PROSTAKU
VOD! =1
POTK SVOBOD! I
CLBIItO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV
UREDNIŠTVO
se nahaja v Ljubljani, Franca Jo: žefa cesta 5. UPRAVNIŠTVO Dunaj V. — Briiuhausgasse 84.
Naročnina: za celo leto ..... 4-4(
za pol leta...............2'2(
za četrt leta...........L K
Posamezna številka 18 vin.
Izhaja vsakega 1. v mesecu
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V Ljubljani, 1- avgusta 1915
C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
Ekonomija ljudi kot panoga
gospodarske vede.
Delavsko časopisje je poudarjalo ob vsaki priliki veliki pomen socialne politike, katere potreba se še bolj jasno pokazuje za čas vojne kakor v mirnem času. Od vseh strani prihajajo danes meščanski pisatelji, ki poudarjajo pomen in vrednost zakonov za delavsko varstvo in socialnega zavarovanja za vse državno življenje. Ti pisatelji poudarjajo, kar je v mirnem času rado prikrivalo meščansko časopisje, da odpade zelo veliko dela na bojišču že na delo v mirnem času in da ostane tudi po vojni neizpremenjen položaj delavstva, če sc ne potrudijo merodajni krogi, da izvedejo socialno zavarovanje za delavstvo in njihove družine in da se vpelje varstvene zakone v obrambo delavskih nezgod. Kako bi porabili v tem težkem času vse one neštete žrtve kapitalizma, koliko mladih ljudi'prezgodaj končava v rudniških rovih, na stavbah železnic in po delavnicah! Koliko delavcev izkoriščajo tako, da zgledajo s 40 leti kakor starčki! Podjetniki vedo dobro, da izgubi delavec s 40. leti že deloma svojo delavno moč in mu zapirajo zato pred nosom fabriške duri. Za stare delavce ni dela v mirnem času, dočim so dobro došli pri delu v vojnem času. Čestokrat izrekajo laskavo pohvalo sivolasim črnovojnikom. Iz tega pa izhaja neresničnost trditve kapitalistov, da so starejši delavci manjvredni pri predelovanju širovin v tržno blago. Ali se bodo kapitalisti tudi po vojni držali načel pred vojno? Ekonomija ljudi mora postati panoga gospodarske vede. Delavstvo bo zato gotovo hvaležno in z radostjo sodelovalo v splošni blagor.
Ekonomija ljudi pomenja skrbno varčevanje s človeškim materialom. Eni so lahko zagovorniki te ekonomije, zaradi vojaško patriotičnili razlogov, drugi, ker uvidevajo v človeku najdražje blago v državi in družbi. Ekonomija ljudi mora postati panoga gospodarske vede, bodisi zaradi človeka samega, ali pa zaradi obrambe domovine. Sila v vojnem času podpira vzajemno človeško spoštovanje in ekonomijo ljudi. Brezštevilne so človeške izgube vseh vojskujočih se narodov. To dejstvo je v zvezi z nazadovanjem porodov, konštatirano že pred leti, o katerem je potrebno temeljito razmišljevanje. Vprašanje vstvarjetija in nadomestitve vseh človeških žrtev, katere je zahtevala ta svetovna vojna, bodi vrhovna naloga družbe.
