan.
Bolnik: Tlak se jih loteva, a na dan ne popijejo niti 0.2 decilitra žganja, niti 2 decilitra vina, nit) pol litra piva.
Bolnica. Popijejo več. a jih tlak ne prizadene
Bolnik: Visokega tlaka so, čeprav so telesno dejavni, vadijo vsaj 2- do 3-krat na teden in vsaj 20 minut do zasoplosti in znojenja.
Bolnica: Dobrega tlaka so, čeprav so brez zanimanja za hojo, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh m ples.
Bolnik: Nekadilci so z zvečanim tlakom!
Bolnica: Kadilci so z nespremenjenim tlakom!
'Bolnik: Tlak jih pesti, čeprav jedo žitarice, sadje, zelenjavo, ribe, česen in olivno olje.
Bolnica: Tlak jim ne dela težav, čeprav so ljubitelji mastnih in sladkih živil.
Bolnik: Mojstrstvo v jogi in avtogena sprostitev pa sprehodi z ljubljenčki v naravi nič ne pomagajo proti zvečanju tlaka
Bolnica: Nasprotno, kljub stresu mu ne podležejo.
Bolnik in bolnica: Gospa magistra, kako lahko poleg vsega omenjenega vztrajate pri svojih zahtevnih priporočilih za dober krvni tlak.
Magistra: Preprosto. Ne velja vse staviti na istega konja, od ig.ralca, ki mu Je bila sreča mila, pa ni pričakovati, da bi komu odstopil dobitek
Besedilo: Janez Špringer, risba: Damijan Sovec
VESINIKst
P©n
marec 2002
Besede
k Črno na črno
mode
Najlepše oblačilo na ženski so roke ljubljenega; za vse tiste, ki nimajo te sreče, sem tukaj jaz - nekako takole je obljubljal oblikovalec YVES SAINT LAURENT, preden je letos januarja zares odšel v zasluženi pokoj.
e bi za katerega otroka lahko rekli, da je imel lepo otroštvo in lepo mladost, bi bil to zagotovo Aleš. Imel je pravzaprav vse, kar bi v tistih letih morali imeti vsi mladi - starša, ki sta ga imela neznansko rada, živel je v hiši na obrobju Murske Sobote, v šoli mu je šlo dobro, nobenih počitnic ni preživljal doma, o pomanjkanju, takih ali drugačnih pritiskih staršev je lahko samo poslušal prijatelje in sošolce.
Črna je
»objemala« žensko in
moško telo. Mnogi oblikovalci je ne bodo spustili iz rok. Je vedno in povsod naokrog. Vrtimo se v njej, saj postaja agresivna, erotična, prefinjena, sofisticirana ... Različne črne se zdijo le zaradi tkanin samih. Vezave so tiste, ki dajejo tkaninam dodano vrednost, V svoji brezbarvnosti postajajo zanimive.
Včasih nezdružljive kombinacije __ postajajo dobrodošle. Povezujejo se matirane in sijajne površine tkanin, transparentne s težkim ter zmečkanine, z gladkim videzom. Neformalno postaja formalno in obratno. Pravila so, da S jih ni. Oblačila so tako pridobila inova- I
ceriziranega bombaža in mogoče kakšen dodatek, kot so očala ali nakit, delujejo strogo. Pričeska je pri takih kombinacijah pomembna. Naš videz je lahko povsem strog in fantovski, z razmršenimi lasmi pa tudi zanimiv, neprilagojen in samosvoj.
,5- Tatjana Kalamar Morales

ii,
Ul "15
tivnost, od nas pa je odvisno, kako se bomo oblekli. Pri črni nekako velja, da
vsaj pri kombiniranju z barvami ne moremo zgrešiti. Pozornost pa velja pri kombiniranju s širokimi, mahedravimi krili, ki spominjajo na krila španskih plesalk flamenka. Združljiva so le z ozkimi zgornjimi deli oblačil. Ozke bluze z nekaj volani in pridihom neoromantike so več kot zaželene. V prihajajoči pomladi in poletju se bodo vedno bolj kombinirala z ozkimi hlačami, ki bodo »premagale« hlače na trapez. Širok in nizko spuščen pas, hlače, zlikane na rob, ozka bombažna majica iz dvojno mer-
P

■l
1
r;




'A
Aleš je bil prijeten fant, nikoli ni dal nikomur čutiti, da je njegov oče eden direktorjev v velikem podjetju, niti tega, da je njegova mama zdravnica. Kot da bi se zavedal, da mu je to pravzaprav dano, da k temu sam ni prav nič prispeval in da se zato s tem nima kaj bahati in postavljati. Vedno pa je čutil, da so z njim vsi prijazni, in kmalu je dognal, da je med njimi veliko takih, ki so prijazni zaradi matere ali očeta. Najprej ga je to jezilo, potem pa je vzel tudi to kot nekaj samo po sebi umevnega in ni niti malo spremenilo njegovega odnosa do mladih, s katerimi se je družil v šoli, pri odbojki pa tudi pri pohajkovanjih po parku in pri prvi cigareti in pri prvi j^okušnji alkohola, ki se je končala tako klavrno ali pa poučno, kot je rekla njegova mama, da po pijači ni več posegel. Pokadil pa je tudi kasneje še marsikatero, a nikoli predstaršL Kar zdelo se mu je, da v njun brezhibni način življenja to ne bi sodilo.
Ko je kot odličnjak končal osmi razred, je
bilo seveda vsem samo po sebi umevno, tudi njemu, da se bo vpisal na gimnazijo. Starša sta bila na svojega sina vedno bolj ponosna, z velikimi koraki se je približeval njunim ciljem in željam. Še posebno oče je bil tako zaverovan v Aleševo življenjsko pot, da je začrtal že vse pomembnejše sinove mejnike in mu jih z minimalnimi odstopanji določil Aleš o tem dolgo sploh ni razmišljal, in ko so tam v sedmem in osmem razredu nekateri njegovi sošolci že natanko vedeli, kako in kaj, je on bolj ali manj negotovo izjavljal, da se pač še ni odločil. Čeprav je slutil da sta se starša že odločila namesto njega, pa na to ni hotel misliti.
Ko je prvič omenil, da bi rad postal trgovec, sta se starša samo prizanesljivo nasmehnila in njegovih besed niti komentirati nista hotela, Samo z roko sta kot nadležno muho odstranila misel, da bi sin direktorja in zdravnice želel kaj tako nepopisno trapastega. Bila sta prepričana, da je bila to le ena Ateševih fint, ki ga ne
Domače usode
ALEŠ
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
energije, ki je pogoj za visoko ali nizko odpornost, sproščenost ali nev-
Tako na naše spanje in življenjsko energijo vplivajo kozmična sevanja (to
setih let spanja na takem mestu začnejo nepravilno deliti, kar povzroča rast rakavih celic in s tem
more miniti, saj se ga pravzaprav sploh še resno prijela ni!
In če sta Aleševa starša sinu kaj privzgojila, sta mu njegovo trmo in doslednost, dopovedala sta mu. da mora človek vedno vztrajati na začrtani poti.
Aleševa začrtana pot je bila poklic trgovca. Kdo
vc,
'6
rožo, uspešnost dela in učenja. Visoka življenjska energija, ki je pogoj zdravega
SO sevanja, ki delujejo na malignih tumorjev. K temu pri-
zemeljsko površino navpično v mrežah v določenih merilih, ki se ime-
pomorejo tudi pogosta nevroza, nizka odpornost in genske zasnove, ki so velikokrat dedne in
Ker je bralka, gospa Marija, poslala zanimivo pismo, v katerem omenja
ležišča (ležišče ni na sevanjih, je v nevtralni coni), je kazalec našega počutja. Na zdravo spanje poleg
nujejo po strokovnjakih, ki povečujejo tveganost za določena
so jih odkrili in dokazovali). To pa jim žal zaradi
obolenja. Linija Hartmanovega sevanja
neupoštevanja znanosti ni zelo poslabšuje elastičnost hrbte-
zdravo spanje (lastne iz- drugih dejavnikov (kovin-kušnje) in ker me je kar ska postelja, vodna pos-nekaj bralcev in bralk telja, mehka ležišča itd.) Vestnika po objavi v Penu najbolj vplivajo geopato-klicalo, bom tokrat naredil gene cone, ki nastajajo na
uspelo v celoti, zato so še danes zgolj predmet ob-
niče, zmanjšuje aktivnost ščitnice, hipofize in obščitnih žlez.
ravnave, kljub dokazom deluje na rizičnost obolenja za njihove škodljivosti in vpli- osteoporozo, predvsem pa deluje
va na nastajanje bolezni.
na počutje (nevroza, stalna
izjemo, čeprav sem napisal, da bom izrecno odgovarjal le na vprašanja. Če bi želel podrobno razčleniti zakonitosti zdra-
območjih križišč kozmič- • nih sevanj (Hartmanovo in Curryjevo sevanje), ki pa jih intenzivira še prehod podzemnih vodnih žil
Hartmanova mreža, ki je utrujenost, depresivnost, žalost,
v razmerju 190 do 200 cen-
zaskrbljenost, nezbranost, kon-
timetrov, širina žarka pa je centracija, potrtost), za kar
20 centimetrov, se imenuje
strokovna medicina nima pra-
po profesorju dr, Hart- vega vzroka in govori o tako ime
vega spanja, s katerim je (podzemna jezera, stoječa voda, rezervoarji, odtoki
manu, ki je v svoji praksi
novanih boleznih neznanega
povezana tudi stopnja življenjske energije, ki je po-
goj za zdravje in odpor
pa niso škodljivi). Še posebej nevarno vplivajo na
proučeval predvsem vpliv vzroka. Če čutite omenjene
teh sevanj na nastajanje
težave, je nujno, da pokličete
rakavih obolenj, vpliv na bioenergetika - radiestezista, da
nost, moč in sproščenost, spanje tudi prelomi, ki
bom glede na dovoljeno pogosto nastajajo pri po'	tresih, rudnine in tehnična
dolžino članka moral odgovarjati v nadaljevanjih.
Poznavanje zakonitosti
radiestezije je najpomem bnejši dejavnik življenjske niče).
sevanja (TV-aparat, radio pri glavi, električne budilke pri glavi in tudi vtič-
življenjsko energijo in nastajanje bolezni pri ljudeh, ki so spali na križiščih teh sevanj. Ugotovil je, da v
vam določi zdravo mesto za ležišče. Nikakor pa ne pristanite na to, da vam proda zaščitna sredstva, kar vas bodo lahko
zakaj, in kdo ve, kdaj se je za to odločil, in kdo ve. zakaj mu je bil ta poklic tako pri srcu. Ocen/ in mami sploh ni razlagal o tem, a ko je končal gimnazijo, je opravil diferencialne izpite in bil neskončno ponosen na tisti papir ki ga bo v življenju vodil tja, kamor si je želel
Kot je navada v takih primerih, ne samo med mojimi Prekmurci, ampak najbrž po vseh slovenskih mestih, se je o tem takrat precej govorilo, komentiralo in stavila bi, da je bilo kar nekaj takih, ki so Aleševim privoščili. Fant se za to ni menil, bil je preprosto zadovoljen sam s sabo in s svojo odločitvijo in tako ponosen, da mu je uspelo, da sploh ni opazil, kako sta se oče in mama nekako zaprla vase in je bilo pri njih doma vedno manj obiskov.
Neko popoldne smo posedali na kavi na Zvezdinem vrtu. Predstavil mi je svojo Katjo. Bila sta neskončno ljubek in predvsem srečen par. Ko sem Alešu rekla, da sem ga pravzaprav občudovala, ko se je odločil za čisto svojo pot, mi je smeje povedal, da sta bila oče in mama resda neznansko razočarana, da pa sta se že malce pomirila.
“Ko bi vedela, kdaj sem se za to dokončno odločilF

obdobju od pet do deset let stalo manjšega premoženja.
spanja na takih conah pada življenjska energija s 100 odstotkov na 60-65 odstotkov, kar bistveno zmanjša odpornost. Bolniki, ki spijo na takih križiščih, spijo vedno slabše in se zbujajo med eno in tretjo uro zjutraj. Ko bi bilo treba zjutraj vstali, so utrujeni, nenaspani, pojavljajo se nevroze, zmanjša se njihova fizična in psihična sposobnost, poveča se valovna dolžina, upočasni se frekvenčno nihanje celic, ki se po obdobju v času de-
vaša postelja pa bo še naprej izpostavljena sevanju, ki bo krhalo vaše zdravje.
je navihano pogledal. ^Neko poletje sem šel na počitniško delo v očetovo iMdietje in sem prvič videl, kako gospodovalno in vzvišeno se obnaša do svojih delavcev. Ne, tak pa nikoli ne bom, sem se odločil takrat. Saj ne vem, ali boste našli povezavo med mojo jezo, razočaranjem in željo za tem, da postanem trgovec, amf>ak ne glede na vse sem se
odločil prav in verjemite mi, zadovoljen sem!<


SKUŠAJTE POMAGATI
SKUŠAJTE POMAGATI
Kaj bi storili vi???
Nasvet, mnenje ali kar lastno zgodbo pošljite do 20. marca 2002 na naslov Pen -Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M Sobota. Najzanimivejše bomo
ob jatah!
marec 2002
Pen
38 VESTNIK

[
Prosim vas za zdravo pamet
k ft'
\w
V Termah Banovci imajo knjigo vtisov na lično urejenem mestu, skorajda bi lahko rekli na piedestalu. Svoje misli in vtise lahko mirno urediš in zapišeš, kar ti leži na duši. »V knjigo najpogosteje pišejo tisti, ki so zelo zadovoljni ali pa zelo nezadovoljni,« je povedal Dejan Berič iz marketinga, »Posebno pozornost namenjamo zapisom v tej knjigi, saj je velikokrat merilo, kakšni smo.« Seveda pade tudi kakšna negativna opazka, v glavnem pa so zapisane lepe misli. Za dobro opravljeno delo jim je neka avstrijska firma celo podelila pokal.
arf ■ f *

■ . >

J

ali polž v solati (3)
...Osebje zelo prijazno, vsi se zelo trudijo, od kuharjev do natakarjev. Posebno bi jjohvalili gospo Albino, ona je kot čebelica, ki leta s cveta na cvet. Albina pa leta od mize do mize zelo marljivo in spoštljivo.
iid!
1
f
I I







Mnogi v kapelici v Moravskih Toplicah postojijo, pomolijo in zapišejo svoje misli. Velikokrat so uslišani!
I
K
akšno čudežno moč imajo besede. In kakšno čudežno moč imajo šele besede, ki so za-
pisane v knjigah. Lahko tudi v knjigi vtisov, pohval in pritožb. Človeka že morajo prevevati močna čustva, pozitivna ali negativna, da zbere toliko poguma in zaprosi: Knjigo vtisov, prosim! In potem na bel papir izlije svoja čustva. Velikokrat so ta čustva veliko bolj iskrena, kot so lahko besede, ki jih poveš naglas. Gotovo jih bo nekdo prebral ali pa bodo našle naslovnika. Vsi radi slišimo predvsem pohvale, dobre misli. Te božajo dušo in človek takoj dobi še večjo voljo do dela in življenja. Kakšne opazke in pripombe, tudi pritožbe pa kakovostno, pa če priznamo ali ne, pripomorejo, da se spremenijo kakšne pomanjkljivosti. Tudi slabe stvari je treba vzeti za dobro. Če jih upoštevamo, lahko spreminjamo stvari, na boljše seveda. Nič ne more tako omrtvičiti in
Pri vas smo bili že devetkrat, pa to za nas ni šah mat! Prihajali bomo še in še, tako mi moji vnuki govore.
4
Čeprav trajajo počitnice le nekaj dni,
mimo. Ampak ko tja vstopiš, začutiš, da ima ta prostor dušo in da te takoj sprejme. Šefinja Jožica Šavel ni bila prav nič presenečena, ko smo jo zaprosili za knjigo vtisov, V knjigi, ki so jo uvedli pred nedavnim, sta le dva zapisa, čeprav se pri njih obrne veliko gostov, predvsem taki, ki vedo, zakaj hodijo k njim. Tam se vedno oglasijo tudi udeleženci likovne kolonije Primoža Trubarja, ki so v knjigi pustili okvir, med drugim pa je nekdo v šali zapisal:

zamegliti pogleda, kot če se nekoga morda teden, živimo zanje mesece in vse
samo hvali.
<■ ■
V
...J'
- : iPV f
< j’!
Lično urejena knjiga v Termah Banovci


i','
iji
j:
!■

^T'


Cene niso prilagojene našim delavski plačam.
Vivat sindikalistis
Tudi v Vinogradniškem cen-
leto. Teh nekaj brezskrbnih dni skrbno načrtujemo in si nadvse želimo, da bi bile kar se da lepe in da bi doživeli vse tisto, za kar med letom nimamo časa. To so tudi trenutki, ko lahko opazujemo naravo okoli sebe in spoznavamo nove ljudi in nove svetove.
Ostanite takšni, kot ste. Ohranite naravo tako, kot jo imate. Vse redke darove, ki jih je ostalo tako malo, imate. S tem nam lepšate trenutke, preživete pri vas.
Vsem, ki ste k temu prisp>evali, želim, da bi bili na vašem dopustu deležni enake pozornosti.
Knjige kot raritete
. ffzJ 1 /m .PvS.
Povsem drugače pa je v manjših gos-
IL

'i
It’
>1

Gospa Jožica Šavel v domači gostilni s knjigo vtisov
tilnah, kjer se zbirajo naključni obiskovalci ali domujejo stalni gostje. Urejene knjige vtisov so raritete, saj gostje le redko zaprosijo zanje. Pa kdo se sploh spomni na to! Pridejo, zvrnejo kozarček ali dva in odidejo. Tako leta in leta, dnevi in večeri so si podobni kot jajce jajcu. Nekoč se bo
vse to pozabilo, če se ne bo našel pisec
analov za drobne stvari. Taka nepomembna in vsakodnevna informacija bo lahko nekoč zelo zanimiva in dobrodošla,
V okviru akcije sem vstopila tudi v gostilno Antalič v Sebeborcih. Tisto gostilno z 80-letno tradicijo, za katero sem nekoč izjavila, da še nikoli nisem bila tam, pa so me vsi samo presenečeno pogledali, ali je to mogoče, da nekdo še nikoli ni bil tam. Prav nič posebnega na prvi pogled, marsikateri potencialni gost bo šel kar
Tukaj smo se zbrali ob dnevu Marijinega vnebovzetja. Prišli smo po pomoč, torej zatekli smo se k Bogu, da bi nam pomagal, meni, da naredim popravnega, za preostale pa so skrite želje. Vsi upamo, da se bodo uresničile. ।
Hvala ti, Bog,	1
da mi stojiš ob strani.
Ljudje upajo, da bo bolj držalo, kar je zapisano, in da bo Bog uslišal njihove prošnje. Prosijo za zdravje in da bi se jim vrnilo vse izgubljeno. Nekdo je napisal, da si želi, da bi našel izgubljeno denarnico, in še isti večer so ga poklicali in mu sporočili, da se je denarnica našla. V zapisani besedi je moč, verjetno se je tega zavedal tudi Gutenberg, ko je izumil prvi tiskalni stroj. To pa ljudje v življenju preveč
tru Goričko oziroma gostilni pozabljamo. Tako nepotrebno se nam zdi
Ratnik niso bili prav nič presenečeni nad tem, da smo jih zaprosili za knjigo vtisov. »Seveda jo imamo,« je povedal natakar. Potem pa smo čakali.
izreči ali napisati nekaj besed in svojih misli. Ampak besede imajo čudežno moč - za tistega, ki jih je zapisal, in tudi za tistega, ki se ga dotaknejo, je nekdo
iskal jo je natakar in potem še šef, Boris zapisal, Ratnik. Skupaj sta razočarana ugotavljala, ali so jo dekleta tako dobro pospravila ali pa jo je kdo odnesel. Zal mi je edino, da smo šefa predolgo zadrževali, saj je moral študirati za izpit, mislim, da matematiko. Držimo pesti, da bo izpit opravil, če pa ne, pol krivde prevzamemo mi. Tja se še vrnemo, ko najdejo knjigo.
Naj usliši naše prošnje
Knjigo vtisov pa imajo tudi pri kapelici Marije, matere Jezusove, ki so jo postavili Reharjev! v Moravskih Toplicah, posvečena pa je bila 3, decembra 2000. Predvsem na željo gospe Sidonije v zahvalo, da je ozdravela. Pri kapelici se ustavljajo ljudje z vsega sveta, nekateri pridejo sem samo zaradi njihove kapelice. Prihajajo verniki različnih ver pa tudi taki, ki nikoli ne stopijo v božji hram ali v Boga ne verjamejo. Imela naj bi Čudežno moč.
Obiskali smo to kapelico in vsi čutili močno energijo. Z nami je bil tudi človek in nam pokazal, kako delujeta nihalo in tenzor.
V knjigo, ki jo imajo v kapelici, pa ljudje zapišejo svoje želje, svoja upanja in svoje prošnje. Ljudje prosijo za zdravje, da bi lažje nosili svoje križe, predvsem pa naj pomaga v težkih trenutkih, za službo, za srečo v zakonu in življenju in še kaj. Med drugim je zapisano:
Prosim za zdravje moje družine, predvsem otrok, in daj zdravo pamet vsem nam in mojim najbližjim.
A, Nana Rituper Rodež Nataša Juhnov, A. N, R, R.

(
V solati!
Povejte na Penov glas!
Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise, ki ste jih doživeli v lokalih ali na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili iz nerodne situacije. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati!
Vaše vtise, pritcžbe, pohvale in prijX}mbe čakamo na nai naslov: za Polžvsolati, Pen, Podjetjeza informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@j>-inf,si.
(
I
I
VESTNIK 39
Pen
marec 2002
OSTE BAKAL
O O ® ® o © ®

Kako je ostala Radgončanka Adela Vrbnjak v dveh mesecih brez dveh sinov?
m.
Najprej je imela vse, takoj zatem pa
Kako lahko kruta usoda prizadene človeka, ko ta to najmanj pričakuje, nedvomno zgovorno pove tragedija, ki se je zgodila natanko pred šestimi leti Adeli Vrbnjak iz Gornje Radgone. Še v začetku leta 1996 je bila srečna in vesela, imela je skoraj vse, v pičlih nekaj mesecih'pa je ostala brez vsega V samo dveh mesecih so ji namreč slovenske prometnice vzele oba sina, najprej še ne 19-letnega Branka in natanko dva meseca pozneje še ne 29-letnega Marjana. S tem se je za Adelo Vrbnjak iz Ulice Silvire Tomassini v Gornji Radgoni čas praktično ustavil, čeprav je šlo za žensko, ki se je tistega leta srečala z Abrahamom, in ki bi šele takrat lahko zaživela »s polnimi jadri", a kaj, ko seji je kruta usoda postavila na pot in ji pobrala tisto, kar je imela najraje.
Le redki so bili Radgončani, prebivalci okoliških krajev in tudi mnogi gostje nekdanjega radgonskega hotela Grozd, ki niso poznali vesele, vedno nasmejane in prijazne natakarice Adele Vrbnjak, ki si je v omenjenem
Vrbnjak. Tragično je torej izgubil življenje tudi drugi in zadnji Adelin sin. Zapustil je tudi soprogo Karmen ter šestletnega sina Aljaža in triletno hčerkico Ines. V veliki žalosti je pustil vse tiste, ki jih je ime) najraje. S sodelavcem se je peljal kot lastnik podjetja za montažo stavbnega pohištva le dokončat neko delo nekje pod Pohorjem. Tudi dokončal ga je, toda domov se ni vrnil, zasluženega denarja, približno 100 tisoč tolarjev, ni prinesel domov. Svojcem so ga, umazanega z Marjanovo krvjo, predali policisti. In na radgonskem pokopališču spet vse po starem, solze na licih več sto pogrebnikov, nezadržno jokanje najbližjih svojcev. Še nebo se je jokalo, kajti takšnega dežja, kot je bil v času pogreba, že dolgo ni bilo.
Še najbolj žalosten je bil pogled na otroka Aljaža in Ines, ki sta kljub svoji majhnosti in mladosti vse razumela, kako tudi ne, k,o pa sta ostala brez tistega, ki sta ga imela najraje. »Čeprav je bil Marjan celodnevno zaposlen, je velik del svojega časa posvetil Aljažu in Ines. Skupno so
cisto nič več
da bo Marjan živel na Ivanjševskem Vrhu, Branko
pa v
Radgoni, žal pa sta hiši ostali prazni. Ne spominjam se, da bi se komurkoli iz moje ali moževe družine kdaj zgodila takšna tragedija. Še po smrti mojih otrok je namreč živela
moževa mama, in ko smo jo ob neki priliki obiskali
z
Marjanovimi otroki, mi je mali Aljaž potrto povedal, da na svetu ni nobene pravice, Sam da mora živeti brez svojega atija, strica in dedka, po drugi strani pa prababica živi še v takšni starosti,« nam je solznih oči pripovedovala gospa Adela
Izvedeli smo tudi, da je imel mlajši sin Branko rad glasbo, da je njegov rock ansambl Fetss Nunns, kjer je
hotelu in še nekaterih radgonskih gostinskih lokalih služila kruh vse do začetka leta 1996, ko se je predčasno upokojila po tudi prezgodaj umrlem možu Adolfu. Adela je bila tako vedno v stiku z ljudmi, vedno je znala prisluhniti težavam drugih in jim tudi pomagati. Res so tudi njej v hudem pomagali drugi, vsaj s tolažbami, toda to je bilo premalo, da bi ji lahko vrnilo sinova, ki ju je imela tako zelo rada. In tako, kot se to pogosto dogaja, tudi Adeli ni bilo usojeno, da bi uživala v zasluženem pokoju. Pokazalo se je namreč, da za Adelo številka devet ni bila srečna. Tistega leta 1996 bi namreč mož Adolf, kije zaradi zahrbtne bolezni pred tem umrl, praznoval 49., starejši sin Marjan 29., in mlajši sin Branko 19. rojstni dan Toda že pred poletjem 1996 nobenega od njih ni bilo več med živimi, in treh »na devet zaokroženih" rojstnih dnevov niso mogli proslavljali. Še več, hiši Vrbnjakovih v Gornji Radgoni in Ivanjševskem Vrhu, kjer je bil ob novi hiši
^**'*y»a
Si
■