Na Francoskem bodo razkrili statistični izkazi o izgubah človeškega materiala v tej svetovni vojni zadrego vladajočih krogov. V raznih nemških velemestih je na vpogled statistika o izgubah v prvem vojnem letu. Le na ta način je možen vpogled o nastalih izgubah. Ne le napolnitev te nastale vrzeli, temveč tudi uspešno varstvo ostalega človeštva, je nasvetejša dolžnost družbe: Varstvo in pomoč materam in dojenčkom, varstvo vsemu prebivalstvu L
Tudi doslej so se že javljali prvi začetki varstvenih zakonov, ali to varstvo je temeljilo na posebnem načinu bolniške službe, ali pa nezadostne starostne preskrbe.. Pri nas nimamo niti tega. Sedaj ko javnost kaj rada pripoveduje o socialni politiki, in to iz vojaških ozirov, uvidijo merodajni krogi, tudi po vojni potrebo ekonomije ljudi in socialne politike. Zakaj se ne bi tudi pri nas naučili kaj dobrega iz te strahotne vojne? Eden avstrijskih nadvojvod je nekoč dejal, da je človeška kri najdražji sok. Ali bodo upoštevali to tudi v bodočnosti?? Izkušnja uči, da so cenili do danes premoženjske interese višje kakor človeške interese. Zastopniki industrije so vedno tožili, da jih preveč obremenjuje napredujoča socialna politika. Pred tako argumentacijo je moral utihniti človeški interes. Sedaj v tem velikem prelivanju krvi svari neki nemški pisatelj tako-le: Ne mislite na kri, ki se preliva iz človeških ran! Vsako leto gineva na tisočo človeškh bitij, brez vsake potrebe! Bolje bi se glasilo: Spominjajte se na množice človeške krvi, ki teče v potokih iz neštetih človeških ran, ukrenite vendar vse potrebno, da se ustavi nadaljno prelivanje, spomnite se tudi na tisoče onih človeških bitij, ki gi-nevajo brez potrebe, skrbite za pravočasno izpopolnitev pomanjkljivih vrst, vpeljite varstvo tisočerih!
Kot panoga gospodarske znanosti se bo morala ravnati ekonomija ljudi po gotovih pravilih. Kaj in koliko se da izvesti na tem polju, to, bi lahko ugotovili razni spisi naših strokovnih organizacij, ki imajo ysled svojega delovanja precejšne zasluge za pospešitev ekonomije ljudi.
Pred vojno so smatrali to delovanje za pun-tarstvo, ker ga niso hoteli upoštevati kot povod za izboljšanje socialno političnih zakonov.
Morda bodo vendar enkrat upoštevali delo in predloge strokovnih organizacij, ki streme po uvedbi prave in odkritosrčne ekonomije ljudi.
Delavsko gibanje je tudi tukaj znanosti iigla-dilo pot. Delavske organizacije se pošteno trudijo, da bodočo generacijo, mlade delavce, očete in matere ščitijo v bodoči družbi. Mršavi uspehi na bernski konferenci pričajo dokaj jasno o pa-triotičnem čuvstvovanju' podjetnikov. Delavsko gibanje je vdinjalo vse svoje organizacije, ne le strokovne, za ekonomijo ljudi, izhajajoč iz raz-' umovanja bodočnosti in utešitve bolesti človeštva.
Delavstvo ni bilo slepo in je na žalost vidilo strašno dejstvo: Da je umrlo v Avstriji povprečno od 1000 zakonskih otrok v preteklem letu 200, od nezakonskih še celo 300 v nežni mladosti. Poleg teh strašnih števil je navesti tudi statistiko zavarovalnice proti nezgodam: Od leta 1907. pa do leta 1910. je smrtno ponesrečilo 3640 delavcev, to je povprečno 4 ha dan, zraven tega pa še preko 100.000 primerov trajne nesposobnosti za delo. Delavstvo vprašuje javnost: Ali so bile potrebne te žrtve?
Ob tej priliki se moramo tudi spominjati, da je bilo delavstvo vedno proti dražiteljem življen-
skih potrebščin, za znižanje cen in s tem za boljše gmotno stanje ljudskih mas, neznosna stanovanjska mizerija, to vse daje dovelj gradiva za nadaljno znanstveno obdelovanje v zmislu ekonomije ljudi.
Še eno drugo polje znanosti naj imenujemo: Strokovne organizacije so opozorile javnost na silno razširitev takozvanih stanovskih bolezni med delavci, na nevarnost zastrupitve s svincem, fosforjem itd. Sedaj ne gre več za zgolj teoretične študije, temveč za praktično delo. Kakor doslej tako bodo tudi v bodočnosti delavske organizacije nadaljevale boj, in če se ta boj imenuje boj za ekonomijo ljudi, je sicer nova beseda ali stari boj.
Za gospodarsko vojno oskrbo železničarjev.