■K
d
n*
J
A ■










|j.f

M

tudi večji vinograd, sta ostali zaviti v črno. Za Adelo, ki je edina ostala, pa se je čas ustavil...
Adela je, skupaj z možem Dolfijem, s trdnim in
napornim delom in odrekanjem veliko ustvarila, dve
veliki hiši in veliko drugega nepremičnega in premičnega
premoženja. Z možem sta želela sinoma zagotoviti lepo prihodnost, kar jima je tudi uspelo. Kljub temu pa je Adela februarja 1996,- ko se je poslavljala od sodelavcev in sodelavk in odhajala v pokoj, snovala načrte, kaj je še treba postoriti. Spraševala se je, kako mlajšega Branka osrečiti z nakupom avtomobila za 19. rojstni dan (19. marca) in kako starejšemu sinu pomagati pri dokončanju fasade na novi hiši na Ivanjševskem Vrhu. A ji žal tega ni bilo treba storiti, saj je denar, namenjen za avtomobil in fasado, morala porabiti za stroške pogrebov obeh mlinih fantov, svojih sinov.
Zgodaj zjutraj, natanko devet dni pred Brankovim rojstnim dnevom, v nedeljo 10. marca 1996, so številne
Radgončane in prebivalce Apaške doline zbudile sirene gasilcev policistov in reševalcev Med tistimi materami, ki jih je to jutro stiskalo pri srcu, ker njihovih otrok ni bilo doma je bila tudi Adela Vrbnjak, saj se je tudi njen Branko zadržal na nekakšni veselici nekoliko dlje kot običajno In le nekaj minut pozneje se je razširila žalostna novica: na apaški »regionalki smrti« sta se ponesrečila mlada fanta, eden je mrtev, drugega pa so v kritičnem
stanju prepeljali
v
mariborsko bolnišnico (^ez nekaj ur
je umrl tudi ta). Na kraju nesreče pa je umrl r^no Branko _	'	.	1	__ L,;k> D on/vnn a
Vrbnjak, ki je bil sopotnik
v
avtomobilu Radgona je
utihnila,’nikomur ni bilo jasno, zakaj se je mladima fantoma to moralo zgoditi. V pogovoru ljudi je bilo vedno, zakaj V veliki žalosti vseh Radgončanov, zlasti svojcev, ■	- isti dan skupaj
sorodnikov in številnih prijateljev, so ju
.dgonskem pokopališču
pokopali na radgonskem pokopališču.
Rože na Brankovem prezgodnjem večnem poc valiscu niso niti ovenele, že je Radgončane, spet pa najbolj A^io
Takrat 11- maja, torej
Vrbnjak,-zadela nova nesreča	„ srn
natanko dva meseca po Brankovi smrti je prišla žalostna
bovica s košaške ceste v
Mariboru. V hudi prometni
n ’	. ,	drugega avtomobila, je
"•sreč, ki 10 le povzroči vozn i <1 og B
Sopotnik na kraju nesreče
umrl še ne 29-letni Marjan





M**-;


*1J



- l*T /







-‘i'	-.V'
M
ii


1'
II
<7

k
S

(Bi ' ■


ss
s
A.’
k'


, K


premagovali prve ovire, skupno spoznavali svet okrog sebe, skupaj so se veselili. Sin in hčerka sta bila ponos družine, za katera sta se trudila oba, Zal je bilo vsega tega v trenutku konec. Le delček nepazljivosti nekoga je bil dovolj, da cesta vzame še eno življenje, s tem pa zagrne v črnino družino in svojce, prijatelje in sosede,« je takrat med drugim dejal pri odprtem grobu govornik Srečko Zizek
Potem pa nadaljeval: »Usoda pa ima čudna pola. Komaj dva meseca sta minila, odkar smo stali ob lem istem grobu in se poslavljali od Marjanovega mlajšega brata Branka. Usoda je hotela, da vzame dve mladi življenji skoraj na enak način, dve mladi življenji, ki sta pod isto streho skupaj odraščali, dva sinova matere Adele, ki ju bo še kako pogrešala ...«
In res, tudi sedaj, natanko šest let pozneje, vidijo Radgončani in drugi, ki Adelo poznajo, koliko vsa ta leta pogreša svoja sinova. Od ženske, ki je še pred nedavnim žarela od življenja, je ostala potrta gospa, ki se je sicer vrnila v življenje, saj ni želela, da bi sedaj naenkrat propadlo vse, kar so dolga leta skupaj ustvarjali. Ni želela, da bi ostala neobdelan vinograd in sadovnjak na Ivanjševskem Vrhu, da bi trava prerasla velik in lepo negovan vrt pri hiši v Gornji Radgoni. Kljub temu pa velik del svojega časa preživi na radgonskem pokopališču, kjer s solzami zaliva prezgodnja trajna počivališča svojih Brankeca in Mareka, kot ju je imenovala Ob grobu svojih otrok je več mesecev po tragediji vsak dan srečevala veliko mladih ljudi, ki so nenehno prižigali sveče in prinašali sveže cvetje in ki so tako kot ona žalovali za dvema mladima življenjema. Branko in Marjan sta bila med prijatelji zelo cenjena in spoštovana, in to se je takrat ludi potrdilo, mnogi pa ju imajo v lepem spominu tudi danes.
“Poglejte, imela sem čisto vse in takoj zatem ničesar več. Ostala sem čisto sama, nikjer nikogar več, zelo težko mi je bilo in tudi danes mi je. Nikakor mi ni jasno, zakaj mora mati preživeli svoje otroke. Ne vem, kaj sem komu zgrešila, da me je to doletelo Koliko let sva si z možem odtrgovala od ust, da bi otrokoma zagotovila lepo življenje, potem pa ... Že nekoč smo se skupaj dogovorili,
bil Branko pevec, posnel kaseto in zloženko. Enostavno je živel za glasbo in tudi J zaradi tega je imel veliko prijateljev. Pred i tragično smrtjo se je Branko pripravljal na služenje vojske. »Branko ni imel rad vojske, ko je spremljal dogajanje (vojna na Hj jugu, op. p.) v bližnji soseščini, je vedno H trdil, da nikoli ne bo šel k vojakom, in tako H se je tudi zgodilo. V vojsko mu ni bilo treba, m Pred tragičnim dogodkom mi je tudi povedal, da tistega rojstnega dneva ne M načrtuje praznovati, in odločila sem se, da mu, če že ne bo šel k vojakom, za rojstni dan kupim avtomobil In kot bi se zgodil čudež, tudi rojstnega dneva ni praznoval '■ in na veliko žalost sem denar, namenjen
t
ti V’'
za darilo za rojstni dan, morala nameniti za pogreb," je nadaljevala strta mama Adela
Tudi Marjan je bil na Brankovem
po-
grebu zelo potrt, ne sam in ne kdorkoli drug pa ni pričakoval, da bo v tako kratkem času tudi on tik ob Brankovi žari
.. Njegova mama še sedaj ne more dojeti, da je se je vse
to zgodilo, ko pa si je nekoliko obrisala solze, nam je povedala: »Tisto nesrečno jutro sva z Marjanom skupaj
zajtrkovala, in ker je bila njegova soproga Kar
men
odsotna, sem mu naročila, da po opravljenem delu pride
tudi na kosilo. Obljubil mi je, da bo, kagi moral je le nekaj
malega dokončati, toda tokrat obljube ni izpolnil
Še več, poslal mi je tako žalostno novico, ki je dolgo nisem mogla verjeti Žalostno novico je poslal tudi svojima majhnima otrokoma, ki ju je ljubil najbolj na svetu. Mala
Ines ni mogla dojeli, da že strica Branka ni več med nami.
saj je že pri pogrebu na pokopališču govorila, da gremo domov, kajti stric je najbrž že prišel, ko pa smo prišli domov, je takoj šla pogledat v njegovo sobo Ko ga ni bilo.
je bila zelo razočarana in nesrečna in mislim si lahko, kako ji je bilo, ko tudi atija ni bilo od nikoder Po tistem mi je mali Aljaž včasih povedal, da naj bi njega klicala Marek, kot sem prej njegovega atija, in to mi je še bolj paralo srce. Izgubila sem voljo do življenja in dela Zamislite si to usodo, Brankov pogreb sem plačala z
denarjem, namenjenim za
njegovo darilo, Marjanov pa z denarjem, ki sem ga nameravala darovati njemu kot
pomoč pri dokončanju fasade na novi hiši na Ivanj
ševskem Vrhu ...

Gospa Adela Vrbnjak nam
je nekaj dni po obeh
tragedijah tudi povedala, da je bila sama večkrat
udeležena v prometnih nezgodah in da zaradi tega
ne
namerava tožiti človeka, kr je povzročil Mai-janovo smrt, saj je dojela, da se vsakemu vozniku lahko zgodi enako^
sina ji nihče ne more vrniti, denarja pa tako ne potrebuje.
Sama je imela vedno srečo, da so bili uničeni samo
avtomobili, nikoli pa sama. Enako tudi Marjan, ki je imel
kot voznik več prometnih nezgod, tudi ko je bil avtomobil
v celoti uničen, se njemu ni zgodilo nič, potem pa je umrl
kot sopotnik.
Takšna je torej zgodba o
Adeli Vrbnjak iz Gornje Radgone, ki ji je kruta usoda pobrala vse, kar je imela. Sedaj je sicer videti, da je vse »normalno«
saj ima s
prijateljem veliko dela tako v Gornji Radgoni kot na Ivanjševskem Vrhu in tudi na njegovi domačiji, toda zagotovo ni tako.
i
marec 2002
Pen
40 VESTNIK
»Ge bi tii) štrajko!«
IZBRALI STE
... san pravo atiji. Tak me je pogledno, ka mi je fčasi jasno bilou, ka bi bilou, če bi se inouk sopno, kaj od štrajka. »Štrajko bi tij!< je pravo ati. »Ja, Vanek moj, najprle moreš biti doktor, sodnik ali pa školnik. Tej f Sloveniji lejko štrajkajo, ka znajo, ka njin nlšče nika nemre. Viš, delafci pa mamo sindikate zatou, ka nan sindikalne izlete organizejrajo, Enin 500 pa 600 pa več gezero na mejsec, delafcon pa 50 pa 60, pa je se v redi. Samo bleke majo pa nažalost ovi v beli haljaj pa ovi v ancugaj gUjne kak ovi, ka majo kavbojke
z
pa paratne srakice. Pr stouli so sideli naša bajca
pa 50 pravil, ka do uni tuj štrajkali. »Ja,
ša bajca	\
1
'J
kak te pa te vij štrajkali?« je pijto ati. »Nemo več k doktor!
šla,« so pravil
bajca.




v



■Slovenija bi rada gratala del, kak se torni
čedno pravi, del evroatlanskih integracij,« je pravla naša še nej šrajkajoča učiteljica. Meni je jasno, ka se ide za EU pa za NATO. Nej mi je pa jasno, ka smo svobodni bibj samo 11 lejt, zaj se pa pšemo v te EU. Ka od NATO-ja sploj nemo gučo Inouk so zdignoli roke f parlamenti pa so že zglasovali, ka lejko v naše morge pridejo kakšekoli ladje, ka majo atomski pogon. Po moje nej samo pogon, liki tuj atomske bombe sebof. Takše male, mini, kak nan zaj Buš razlaga, ka je prej Amerikanci majo Kak fejst se naša država razvija pod sedanjin vodstven, je nej daleč den, ka de sakši Slovenec mel svojo malo atomsko bombo - žepno, ka boš jo lejko meu sigdar sebof za saksi slučaj, če bi nas slučajno napadno Luksemburg ali pa Lichtenstein. Ništerni naši prejgnji nan gučijo, ka živemo v stalno) nevarnosti. Od tejgamau ges nemren merno spati. Brodin si pa brodin, što je naš glavni sovražnik -potencialni napadalec. Pa mi ne prijde na misel nika čednoga. Najprle san mislo, ka nas Avstrijci ščejo napadnoti zavolo toga, ka smo na olimpijadi boukši bilij od njiivi skakalcof. Te san si mislo, ka nas Madžari ščejo napadnoti, ka Udje več telko v Lenti ne odijo pa ove cote ne kupiivlejo za enkratno uporabo, Ka pa Talijani? Ja, viš, tej so pa sumljivi. Samo ka bi nas napadnoli? Za koj? No, pa san pa nej znau. »Aja,« se mi je posvetilo. Znan, Vatikan nan je nevaren. Da san tou povedo atiji, je leto za menof skoro do Mure, Da me je zgrabo, je samo pravo: »Povej!« Pa san začo mojo teorijo. »Vatikanski gardisti so kredi, ka zasedejo Slovenijo,«
biu. Pa mi je ati razložo: »Viš, Vanek moj, Tou ti je tak s politikof, trijfrtale se ji obrača po vetri. »Kakšen vetri?« san pijto. »Takšen, ka njin paše f tiston momenti,« mi je razložo. Ge vijdijo največ koristi za sebe, ta se obrnejo. »Ne razmin, san pravo, če ge cejlo živlenje za Muro navijan. nemren prejk nouči za Maribor navijati,« san pravo. »Ja, mali moj, tou je nači, tej samo gledajo, ge bi lejko največ nagrabili.«
Te san atija pijto, ka si on misjli od toga odavanja slovenski podjetij pa bank. »Nika,« je pravo ati. »Kak nika, vej pa tij sigdar neka moreš povedati.« »Tu pa nemam kaj pove-
dati, čista seeno mi je.
■:« »Najlepše stavbe v

Zakoj?" je pijto ati. »Zakoj, ja, ati moj, viš.
gnesden f cerkev odijo si tisti, ka so inda najbole rdeči bilij. F prve vrste se pšejo. Naj je li vijdijo Edino po kon je spoznaš, je, ka do zaj za viizen samo rdeče bilice farbab.« Ati mi je takšo prpelo okoli vuj, ka mi je še dvej vori v glavej zvonilo, kak če bi na tornji
sakšen varaši majo banke « -S koj?« je pijto ati. »Z naši pejnez, Te pa da po kredit ali pa limit prijdeš, moreš še prositi. Za svoje pejneze. Ka od obresti sploj ne gučimo, kak te gulijo. Tou, ka njin dvajsti pa tresti pa več lejt sakši mejsec tvoji pejnezi notri prtečejo, tou pa nikomi nika. Čista seeno je, če de lastnk Hans ali Giovanni ali Pierre, sigdar de isto.«
Ja, še malo, pa našemi predsedniki Kučani doj steče mandat. Ati je pravo, ka takšega predsednika Slovenija več nede mejla. »Tak je!« san pravo. Niti eden ali ena nede tak verodostojno predstavlo velikost naše države. -Sto bi pa lejko bil nouvi?« san pijto atija. »Neman pojma,« je pravo ati. »Ja, kak pa te ge naj znan, oe tij ne vejš,« san pravo. No, zaj va pa šla z atijon gor na ižo po šunko, ka mo jo za vuzen geli, te mo pa še leto po bilice, ka je mama pofarba z lukon kak sigdar. Bajca do pa te gor škrabali ove ornamente ali kak se njin že pravi. Sakše leto mamo najlepše remenke. Bar inouk mij lepše farbamo. Vači nas ovi sakši den farbajo pa nan mejsec v vodej kažejo. Želen van, ka bi preživeli fajn svetke, deci pa, ka naj sploj nej ali pa fejst previdno s karbidon strejlajo. Pa te če te že sitrejlali, je naj pouleg vaš ati ali pa kakši starejši.
P.(ozabo} S.(an): Naša vlada /e E krizi, nemrejo po svejti Ee/(ati stari vladni avion je prej h.in, nouvi, šteri košta kak ena velka fabrika, je pa še ne j prišo (prleto). Pri strejlanji s karbidon paste, ka kakša mlečna kanta previsiko ne odletij pa te razklumpani avion doj ne vdari, da de šteri pregenj od naši politikof tu prejk leto na nujni sestanek fPešto po šunko ali PIK salamo.
/AK3C
POLJUB
POMURJA
Izenačen boj med šestimi finalisti je prinesel zmago TIMIJU iz Bodonec in MIŠI iz Šala-menec, ki smo ju v februarskem Penu označili pod črko E.
Sliko je poslala družina Poredoš iz Bodonec 134, ki prejme nagrado Kolinske iz Ljubljane v vrednosti 10.000,00. sit.
Iz kupa dopisnic, ki ste jih

( poslali in glasovali
za svo-
jega favorita, smo izžrebali eno. Nagrado našega podjetja prejme Bruno Jančar, Apače 106, 9253 Apače.
Sponzor NAJ POLJUBA
SMINTi
NOVA AKCIJA NAJ... NAJ... NAJ
Aprila pričakujemo sliko vašega avtomobila, ampak, saj se razumemo, NAJBOLJ »ODŠTEKANEGA« AVTOMOBILA. Nekateri jekleni konjički so dandanes resnično prava posebnost, redkost, umetnina, starina ...
Nekateri so pisani kot mavrica, drugi so edinstveni na svetu ..., tretji so tako stari, da komaj še sopihajo po cesti. Ampak pazite, veljavne so tudi fotografije avtomobila, ki ni vozen, samo da je avto ... traktor... kamion ... motor, skratka vse, kar brni. Če imate letalo, ki je nekaj posebnega, bomo veseli, če nam pošljete njegovo fotografijo.
BOLJ »odpelani« avtomobil Pomurja
Vse prispele fotografije vrnemo.
NAJBOLJ »ODPE-LANI< AVTOMOBIL POMURJA oz. njegovega lastnika pa čaka lepa nagrada.
Slike pošljite na naslov: Agencija VENERA, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom ZA NAJBOLJ »O D-PELANI- AVTOMOBIL POMURJA

I
I

1
VESTNIK 41
P«n
marec 2002


Družina v bazenu
Med listanjem družinskega albuma soboškega tiskarja Andreja Horvata smo se ustavili ob zanimivem posnetku, ki ga je naredil vročega poletnega dne, skoraj zagotovo v nedeljo zgodaj popoldne, okrog leta 1934 takratni soboški fotograf Jerolim Purač
V bazenček z vodo do gležnjev so stopili gospod Izidor Hahn, njegova soproga Irena, hčerka Sanka in sin Andrej Družinsko sliko bodo naredili, je verjetno odločil Izidor, da se bodo nekoč. na stare dni, spominjali, kako je bilo lepo, ko so bili še mladi in vsi skupaj, ali morda zato, ker je bil to takrat luksuz, morda je bila to moda, morda se je to »šikalo« ali pa so le izkoristili priložnost in fotografu, ki gaje po naključju zaneslo med kopalce, naročili ali ga celo zaprosili, da jih ovekoveči Gledano z današnjimi očmi je fotograf, gospod Purač, postavi! kamero nekoliko bolj desno od prhe, ki stoji nedaleč od privzdignjenega dela kopališča, kjer je zdaj senčni vrt z restavracijo Morda celo še kakšen meter bliže bazenu V isti smeri in na istem mestu, kot vidimo drevesa v ozadju, je olimpijski bazen. Bazenček, v katerem si družina hladi podplate, je imel svojo funkcijo, saj je vsakega kopalca, ki je hotel skočiti v vodo, prisilil, da si je prej namočil in oplaknil noge Od srede sedemdesetih let. ko so zgradili olimijski bazen in obnovili starega (na sliki), tega bazenčka m več.
K fotografiranju se je povabil fantič, star kakšnih devet let, ki bo takoj, ko bo fotografiranje končano, ugriznil v kos kruha in šel svojo pol. Po vsej verjetnosti je kruh namazan z mastjo, manj verjetno pa s slivovo marmelado. Dve sprijeli, z mastjo namazani rezini kruha pa še kakšna paprika ali paradižnik - to je bila standardna malica otrok na soboškem kopališču in še kje drugje vse do začetka šestdesetih

let. Potem so se prehranjevalne navade, skupaj s standardom, spremenile.
V ozadju, na skakalnici, vidimo postavnega zagorelega mladeniča, ki se pripravlja, da bo skočil salto nazaj. Moral je biti dober skakalec in je že prej skakal ter tako nase pritegnil pozornost Deček na skrajni desni strani fotografije zato napelo pričakuje novo bravuro in ga zadaj fotografirajoča se družina sploh ne zanima Skakalnica, deska iz hrastovega lesa, je stala nad tretjim od petih startnih kamnov. Bazen namreč ni bil predviden samo za rekreacijo, ampak so v njem potekala tudi številna tekmovanja Kar nekaj članov povojnega plavalnega kluba je bilo znanih po vsej Sloveniji. Plavalci pa tudi vaterpolisti so hodili na
tekmovanja in domov prinašali priznanja. Veliki Najprej v Murski Soboti, nato v Kolos-
bazen je bil dolg 33,3 metra, tako da so ^našale tri dolžine 100 metrov. Na levi strani, v sredini slike, vidimo mlade smreke. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so že dajale mogočno senco. Starejši kopalci v tisti predel niso zahajali, otroci pa kar, saj so vmes, tu in tam, rasle dišeče gozdne jagode. Stavba, v kateri so bile kabine, blagajna, prhe, restavracija itd, je bila lesena. Približno takšno podobo je ohranilo kopališče
do sredine sedemdesetih let, ko so zgradili še poklicnega dela, saj je kot »gospod«, vodilna
olimpijski bazen in vse skupaj posodobili.
Sobočani so lahko ponosni na svoje kopališče. Tistega časa se je redko katero mesto lahko pohvalilo s takšnim rekreacijskim objektom. Kranj. Maribor ali Radovljica na primer že ne.
Kot rečeno, je bilo kopališče zgrajeno v letih Szaparyjev iz M. Sobote, knjige pa potlej tudi
1933, 1934 Načrte zanj je naredil arh. Novak. Največ zaslug, da objekt stoji, pa ima verjetno tovarnar Jože Benko, ki je podpira! in delno sofinanciral gradnjo, svojo dobrodelnost pa, mimogrede, koristil v političnih - tudi predvolil
nih - bojih proti vplivnemu industrialcu Hartnerju Za tisti čas. ko Sobota ni štela niti 5.000 prebivalcev, je bila gradnja kopališča velik zalogaj. Arh Novak, ki je izdelal načrte zanj in ga umestil na severozahodni rob mesta, pa je dejansko dokazal, da se razume na svoj posel in da ima vizijo o tem, kako naj se Sobota razvija, kje bo kaj stalo in kakšna bo nekoč. Tako verjetno ostane Fazanerija z nogometnim igriščem in kopališčem med starimi hrasti z zelenim okoljem ob Ledavi, ob katerem vsak tujec le z zavistjo pokima, njegov največji spomenik. Skoraj bi lahko rekli, da si je arh. Novak s svojim delom v mestu in zanj zaslužil, da mu kakšno napako, tudi če ni bila ravno majhna, spregledamo
In kdo je Izidor Hahn, ki se je ravno v trenutku, ko je Purač odkril zaslonko, smeje, vendar ne ravno brezskrbno zagledal v tla? Soboški tiskar in izdajatelj tednika Murska krajina se je rodil leta 1893 v Bodoncih. Z dvanajstim letom se je začel šolati za tiskarja.
varu, Lendavi in Čakovcu. V prvi svetovni vojni je bil trikrat ranjen. Leta 1922 je prevzel vodenje Prekmurske tiskarne Poleg tiskarne, ki jo je imel v najemu, je imel še svojo knjigoveznico in papirnico. 7 junija 1931 so ob njegovem (in tudi očetovem) jubileju soboške Novine tako-le zapisale: »Po svojem očetu je podedoval poštenost in veselje do
osebnost, prijel za vsakršno, tudi najslabše fizično delo. Takšno, ki ga drugi voditelji tiskarne ali knjigarn sploh ne bi pogledali. Svojo široko razgledanost je pokazal tudi, ko je na dražbi kupil veliko dragoceno knjižnico grofov
posojal študentom.«
V letih 1939 do 1941 je izdajal tednik Murska krajina, tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Med uredniki so bili tudi brata Janez in Ludvik Nemec ter učitelj Milan Ferjan. Hahn
4i
I
je tiskarno posodobi! in jo preuredil na elektriko. Tiskarna je ostala v lasti Prekmurske banke do leta 1946, ko so stroje demontirali in jih odpeljali v Ljubljano. Izidor Hahn je tiskarno vodil do aretacije leta 1944. ko so vso družmo, torej vse. ki so spredaj na fotografiji, in tudi večino drugih soboških Judov odpeljali v Auschwitz. Iz taborišča smrti se je po vojni vrnila edino Šarika. Na fotografiji, takrat ji je bilo sedem let, z rahlo nagnjeno glavo zvedavo
opazuje strička Purača, ki je trenutek prej, preden se je pokril s črno krpo in pogledal skozi objektiv, strogo naročil: »Ne se gibat’!
!«
Joseph Maria R

T
Od 28. marca do 25. aprila	HOROSKOPE7V | Pripravlja: Agencija, Hogod |
ii
za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
OVEN
(21, in. - 20. IV.)
LEV
e takoj na začetku meseca boste začeli drzno in
(23. VII. - 22. Vin.)
inamični april Poslovno področje in druge ambicije
STRELEC
(22.XI. - 21. xn,r
strastno, nato pa nadaljevali s precej bolj premišljenem in (tudi status, ugled in podobno) bodo predmet'vaše ener . počasnim tempom. Tako boste postali previdnejši. V ljubezni gičnosti. Mogoče boste imeli več dela kot ponavadi kar bo lepe spremembe po 8.,. ko vstopi v vaše znamenje Venera. '	’	’	■	.........
Toda pozor: ne bodite preveč sentimentalni in ne pustite se
zapeljati privlačni zunanjosti. Kar bo sprva videti kot področju s 7. aprilom. Ljubljena oseba vas bo nosila po rokah enkratna priložnost, se kaj lahko izkaže za prehoden čar.
ustvarjalo napetosti in nezadovoljstvo. Nadzorujte jezo! Za
vse Leve pa se bo začelo lepše obdobje na romantičnem
Pokažite ji hvaležnost!
BIK
fsHl
DEVICA
(21. IV - 21. V.)
vaše znamenje bo že takoj na začetku meseca vstopil
(23. VIII. - 22. IX.)
ste se posvečali predvsem inovacijam na
delovnem mestu, kjer ste bili tudi zelo »pridni« in ukaželjni
Mars - planet energije, moči, prodornosti, navdušenja, drznosti, telesnosti Spodbudno bo vplival na vaše vitalne Osebnega zadovoljstva je bilo najbrž bolj malo sai vas .p moči, zato boste zaceli energično delati in se boriti. Vendar miselno delo preveč izčrpalo Prihaja april ko boste v seb be tekmujte za vsako ceno, v morebitnih sporih pa poskušajte začutili nov val svežih moči Potrebujete nekoga ki vas ho ohraniti ravnotežje! Iskanje dokazov naklonjenosti je jalov spodbujal k telovadbi, športu, rekreaciji - in ljubezni V službi boste spet kazali več samoiniciativnosti injjrodornosti.
Posel, pa še dolgočasni in ^tni boste
DVOJČKA
L
EHTNIC
(22. V. - 21. VI.)
(23. IX. - 22, X.)
^^Jivahen in ustvarjalen marec je za vami, začenja se nekoliko bolj negotov april Po 12. boste še optimistično zrli v prihodnost in navezovali stike, kasneje pa se bo nekoliko Ustavljalo. Ali imajo napori res kakšen smisel, se boste včasih spraševali Ne pustite se zapeljati dvomljivim ponudbam in Zunanjemu blišču, predvsem pa se izogibajte dvojnosti in
arca ste bili silno živahni, saj vas je marsikaj
trojnosti Preveč želez v ognju vam
lahko nakoplje težave'
spodbujalo k energičnemu trošenju moči, toda po drugi strani ste imeli bolj malo nadzora nad svojim življenjem, hkrati pa se je v vas naselil občutek izčrpanosti in nezadovoljstva. Po 8- aprilu se boste spet začeli zabavati Partner vam bo še naprej središče življenja, toda ne boste se več žalostili, če bo šlo kaj narobe. Prebudilo se bo pravo spomladansko erotično
RAK
občutje.
(22. VI. - 22. VII.)
ŠKORPIJON
ie od lanskega novembra ste nekoliko bolj zadržani, negotovi in nemočni. Težko zberete pogum, da bi se odločno borili 2 življenjem in zahtevami, ki vam ga sproti postavlja. Toda 2 aprilom se začnejo drugačni časi. Ponovno boste dobili občutek, da lahko napredujete in uveljavljate svoje zamisli, z njim pa bo prišla tudi nova priložnost. Naklonjena vam je zlasti prva desetina meseca, ko bi lahko našli celo nov vir
zaslužka.
Uspešen mesec! Z«
KOZOROG
L’ z422)oXHnorir2QiiJ,)t
^LLLi) II I uuim zi:^A>l(WOLjTW4aDOnnaif21^*.|U so se pokazali že marca, pa do sedaj morda niste mogli zbrati moči, da bi se z njimi zares spoprijeli. Takoj po 2. marcu, ko prestopi Mars v Bika, boste odločno ukrepali, morda v zvezi z nekim poslovnim partnerjem, ki bo končno prisluhnil vašemu dobro premišljenemu načrtu. Začela se bo »akcija«, ki bo dosegla sredi meseca svoj pozitivni vrhunec Začnite obiskovati studio za fitnes
VODNAR
(21.1. - 19. II.)
zelo dinamičnem in razburljivem marcu prihaja
nekoliko bolj umirjen april, ki pa vam bo prinesel povsem nove, drugačne izzive. Začeli se boste boriti za svoje mesto pod soncem, le na drugačen način, kot ste to počeli doslej Namesto intelektualnih naporov bo boj za vaše zasebno okolje, v katerem bi se počutili bolje, svobodneje, varneje ... Lahko bi preuredili dom Ne prehitevajte dogodkov! Zdravje
vprašljivo.
RIBI
(23, X.-21. XI.)
■. J b zmikajočih se priložnosti se	XV Ainuli mesec je bil za vas dokaj naporen, saj so se
obdo JU IZ	priložnosti vrstili dogovori, ki so vam jemali veliko energije. Ste pač
Potrudite se za novo službo človek dejanj in ne besed! Po 12. vam ne bo več treba toliko
se
■^0 dolgotrajnem
hoste začeli dejavneje vključevati razvoj,napredekinekspanzijo . ...
i-f' boljši zaslužek! Naklonjena vam je zlasti prva tretjina
Jheseca, v drugi polovici meseca, ko boste lahko nadomestili Toda pozor: pojavila se bodo trenja v bližnjem okoli za nazaj, boste konslruktivnejši. V ljubezni vam je ta me- Partneria si boste želeli fkot nonavadil nndrpditi nn na i« —	rlntnčfine novosti.
Ul
**!.•
manj naklonjen, čeprav se po
14. kažejo določene novosti.
govoriti, priložnosti za delo pa se bodo ves mesec kar vrstile
Partnerja si boste želeli (kot ponavadi) podrediti, on pa vam
bo “pokazal zobe« ali vas celo pustil na cedilu
Pmi f,-. kratke rečeno, Veslnikova mesečna priloga in ime t.,hi mesečnim f-lklusom. Ustanovljen |c bil, da bi, v skladu z učinkoval kol časopisni pen (tnalol in peiteiranlnei InmditTi.
-■ . -1.— „ ,0 tabloid spodobi.	nulralec) ter bil poln
niesečnlm aklusom.
foiosrafll, kakor se
ZB
J (20. II. - 20. III.)
____________________________ , ------------------------/ mčuje se romantični april, ki pa vas tja do 7 še lahko prijetno preseneti z dokazi ljubezni in spoštovanja. V občutku povečane osebne moči se boste sicer sončili še kar do 21 Izkoristite to za dosego ciljev! Verjetno vam bo uspelo, saj boste ves mesec živahnejši, dejavnejši in dinamičnejši, kot ste bili marca Manj sentimentalnosti in več »akcije«' V službi
bo živahneje po 12. Srečanja in dogovori
Izdala ga Podietj« za informiranlc.Odgovornl urednik mattfcncga časopisa |e Janko VoteK uredniki Pena so Bolan Peček, Jože Riiuper in trma Benko. Oblikuje go Endre Gonter za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zsuneker, lektorira Nevenka Emri. H.ni-unnlniškoiranklikiOoU''*"«' t v---->
Emri. Bamnalnlako ga obliku|e Robert J. Kova/ ZaPb*«	l
__________________'	rLovac. Fen ni posebne naročnine'
P^n
z
V
Z
P
P^n
n
z
, z
M
M
M

u
P

1
marec 2002
Pen
42 VESTNIK
Vesele velikonočne
praznike vam želijo

Občina GORNJI PETROVCI
Župan Franc Šlihthuber
J
■<


1

M
0

I

f
Občina PUCONCI župan Ludvik Novak
41
A'

k

J
I

ffVj

! J-

i
■ -T.



K
Občina ODRANCI župan Ivan Markoja
i
I
ii'
J'-.'

\Vt

■i,
M
4i”- I " A- Ir'
I l|
v
*

Ni.
J a i
■ IS
t
A

or
j-'

' *


4
r r
r /e-
J
/i'

f
Občina
TURNIŠČE župan Jože Kocet
lil
J
Občina CANKOVA župan Viktor Voršič
Občina KUZMA župan Jožef Škalič
k
X.
F’ 'I
Ob

o
KELLEMES

- -T*
' I
K
HUSVETI

UNNEPEKET KIVANUNK
k.
Občina TIŠINA župan Alojz Flegar
Občina ŠALOVCI župan Aleksander Abraham

I
'^1
[
I
I
Občina ČRENŠOVCI župan Anton Tornar
Občina DOBROVNIK župan/ polgarmester Marjan Kardinar
»Aleluja* je nas vzklik veselja, verovanja in upanja ob veliki noči. Vstanimo tudi mi v nov svet veselja nad življenjem,
medsebojne ljubezni in
upanja, v dobro. Jc^f Kavaš, župan občine Beltinci

Občina < LENDAVA župan/ polgarmester Jožef Kocon
j
Občina KOBILJE župan Pavel Nemet
K
( r
VESnilK43
Pen
marec 2002
Zena iz Mongolije
Po duhovnosti nov izziv: ekološko kmetovanje
Bralci se morda še spomnite karavane miru, ki je potovala 1993. leta tudi skozi naše kraje: dvokolesni voz, ki so
ga vlekli voli, ob njem pa so šli mladi prenesli določen program, znanje za
ljudje, oblečeni v nenavadna oblačila
(oranžne halje) in peli: Hare Krišna Hare podarjenje, duhovne nasvete, meditacijo oddaljene.«
Krišna Krišna Krišna H are Hare/ Hare Rama Hare Rama Rama Hare Hare. To je bila pesem velike mantre za duhovno osvoboditev. Naš dan so obogatili pripadniki slovenske Skupnosti za zavest
Krišne, ki je sicer vpisana v register so krenile nove skupine misijonarjev. Na
verskih skupnosti Slovenije. Med misijonarji je bil tudi Lendavčan Ladislav Varga.
V Lendavi je končal osnovno šolo, v Mariboru pa klasično gimnazijo humanistične smeri. Kot gimnazijec se je začel zanimati za duhovna gibanja in navdušil se je za Zavest Krišne. V Ljubljani se je vpisal na teološko in
filozofsko fakulteto, a je študij po nekaj ražirili na nekdanje komunistične
mesecih opustil in vstopil v tempelj Hare Krišna, kjer se je temeljito seznanil s starodavno monoteistično religijo po imenu vajšnavizem, ki sodi v širši okvir hinduizma. Izvor verovanja vajšnav so starodavni spisi Vede.
Misijonar v Mongoliji
V štirih letih bivanja se je tudi us- pridnost. Mongolija je bila zame izziv, posobil za »pridigarja«. Sprva je deloval čeprav se je medtem država (zaradi prt posredovanju literature po vsej perestrojke) odprla; večja demokracija, Sloveniji ter sodeloval na več festivalih volitve, tolerantnost ... Deloval sem v
Hare Krišne doma in v tujini.
»Potem sem odšel v Indijo v zvezno državo Gudžarat, ki je zibelka duhovnosti, civilizacije, književnosti... Tam sem se nameraval dalje izobraževati v
dopolnilnem študiju sanskrta [jezik treba je bilo najti službo. Sam sem postal lendavski vrtec, in sinka Haridasa, ki je staroindijske književnosti), hinduističnih učitelj angleščine na pravni fakulteti, zdaj star dve leti. Ladislavova družina
ved ... Zdi pa se, da mi študij ni usojen in spet sem se znašel v misijonarskem delu Z avtobusom smo se vozili od mesta do mesta, od vasi do vasi in izvajali kultur-
Sidioiaasii raj
V400 m
^^dmorske O višine
-■'J
najvišji vrh Slovenskih goric
Radio Murski val

i S

i ,




I
i*'
'f,



■ ;r
ne duhovne programe. Skupina je bila golskih stepah ... Tudi svoje turistične intelektualci v pokoju, vendar se zdaj
pisana: v njej so bili Indijci, Rusi, Jugoslovani ... Ko smo prišli v neko hišo, smo
vse: o zdravi prehrani, ideje za gos
... S sabo smo imeli tudi zdravila ...«
Poslanstvo je bilo uspešno, kajti misijonarjem so se pridružili novi ljudje. Ker za nakup avtobusov ni bilo denarja, so kupili vole, izdelali vozove in na pot
podoben način tam ljudje hodijo tudi na prišel sam, ampak je pripeljal s seboj romanja. Potem so Ladislava Vargo povabili v New Delhi, kjer sicer gradijo velik tempelj Hare Krišne Tam je deloval pri izobraževanju mladih rekrutov z vsega sveta. Srečal se je tudi z Mongoici, Korejci ... To so bili ljudje, ki jih zanima filozofija Hare Krišne. Tam se mu je porodila ideja, da bi delovanje
države: Kitajska, Kombodža, Laos, Severna Koreja... Misijonsko postojanko so hoteli organizirati tudi v Afganistanu, ampak jim to zaradi talibanov ni uspelo.
»Pristal sem v Mongoliji. S študenti od tam sem se srečal že v New Delhiju in I tam smo tudi prevedli v mongolščino [ dve knjigi. Navdušila me je njihova
Ulan Batorju. Mongolija je bila prava J pustolovščina, saj si s svojimi dotedanjimi izkušnjami nisem mogel veliko pomagati. Treba je bilo/ovo nanovo. Od soprogo Tuyo Garamsuren, hčerkico
prodaje knjig ni bilo mogoče živeti in Egshig, ki je zdaj stara šest let in hodi v
kjer sem srečal soprogo. Tam pa sem se
v okviru centra Hare Krišna ukvarjal otroka, ki se učita slovensko in ma-tudi s turizmom: turistom smo izposojali džarsko. Egshig je zdeklamiraia kar konje za ježo, džipe za vožnjo po mon- nekaj pesmic v več jezikih: mongolskem,
Grmada
Velikonočne
praznike vam bo v Nedeljski kuhinji ob 10.30 voščila
94f 6,,^
X,
1 Pomurka leta i Marjeta Ciz.
angleškem, ruskem, slovenjem, mm džarskem... Zakonca komunicirata med seboj predvsem v angleškem jeziku, vendar je moje malo »preverjanje« pokazalo, da gospa Tuya že razume oziroma zna kaj povedati tudi po slovensko in madžarsko, torej v jezikih okolja, kjer zdaj živi in, kot kaže, bo živela nedoločen čas. To pa ne pomeni, da bi prekinili stike z Mongolijo, kamor nameravajo poslej sicer le še na dopust, obiske. Tuya ima tam starše, ki so
vodnike smo imeli. Zaslužek smo vlagali ukvarjajo kot nomadi z živinorejo. To jim
v ustanovitev sirotišnic, poznje pa za
Pripeljal ženo in otroka
Oktobra 2001. se je Ladislav Varga vrnil iz Mongolije v svojo rodno Lendavo, kjer ima mamo (oče je žal umrl) in babico, brat pa živi v Ljubljani. Ni
je konjiček, kot ga imajo tudi slovenski
internat, v katerega so prihajali otroci upokojenci, ki ne morejo brez svojega z območij, kjer ni šol ali pa so zelo vinogradka.
»Tudi sam sem rasel med vinogradi,« je v nadaljevanju povedal Ladislav in potem razkril, da se namerava ukvarjati z ekološkim vinogradništvom in kmetovanjem. Vinograd že obdeluje, kmetijo v vasi pri Lendavi, na kateri bodo v reji tudi konji in krave (ima že deset koz), pa šele oblikuje. Torej neke vrste pod-
se je hitro vključila v novo okolje, zlasti
jetništvo, s katerim ima .nekaj izkušenj tudi iz Mongolije, Na vprašanje, ali gre vse to v korak z njegovim duhovnim prepričanjem, pa je odgovoril posredno: pred leti je bil izziv duhovno poslanstvo, posebej na območjih, kjer so orali ledino, zdaj pa je izziv ekološko kmetovanje, pridobivanje zdrave hrane in pijač. Še naprej pa seveda ostaja po duši kriš-novec.
Krišna (po sanskrtu črni) je bil indijski knez, ki je bil povzdignjen do božanske časti. Pred približno petsto leti se je znova pojavil v severovzhodni Indiji, tokrat kot Šri Krišna Čaitanya. Svojim učencem je naročil, naj nadaljujejo poslanstvo in razširjajo zavest Krišne ne glede na kasto, veroizpoved, nacionalnost, in učil petje svetih imen. Uvedel je duhovno in družbeno renesanso ter poučeval petje velike mantre za osvoboditev: Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare ...
Morda še tole. Krišnovci verjamejo v

reinkarnacijo. Kdor je grešen, se ne more približati Bogu, zato se bhakte (božji služabniki) držijo načel svobode, ki po Vedanti tvorijo štiri stebre religije: usmiljenje (uživanje izključno nenasilne oziroma vegetarijanske hrane), strogost |, ■ (odpoved uživanju poživil, kot so droge, ' . alkohol, tobak, prava kava, pravi čaj), čistost (vzdržnost pri spolnih odnosih zunaj zakonske zveze, v okviru zakona pa samo za rojevanje otrok), resni-
11)5,7.
coljubnost (odpovedovanje igram srečo}.
na
I
Svojega prijaznega sogovornika nisem vprašal, ali prekrši katero od teh
zapovedi
--- Stefan L. Sobočan
20
marec 2002
p©" rockregerep
44 VESTNIK
ZDENEK BILY DIKIELAND BAND OSVAJA STARO IN MLADO
Vlili*'
ti
*
'1
H*
t
v
I
- ' \





Pred dobrim letom je začela v naši pokrajini na pobudo jukeboksovca Boštjana Rousa delova*ti glasbena skupina, ki goji posebno zvrst glasbe -dixieland. Gre za ZDENEK BILY DIXIELAND BAND, ki igra predvsem glasbo dvajsetih let prejšnjega stoletja, glasbo, ki prihaja iz New Orleansa. Skupino sestavlja osem »muzičarov« z vseh vetrov; trobentač Zdenek Bily in basist Mojmir Wolf sta prišla zaradi »slovenskih lepot na dveh nogah« s Češke, pianist Zoran Repja, bobnar Jože Zadravec in harmonikar Riki Zadravec so tipični Veržejci, o katerih je pisal že Manko Golar, pozavnist Sašo Ozmec je v skupini najbolj zelen, ker je prišel zadnji, barve Prekmurja pa zastopata klarinetist Boštjan Rous in kitarist Iztok Rodež. Poleg dixieland standardov igrajo tudi nekaj slovenske glasbe, predelane v dixieland. Ker so ugotovili, da tudi v skupini brez ženske ne bo šlo, so k sodelovanju povabili pevko Matejo Horvat Zver iz Sela, ki prihaja iz znane beltinske glasbene družine. Mateja obvlada tudi narodnozabavno glasbo, saj že nekaj let prepeva pri Slovenskih i muzikantih, poznamo pa jo tudi kot pevko I soboškega Big Banda.
I Skupina v teh dneh aktivno nastopa na levem 1 in desnem bregu Mure. 15. marca se je predstavila * v veržejski kulturni dvorani, minuli petek pa je zaigrala v restavraciji soboške Zvezde.
VIKTOR POPULARNOSTI V GLASBI BO LETOS MORDA PRISTAL...
- v rokah lanskoletne dobitnice NUŠE DEREN-DE, ene najboljših slovenskih pevk, ki smo jo na letošnji Emi prvič spoznali tudi v vlogi voditeljice. Upamo, da ne zadnjič.

ii
R!
4
b
4



I nekaj časa glasbo postavila na I stranski tir. Simona je bila za I Viktorja nominirana petkrat, I dobila pa ga je leta 1998.
I - ali pa V objemu skupine SID-I DHARTA, ki se je prebila na prvo I bojno črto slovenskega rocka z I albumom Id in se uspešno obdr-I zala z albumom Nord, ki je izpolnil vsa pričakovanja še tako
I zahtevnega glasbenega ušesa. Na fotografiji eden od članov
I Tomaž Rous, ki ima svoje ko-, renine v Beltincih.
Na plesu mursko-morskovalovcev bo nastopil kot gost večera Davor Radolfi

E/


a
'd
- v naročju SIMONE WEI-SS, ki bo kmalu drugič postala mamica in je zato za
1
J:
■l
Ansambel
štrk tudi letos
Ji med
najboljšimi na
F
-J
festivalu
Slovenska
polka in valček 2002.
Na glasbeni sceni je že dobrih 15 let. Kdo ne pozna njegovih uspešnic; Neka živim kako živim, Kad ustinu voliš Ženu, Samo jednom se voli, Nočas oko tri, Na bačvama vina, Da života imam dva in mnogih drugih, ki jih je posnel s skupino Ritmo loco. Po rodu je Dalmatinec iz Sutivana na otoku Braču, zdaj pa živi v hrvaški prestolnici. Veliko let je _ preživel v Italiji, kjer je študiral oblikovanje, in v Argentini, kjer je veliko njegovih sorodnikov. Čeprav ni ljubitelj festivalov, se je udeležil letošnje Dore, sicer pa ima zelo veliko platinastih in zlatih plošč.
I
I
v'

USTVAfiJAMO AVTOMOBILE.
Paket, ki podmaže ...
Sag
RENAULT STORITEV
RpnauhOiZi paketi sioritev sestavljeni iz onginalnih Renaultovih nadoniesinib delov in najkakovostnejših storitev Renaultovih serviserjev. Njihova prednost |e preglednost, saj je paketne cene določena vnaprej in tako omogoča popoln r>ad?or riad Storitvijo, V prvem letošnjem paketu vam ponujamo menjavo olja EK Rrcstigradc tS 1&W4O in oljnega filtra ie od 9.530 SIT.
Pred menjavo oija nudimo v pooblaščeni prodajno-servisni mreži Renault tudi brezplačen pregted kontrolnih točk.
Reruultov nasveti
Za vožnjo v rtormalnih pogojih po eeslah uporabljajte olje fif Prestigrade TS ISVVO. Za mestno vožnjo s pogostimi faslqi in ponovljenimi vžigi je še posebej primerno olje Eif CompeTition ST 10W4Ci.
Za š|xrrmo vožnjo v visokih otira Tih Ter predvsem za dCi motofje priporočamo olje Eli Ejccellium
Profesionalna storitev ra vaš avto * paiteli storitev Renault
www.renault,si
wa p. renault.si
vključujf 41 dja Eli Prestigr^čk TS )5Vlf40,	oljni lilUr, p<}dlo!ko in
stori lev fliefijtive Cena vključuje OOV in velja do spremembe cenika
1
Člani ansambla Štrk zelo radi nastopajo po Prlekiji in Prekmurju, s še večjim veseljem pa se udeležujejo festi valov. To se jim je doslej večkrat obrestovalo, saj so osvojili že štiri zlate Orfejeve značke, pevka Vika Kolarič je prejela Korenovo plaketo za najboljši vokal na Ptujskem festivalu in še bi lahko naštevali. Lani so z »valčkom Lahko noč moj mornar že preverili, kako je nastopiti na najbolj odmevnem in kakovostnem festivalu slovenske narodno
zabavne glasbe SLOVENSKA POLKA IN VALČEK.
Čeprav so dobili veliko glasov gledalcev in poslušalcev nacionalne televizije ter radia, to ni zadostovalo za zmago. Ker vedo, da imajo Slovenke in Slovenci raje poskočne melodije, spomnimo se samo znanih Avsenikovih polk, ki so zaslovele po vsem svetu, so se odločili, da letos svojo pri ljubljenost preverijo s polko Nazdravimo prijatelji, avtorjev Edvina Fliserja, ki.je poskrbel za glasbo, in Mire
Žveplan Ozvatič, ki je napisala besedilo. Omenjeni festival si boste lahko ogledali na prvem programu televizije Slovenija na velikonočno soboto ob 20.00 in takrat tudi izkoristili možnost glasovanja za edine predstavnike naše pokrajine
Kdo ve, morda bomo njihovo zmago lahko proslavili 6. aprila ob 20.00 na 5 tradicionalnem srečanju mursko morskovalovcev v hotelu Termal v Moravskih Toplicah.
■k,
... motor vašega avtomobila.
I

II
(I
J '
VESTNIK 45
Pen
scena,
marec 2002
2
To smo mi:
4. b Gimnazija M. Sobota
1;
Doživeli smo
/
pregei preobratov
Na sliki smo: Albert Matej, Maja Balažič, Sebastjan Belak, Aleš Benko, Danijel Berden, Aleksander Gabor, Doris Gumilar Bojan Zadravec, Tomaž Ržen, Janez Vutek, Boris Lainšček, Marko Bunderla, Marjan Kelenc, Stanko Mencigar Nina Mencigar, Doroteja Smej, Natalija Rous, Maja Durič, Jasna Donko, Nada Pajtler, Suzana Pisnik, Dominik Kovač, Aleksander Kisilak, Adrijana Fujs, Karmen Semler, Primož Gašper in prof. Dobriia Kur. Na sliki
manjkajo: Mojca Grah, Matej Žalig. Ksenija Flegar. Martina Žilavec. Foto: Nataša Juhnov
Ni dvakrat istega dne ... ostane le spomin na trenutke gimnazijskih dni. V času gimnazije smo doživeli veliko lepega, neponovljivega, včasih smo zaužili preveč lepih trenutkov. Potem pa je bilo precej slabih dni, predvsem v času kontrolk in spraševanj v obdobjih pred konferencami A vse slabo pozabimo in si zapomnimo le najlepše trenutke, nas in soboške gimnazije. Čas je prinesel svoje, da smo odpotovali na maturantski izlet v Španijo, kjer smo tistih nekaj dni preživeli vstran od naših staršev popolno brezskrben čas. 12. januarja 2002 pa je prišel za nas - 4, b - dolgo pričakovani dogodek, maturantski ples. Priprave nanj so bile hude, še posebno za dekleta. Bil je večer, ko smo ponosno zaplesali v korakih četvorke in drugih plesov pred našimi starši in profesorji. Ob vsem se moramo zahvaliti naši cenjeni razredničarki profesorici Do brili Kur. ki nam je vsa štiri leta stala ob strani, se za nas zavzemala ter nam ponudila oporo pri angleškem jeziku. Zahvaliti se moramo vsem profesorjem, ki so nas poučevali, in plesnemu učitelju, V teh štirih letih smo doživeli precej preobratov, ki so zaznamovali naše življenje, in že se bliža matura. To je bil že naš cilj, ko smo se vpisali v gimnazijo Ker pa se temu cilju približujemo, se moramo zanj trdo potruditi, eni bolj, drugi manj. Vsi pa po tihem upamo, da bodo naši rezultati mature zadovoljivi ter se bomo lahko vpisali na želene fakultete. Sele potem pridejo leta, za katera pravijo, da so najlepša. To bomo še videli! Prišla bodo leta, ko se bomo vsi skupaj spet srečali, toda verjetno ne vsi. Takrat bomo polni doživetij in skupaj bomo obujali nostalgijo na dobra stara gimnazijska leta
Vaše pesmi
Zašel je
Ekstazi jemal 'je Jo,za zabavo,.
' travo kadil, '	■
da frajer bi bil, alkohol je pil, da skrbi bi pozabil. Je nekoč ugotovil, da brez droge ni mu življenja. Zavedel se je, da zašel je in da od drog odvisen postal je.

Sendi
Moja smrt
Čuti se potres na tleh, vidi zdaj se strah v očeh, že se pripravljajo, že hitijo že se na nebu oblaki delijo.
Odpirajo vrata, zapirajo njo
verni njen domek, bi rekli lahko.
Pevci že žalostno pesem pojo, pogrebci nje črno pa krsto neso.
Solza prikaže se v ljudsko oko mati zajoka, žaluje glasno, oče otožno in mirno stoji, brat samo gleda in se smeji.
»
Žalostna pesem trobente doni. Nič ne žaluj, ker kriva si ti!
Ti si začela, ti si to zlo, da nedolžni ljudje za tebe um rol«
Sangrija
Prazna ulica
Tebi sem verjela, s teboj sedaj živim, toda pridejo trenutki, ko ne na]dem poti, ne vem, kje si, iščem te po ulici, tam te ni, kje se skrivaš mi.
S.
Mandela
Z domišljijo se lahko dobro oblečeš
.»Mama, želim samo te hlače in nobenih drugih!« je vztrajal Simon. »Pa glej, v trgovini čez cesto imajo povsem enake hlače, le da so veliko cenejše,« vztraja mama pri pogajanjih. Takšen dialog marsikomu ni tuj. Kar se oblačenja tiče, so starši in mladi prav gotovo na dveh popolnoma različnih svetovih. Starši velikokrat ne morejo razumeti, zakaj je tako pomembno, da je na majici njihovega otroka s petmilimetrskimi črkami ime kakšne imenitne znamke. Nekateri starši so pri tem bolj razumni, drugi manj, dobro je, če je vsaj eden. Mladi pa že itak vedo, koga si morajo izbrati za nakup obleke. Če si oblečen po pravilih, ki jih postavijo vrstniki, te sprejmejo in vključijo v družbo, če ne pa ne. Kdo pa si želi biti izoliran v najbolj občutljivih letih. Z obleko se kaže tudi, h kateri skupini pripadaš ali h komu ne pripadaš. Da Mladi ne bi bili izobčeni, pritiskajo na starše, naj jim kupijo obleke kakšne blagovne znamke, čeprav njihov družinski proračun tega ne prenese. O tem, kako pomembne so blagovne znamke in kako pomembno je, kako si oblečen, smo se pogovarjali s Črtom Lovrenčičem, Katjo Ternar, Niko Horvat in Katja Šlihthuber, učenci devetega razreda Osnovne šole 11 v M. Soboti.
Ali je res tako pomembno, v kakšne blagovne znamke ali firme se oblačijo mladi?
KatjaŠ.: Meni toni pomembno, vseeno mi je. kakšna znamka je.
Katja T.: Ko si zbiraš prijatelja, res ni pomembno, kakšna znamka je. Drugače pa mladi veliko damo na znamke.
Nika: Radi imamo znamke, ki imajo dobre kavbojke in ki ti dobro pristojijo.
Črt: In predvsem tiste, ki so popularne.
Katja Š.: Pomembno je, da se v obleki dobro počutiš.
Črt: Tudi cena mora biti primerna, Včasih vidiš full dobre hlače, ampak če je cena nizka, misliš, da so bolj tako tako. Na cenejše ne padam.
Na kakšne pa potem padajo starši?
Črt: Na cenejše
Nika: Čisto vseeno je, koliko stanejo, dobre so, če so ti všeč in ti dobro pristajajo in se dobro počutiš.
Katja T,: Starši vedno ne zmorejo in včasih kdo hoče, da bi imel vsak teden kaj novega
Katja Š.: Velikokrat pa se ne lačijo.
splača kupiti drage obleke, saj rase mo pa tudi uniči se hitro. Ne glede na znamko.
Kako pa mladi gledate, če je pride lepo oblečen ali pa v raz
kdo drugače oblečen?
Katja Š.: Nekateri te gledajo tistega, ki je boljše oblečen.
postrani, če nimaš oblečene znamke,
Katja T,; Ja, nekateri so na primer takšni. Pridejo v kakšno trgovino z imenom in pravijo, jaz pa si bom tukaj nekaj izbral, ker je to pač trgovina z imenom, '■
Črt: Ampak če kupuješ samo v eni trgovini, si izoliran in zelo zelo ozko usmerjen,
Nika: Na šoli imamo nekaj ljudi, ki imajo res svoj posebni stil -nosijo vse samo v barvah zastave ZDA, na primer,
Katja Š.: Tistih, za katere vemo, da doma nimajo denarja, ne gledamo po strani. Mnogi pa imajo denar, a se bolj slabo oblačijo, takrat pa si tudi mislimo svoje,
Nika: Ampak če se on v tem dobro počuti in če mu pristoji, naj to nosi.
Komu pa je moda pomembnejša, fantom alt dekletom?
Nika: Niso samo dekleta tista, tudi fantje veliko dajo na obleko.
Nori na dobre »firme«
Od leve proti desni Katja Š., Nika H., Katja T. in Črt L.
Katja T: Eni so raperji, eni so skaterji. čefurji ... in tako se ob-
Črt: Jaz najbolj padam na dobre kavbojke.
Katja Š,; Ja, različno je, če fant
trgani trenirki. Že bolj pogledaš
Katja T: Če nekoga ne poznaš, najprej pogledaš videz, šele potem drugo. Če ga poznaš od prej, pa ne boš več tako gledal, kako je oblečen.
Katja Š.: Po obleki ga sodiš, kakšen je. Čeprav to ni vedno najbolj prav. Morda si doma ne morejo privoščiti, ti pa narobe presodiš.
Če kupiš firmo, je to tudi pogoj, da je kakovostno!
Črt: V kakšni navadni trgovini lahko dobiš hlače, ki so prav tako dobre. Včasih pa je cena odvisna tudi od velikosti napisa. Firma naredi svojo ceno.
Katja T: Vse, dodatki, torbice, pasovi.... vse je veliko dražje, če je
od kakšne firme.
Kako pa fantje gledate dekleta glede oblačenja?
na
Črt: Thdi radi pogledamo dekleta. Pa... gledamo na splošno vse. Pomembno je, da se lepo oblači. Obleka naredi prvi vtis,
Katja S: Če imaš domišljijo, se tudi lahko zelo dobro oblečeš.
Je kdo na soli, ki prinaša novo , modo. Če je on tako oblečen, je to moderno?
Vsi skupaj: Ne!
Črt: Vsaka modna muha traja nekaj časa.
Nika: To se ne spreminja čez noč, skoraj vse leto se kaj obdrži.
Kaj je trenutno najbolj »in«!
Dekleta: Hlače na trapez.
Nika: Stisnjene majčke!
Katja T: Zdaj, ko bo spomlad, bodo bolj spomladanske, žive barve.
Katja S: Žal pa si barv ne upamo nositi preveč.
Črt: Morajo biti široke hlače Pasovi, pasovi, pasovi... bolj tanki morajo biti in visijo dol. Pa kakšne majice.
Nika: Dekletom je všeč, če so s kapuco.

A. Nana
Rituper Rodež
Vse mlade vabimo, da nam pišete, o čem si želite brati, postavljaile nam vprašanja, pišite nam o vsem, kar vam pade na pamet, lahko komu posvetite pesem ali pa nam sporočite, če ste se zaljubili Naš naslov je Na sceni. Vestni k. Ul. arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: NasceniShotmai 1 com.
Stran uredila A Nana Rituper Rodež
marec 2002
Pc" rockregerep
46 VESTNIK J
Pripnite pasove
a
vračam se!
(
I
J


■I
Tako je najavila svojo vrnitev Celine Dion (33), francosko-kanadska pevka, ki se je marca 1999, ko ji je umrl mož, povsem umaknila iz javnosti.
Zdaj se je, z novim soprogom Patrickom (61), pojavila na podelitvi nagrad gramy v Los Angelesu. >Oba Reneja, soprog in leto dni star sin (oba na fotografiji), sta zdrava in vsak po svoje mi bosta pomagala, da bom uspešnejša kot prej. Sinu Reneju Charlesu pa se lahko zahvalim, da so moji šansoni na novi zgoščenki tako dobri,* je samozavestno izjavila Celin.
Tudi strokovnjaki so navdušeni nad novim albumom, za katerega pravijo, da je na njem vsaj ena pesem, ki bo postala svetovni hit. Ob vsem tem je Celine podpisala letno pogodbo s Caesars Palače v Los Angelesu, kjer bo pela petkrat na teden. Letno ji bo to prineslo 345 milijonov evrov.
pl
ril


■ n
I
ir.
J-rl
I

II


r
I
I
v

Naomi
ribe in nova ljubezen
Fotografija |e hitro obšla svet. Kako tudi ne, saj je posnetek, očitno narejen skrivaj, marsikaj postavil na glavo. Med drugim tudi to, da je velika ljubezen med Naomi Campbel in producentom Flaviom Briatorejem verjetno pri koncu. Zgodba se je začela lansko poletje, ko je bila Naomi še v krizi (med drugim se je odvajala tudi od drog). Na nekem sprejemu v Monte Carlu se je nekoliko preveč družila s pevcem rappa Seanom Combsom alias P, Diddyjem, čeprav je prišla na prireditev z zaročencem Flaviom. Na posnetku - narejen je bil pred dnevi - jo vidimo, kako z Diddyjem zapuščata neko ribjo restavracijo v Santa Monici. lUdi oba varnostnika nista opazila dobro skritega fotografa.
Spremenil bo imidž
Vse kaže, da bo znani nemški moderator Thomas Gotschalk kmalu spremenil svoj videz. »Kdo pa pravi, da mora imeti Thomas vse življenje mladosten videz. Predvsem bo videti resnejši in njegovi dolgi lasje morajo izginiti z njegove glave. Tudi njegova ekstravaganca je vprašljiva,* je izjavil njegov menedžer Franck Geissler. Thomas je bil še nedolgo od tega moderator št. ena. Po zadnjih raziskavah pa je padel na četrto mesto, zato razmišljanje o spremembi videza ni modna muha.
f/
■	- J
I? •• *
v-


I

'I
rv," -
S i
I s
IB
p« ff


lV
o
•^1
J
ft ti
m J® o r
H o ■ z B
J
I
5L-
? J

1
Ljubezen je od pamtiveka pisala nežne zgodbe, če so pri tem sodelovale princeske, pa toliko bolj, V objemu rahlo bradatega fanta vidimo norveško princesko Martho Louise. V španskem letoviškem mestu Cadiz se ob zgodnjem spomladanskem soncu s svojim izvoljencem pripravlja na medene tedne, ki naj bi se začeli 24. maja. Martha se je odpovedala nazivu kraljevsko visočanstvo, da se bo lahko poročila z navadnim meščanom. Izvoljencu je ime Ari Behn, ukvarja pa se s pisanjem.
Nov poklic
Potem ko je Claudia Schiffer zaslužila milijone na modnih pistah, se je
• * k (J 1 I I« ■ s ■ • s ■ '* V
*


odločila, da se preveri še na filmskem traku. V Nemčiji ■ je že posnela film z Bo-■ risom Beckerjem, v Ame-S riki pa z Benom Stiller-H jem. Zdaj so se uresničile H njene sanje: začela je H snemati televizijsko na-H daijevanko, v kateri bo ■ igrala odvetnico. Na-H daljevanka naj bi bila ■ neke vrste konkurenca H Ally McBeal. V glavnem H bi naj Claudia moškim ■ mešala pamet. Posnetek H iz prve nadaljevanke:
Claudia In Thomas Gib-H son, ki sodeluje kot gost H le na začetku serije.
h
nsniK«
Pen
marec 2002
Nagradna križanka
ri'

VI&TUK
PISATELJICA
BUCK
SLOVENSKA lORALKA
JAPONSKI pozokavni vzkuk
GLAVNO MESTO
L JONDANUE
VESTNIK
plavalni KLIJB
NA^ PEVKA lAJUAJ
VEK, OBDOBJE




K 11

FANT
KRAJ Z navpičho STNMMO

SKUPINA FRANCOSKIM PEShBKOVV TI.STOKTJU
MORSKA OEKUCA
VLADAR Z neomejeno OBLASTJO
'I
MEZOPOTAMSKA DRŽAVA
lOLTFTAN. kisline jgEtoaST RASTLINSKI
STRUP
AVTOR;
STEFAN HAJDINJM
ZNAČILNOST GRENKOB-NEGA
"UMETM*
LASJE
HRVAiKI OTOK PRI ZADRU NAisLMCAif (ALBERT) RU^l
VELETOK
KITEB
UOTOAM ČOLN
PRtSTASiCA RASIZMA
OK RAJHA VZAHOOM ČPANIJt
MCZNANCC
MORSKI
SESALEC
KRMAZA
KONJE
RAZMOČENA
PRST
oaZavna PRAVNICA
star (2 raz ZA VRV
FAUIANSKI lORALEC [MAsaiMOi
TONE
KUNTNER

'n





ZA DROBIŽ TCSoomIk^
PO Očetovi
STRANI

HIBIMal" KANADE
RtiE
15551557
SMUČAR KAEUN
NA VKADH ZA TRKANJE
plittovin^ GL MESTO FRANCUt (ORIOJ
VIOLINIST tMILEI STADION V BUDIMPEŠTI
11
POHLWNI
MESEC «MCB5"
RASTLINA
flL4.R
GA OMEJUJE BEST KVADRATOV
FRANCOSKI IGRALEC OEL0N
aL«Ai5gi'
UMETNO USTVARJENI
DVOJNIK
pMT"
COCKER ISSTpesnST
(BRACOI
SUKARSKA L,
TEHNIKA

'K:
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA
ANADAtuZUl —
KOBILARNA
ORAMIE $l$iiCn^ki arhitekt
MIHEVC
CEL^A ” NOSILKA
BARVE___I

lUJ^LAfiSr
PREDTVO
BRDIH
E
vesthičar
TapSnskT
OTOK
iwr
PISATELJ lERHET M.)
VRSTA  ŽITA 
D
6WTiPIl'
KAMIONA sčRta”
JABOLK
OGR&JEK
OGNJENI
ZEMLJI


▼
pr
S«B5KI SUKAA jNlLOi)
HI. VI,...
ZASTAVA
TM
Španski KOLESAR (LO^j
veuK MORSKI RAK BREZ KLEiC
rfALUANSKl PEVEC l<RAJ Al POSTOJNI
BALKANSKA
JED 'kraj nad"
iiupoy£CiHOl
HRVAŠKI
TV voonEu (OENIBj “^uKSEr"
ROCK SKUPINA
MOBELOVEC
IfVOl “BKmr
SAVE (BIH)
HUIAj^nS BfTJE kiMOR; umiranje
I
MALA
AZUA
EGIPTOVSKI RRED$EDN1K (GaMAL Al
OBuka
MENA matua ^eluT
AM PEVKA (TOKCO
PESEM
SREBRO .
"■OTunr ČLOVEK
VISOKA VRTNA ROŽA
NAS SUKAR IN GRAPIK (LOttE)
P*
TRENUTEK
-sejT"
NAVOCH
KLICA POGANJEK
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 14. 2. 2002;
SKISANOST, (VlULOVODEC, AROMATIK, mlin, LACAN, NITRAT, RAČE, CENTRALA, SRBI, ALA, OKINAVA, ŠTIRAK, SMODNIK, RIN, PENINA, STAROSTNICA, OPAL, TONALIT, LENTI, ČAR, TAGORE, AVLA, PIA, ETA, ZA, AKORD, CESAR, LARISTAN, SEZAM, AMERICIJ, ODSEV, ANI, UKMAR, EHIDNA, KANT, LOBELIJA. BOROVO, MAURER, ARAD, RASTER, DEB1, KRIPS, MORATIN, ENARE, ODSTAVEK, AGAMIJA, KONAK, JIG, TORA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Penova nagradna križanka
1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT;
Ciril Časar, Bodonci 19a, 9265 Bodonci
O)
CM O O CS)
m

2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Alenka Dervarič, Vrtna 6, 9232 Črenšovci
3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Mitja Mauko, Mahovci 6a, 9253 Apače
Jan Vaupotič, Babinci 10, 9240 Ljutomer
Rok Lainšček, Dolenci 79, 0204 Šalovci
Robert Voroš, Kolodvorska 29a, 9220 Lendava
Andreja Baranja, Šercerjevo naselje 34, 9000 M. S.
Možje v črnem
V poznem srednjem veku (od 13. do 15 stoletje) so se pojavili štedilniki, kamini lončene peči. Ker so se faradi kurjenja v njih pojav-ijali požari, so mestne oblasti izdelale tako imenovane Požarne oziroma gradbene rede.
“V naše kraje so prišli Prvi dimnikarji iz Italije. Bili potujoči dimnikarji Po Prvi svetovni vojni so dimni (carjem določili okoliše, da ^1 tako zagotovili oprav lan je dimnikarskih storitev
jetje Dimnikar," nam je povedal sedanji direktor podjetja Kamin Beltinci Stanko Lipič.
Podjetje Dimnikar je delovalo do 1991. leta, ko so ustanovili na območju Po-
murja šest novih dimnikarskih podjetij in eno od njih
je Kamin Zaposluje pet
delavcev, delovno območje
pa je
celotna beltinska ob-
činaintrijekrajivrnoravs-
kotopliški občini-
Delo dimnikarjev je da-
nes
drugačno kot nekoč, saj
"S
te s
h‘
B cS
B B
£ 13
vseh območjih Dimni-so bili obrtniki. Po
'^•'tigi svetovni vojni je ob-
(ast spodbujala združeva-fije obrtnikov dimnikarske
deluje na področju varstvu okolja, požarne varnosti, zdravstvenega varstva in splošne varnosti, Dimni-oziroma njihova pod-
karji
stroke in tako so ustanovili leta v Beltincih pod
vso os-
jetja zagotavljajo krbo kurilnih, dimnovodnih
in prezračevalnih naprav, mehansko čiščenje, kemično čiščenje, izžiganje katranski oblog, občasne meritve emisij kurilnih naprav itd
Nekoč so hodili dimnikarji naokrog peš, večkrat prespali na terenu, seveda ne v belih posteljah, ampak v manj snažnih prostorih... Zdaj se vozijo z mopedi, avtomobili.. Tudi higiena se je »dvignila«, saj se po končanem delavniku oprhajo v kopalnici podjetja, tako da prihajajo na delo in domov v civilni obleki.
Kot vsak poklic, je tudi dimnikarski vreden vsega spoštovanja. Dimnikarji, o katerih sicer krožijo takšne in drugačne zgodbe (le o
a
Rešitev Penove nagradne križanke pošljite na Uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13, s pripisom Penova nagradna križanka do vključno petka, 5, aprila 2002. Sodelovanje pri reševanju kri-
zanke je tajno, zato ne priporočamo, da o tem go-
_	-	--- ---,------------------K	1E*V* v *^au
vorite naokrog. Tisti, ki bodo križanko pravilno reši-
d
katerem poklicu pa ne!), so na splošno priljubljeni, saj so ljudje prepričani, da prinašajo srečo. Saj jo! S tem, ko očistijo peči, kamine, dimniške cevi, dimnike ... je poskrbljeno, ne ie da bolje gori (kurišča) in bolje vleče (cevi, dimniki), ampak s čiščenjem preprečijo, da se saje ne bi vnele Med čiščenjem uredijo tudi kaj drugega, kar prispeva k preprečitvi požara, ali pa nas opozorijo na določene pomanjkljivosti, ki pa so lahko usodne, če jih ne odpravimo (razmajan dimnik na primer).
V Pomurju dimnikarjev k sreči ne primanjkuje. Še več; pomurski dimnikarji so očitno dobrodošli tudi na drugih slovenskih območjih. Se pa utegne zgoditi, da bomo kdaj pozneje tudi pri nas ostali brez dimnikarjev Je med osmošolci kdo, ki bi sklenil vajensko pogodbo



li, imajo možnost, da bodo izžrebani za eno od petih
nagrad: !. Nagrada v vrednosti 10.000 SIT 2. Kuharska knjiga Boug zegnjaj, 3. Čestitka na radiu Murski val, 4. Vestnikova majica, 5. Vestnikov! copati. Tako, zdaj pa na delo in čim manj besed o tem.


fc.5:
(T A- ‘i
»A'
r+


j!,-'
■<
/
za učenje dimnikarja. Sta vim, da ne.
Sedaj pa še beseda dve o štirih možeh v črnem, ki jih vidite na fotografiji. To so
«louraši« (lahko tudi
»ro-
rasi«) beltinskega Kamina Mihael Pozderec, Janez Sluga, Jožef Kocet in Miro Kramar, Ujel sem jih med
K
5
._-k,
|l

krajšim postankom in z njimi malo poklepetal. Po njihovem nasmehu lahko presodite, da so z življe-
njem, delom in odnosi
s
strankami (in najbrž tudi plačo) še kar zadovoljni.
10^

Jože
-' Žerdin
------------p®" —---------
Edo Ovsenjak s Safarskega
- grofov vnuk

Bralci Pena se predstavljaj^
No, pa imam, ker ne morem biti tiho! Večkrat se namreč oglašam po Murskem valu, zlasti v humoristični oddaji Ventil, zdaj pa naj se odkrijem še v tej Penovi rubriki? Moram priznati, da imam malo treme, vendar kar bo, bo. Saj imam končno ob sebi pomoč Penovega sodelavca in ker sera reden bralec Vestnika vem, kako to gre.
Dvanajstkrat selitev, tri osnovne šole
Rodil sem se pred triinpetdesetimi leti v Banfiju. Ko sem bil že nekoliko večji, sem zvedel, da je bil moj oče nezakonski sin štrigovskega grofa Fodrocija. Torej sem jaz grofov vnuk. Življenje naše družine pa je bilo vse prej kot grofovsko. Starši so si služili kruh večinoma z viničarskim delom in kar dvanajstkrat smo se selili iz zidanice v zidanico, dokler si nismo našli stalnega doma na Šafarskem. Prvi razred osnovne šole sem obiskoval v Željezni Gori, potem sem hodil do 4. razreda v štrigovsko šolo, zadnje tri razrede pa sem končal na OŠ Razkrižje. Tukaj mi je delala velike preglavice dvojina pri nemščini in srbohrvaškem jeziku pa sem bit za druge učence doktor. Pri vojakih v Beogradu sem ponosno govoril.
s
H
9,

1
»
i
h









FA
?!
7'".


Jf






^-


I
Tale fotograHja je nastala pred petdesetimi leti, ko sem bil star dve leti in me je starejša sestra Irena povabila nabirat rožice.
- Obiskoval tri osnovne šole
- Z družino se je dvanajstkrat selil
- Najbolje se mu je godilo pri grofu v Švici
>1

o

v

k
I ■
f



s



Pen

L /

r





^f'
!fc.’:-i<
Med sodi v grofovi kleti in pred vinogradom z njegovimi konji, ki so me imeli radi.'
da sem Slovenec, pa so mi rekli, da to ni mogoče, ker sem dobro govoril srbohrvaščino.
Ostal bi v Švici, toda...
želel sem postati telefonski mehanik, zato sem se po osnovni šoli vpisal v Elektrogos-
- Za upokojenca prem- podarski center Maribor, Dve leti mi je šlo,
lad, za delo prestar - Ventilovec Murskega vala in zvest bralec Vestnika s Penon

H.
X

p
'V
r
I'-'

K
kadim, »premalo« pijem (ha, ha, ha) in včasih se malo prehitro zapeljem z avtomobilom po cesti, tako da me »dobijo na radar«. Žsi. se s kolesom ne morem peljati, ker me, kot sem že omenil, preveč bolijo kolena. Tako-seveda ne morem teči, če bi me kdo »lovil«! Upam, da se nisem zameril nekemu kmetU| in veterinarju, za katera pripovedujem, ds sta na poseben način preverjala brejost' krave. Veterinar je velel kmetu, naj odpre kravi gobec, on pa da bo pogledal od zadaj, kako je kaj. Če bo videl skozi, potem ni nič. To je seveda samo šala in Edo ali Edek alij Edi ali Edvard, kot ga kličejo, jih zna stresati kar iz rokava.	I
potem pa so prišle težave. Redno šolo sem zapustil in »študiral« (opravljal izpite) izredno v Ljubljani, kjer sem si tudi pridobil spričevalo za telefonskega mehanika. Moja prva zaposlitev pa je bila sicer eno leto pri »buraših« vodnogospodarskega podjetja. Nato sem končno uspel dobiti želeno službo pri Pošti M. Sobota, kjer pa sem delal le okrog tri leta, kajti ponudila se mi je priložnost zaposlitve v Švici z dosti boljšo plačo. Tam je že bil tudi moj oče. Prevzel sem skrb za vinograd in klet na posestvu grofa Van den Salissa Imel sem zares dobro plačo in končno sem tudi sam postal gospod. Verjetno bi bil tam še danes, če se ne bi tako močno navezal na domačinko Alenko, s katero sva se vzela, dobila sina Roberta in načrtovala, da Sl bova zgradila svojo hišo. Po petih letih dela v Švici sem se vrnil domov in si poiskal službo pri Proizvodno-gradbenem podjetju Ljutomer, kjer sem delal kot strojnik gradbene mehanizacije do slovenske osamosvojitve, ko so me odpustili, ker je zašlo podjetje vprecejšnje težave. Od takrat sem brez službe in večino časa prebijem doma. Imam
J
'I
zdravstvene probleme, predvsem s koleni,
toda pravijo mi, da sem za upokojenca pre-
mlad. Jaz pa ugotavljam, da sem prestar in »iztrošen« za službo.
Na naši trgatvi sem dolgo nosil puto, zdaj pa sem lahko šef.
Moja današnjS' najnovejša podob»' Ker me bolijo kolen»' najraje sedim v domač* kuhinji in bereh*'
Tako velik pa sem bit ko sem se pridruži^ očetu v Švici.




11

1
E* 4 cZ





p/ir


r[£,'i

A
Moje dobre in slabe in strani
A	I
Ce vas zanima, katere so moje dobre stra-
Frida in Alojz
Ovekovečili smo ju kmalu potem, ko je Frida, natakarica v lokalu Bistrica, obesila na steno veliko srce in pred pričami izjavila, da ga je naredila v glavnem sama za svojega Alojza. On je bil na to seveda zelo ponosen. Kot poročajo nekateri viri, oba zdaj nemirno pričakujeta, da bi postala babica in dedek, za kar naj bi poskrbel njun sin Lojzek.
ni, lahko vsekakor omenim, da imam rad in spoštujem svoje domače. Še nikoli se nisem z nikomer tako sprl, da bi me tožil. Če se le da, rajši obrnem zadevo na šalo. Najbrž si lahko štejem v čast tudi to, da znam vse postoriti v vinogradu in da sem od leta 1966 član (pridobil sem si že naziv podčastnik} Gasilskega društva Razkrižje. lUdi skuhati znam marsikaj, če je potrebno.
5^
Ni mi nerodno govoriti tudi o mojih slabih j straneh, saj marsikdo ve zanje. Torej: preveč 1
Jožef G. Bistriški
I
I
I
!'i
i'