Centralno društveno vodstvo je potom svojega tajnika sodruga Tomschika predložilo vojnemu ministrstvu vlogo glede uredbe in povišanja postranskih prejemkov vlakospremljevalnega in strojnega moštva v vojnem ozemlju (predvsem onega osobja, ki službuje v južnem' etapnem okraju) in drugem skupnem okrožju avstrijskih železnic; nadalje uredbo odškodnine za prehranitev evakuiranega osobja, zaradi plačevanja vojne doklade osobju, ki službuje v etapnem ozemlju, uredbo predujmov in prehranit-ve železničarjev v evakuiranih okrajih.
Vloga na c. kr. vojno ministrstvo' se glasi:
Ekselenca!
»Z ozirom na pismo, katero sem vposlal Vaši ekselenci v zadevi odpomoči železničarjem zaradi draginje, si usojam izročiti Vaši ekselenci še 5 informacij, katere so, ker so v tesni zvezi z opravljanjem vojnega prometa na avstrijskih železnicah, velike važnosti.
Zadevajo opravičene tožbe vlakovnega in strojnega moštva vseh železnic, posebno pa onih uslužbencev, ki opravljajo naporno službo na južnem vojnem ozemlju, zaradi pomanjkljivosti voznih pristojbin, ki služijo v nadomestilo med službo izdanih stroškov, nadalje pritožbo evakuiranih uslužbencev in delavcev, ki žive ločeni od svojih družin zaradi neizplačevanja pripadajočih pristojbin za prehranitev, prošnjo ostalega osobja, ki ne dobiva razen plače ali mezde'nikakršnih prejemkov, da se mu podeli vojno doklado, ureditev zadev ^izposojenemu osobju in ureditev vojaškega prehranjevanja železničarjev v krajih, kjer ni dobiti zadostnega živeža. Vse te razmere so povzročile nešteto vlog osobja, kakor tudi organizacij na c. kr. železniško ministrstvo, ne da bi imeli vlagatelji kak uspeh. Po mojem mnenju so tukaj merodajni finančni vzroki, da ‘zastopa železniško ministrstvo tako ozkosrčno stališče,
Usojam si tozadevno trditi, da tukaj ne morejo biti odločilni edino le finančni odnošaji. Za bodoči državni razvoj ne more biti vseeno, če se to važno stroko železniških uslužbencev trajno zanemarja In prepušča v največji bedi in v skrbeh za obstanek.
Usojam si z ozirom na Uravnavo teh zadev pokazati na našega zaveznika Nemčijo. Tam so vsa ta vprašanja urejena v jasnih določbah, vsak uslužbenec natanjko ve* kaj mu gre, pri nas pa manjka vsega tega. V Nemčiji ve Vsak železničar* da iti treba he družini lie njemu trpeti pO-manjkanja. Zal, pa moramo konštatirati, da se avstrijskemu železničarju ravno obratno godi. Kar Je pri našemil sosedu hekaj samo pt> sebi umevnega, to je treba pri nas šele priberačitii ali pa priboriti.
V prvi vrsti velja to za vprašanje glede odškodnine uslužbencem za izredne stroške, ki izhajajo iz službenih zahtev. Ekselenca! Ze od vojnega izbruha, odkar je v Galiciji izposojeno osob-je tam opravljalo službo, sem dan za dnem dobival od tam pritožbe uslužbencev, da se jim |>rikrajšujejo dohodki vsled ozkosrčne interpretacije. Nad sto je takih pritožb na razpolago, v katerih Sfc evakuirani uslužbenci bridko ptitožu-jejb, dU niso dobili ne plače, pa tudi ne drugih pristojbin. Vse te ih še druge pritožbe sem c. kr. železniškemu ministrstvu Odložil ih prosil ti. odpomoč. Hvale vredno je bilo postopanje železniškega ministrstva, da le marsikatero izmed teh zahtev povOljno rešilo, kakor je razvidno iz I. priloge. V južnem vojnem ozemlju se za važttb skupino vlakovnega osobja prikazujejo enaka vprašahja kakor na Oaiiškem.
Sedaj pa izjavila 6. kr. železniško ministrstvo, da osobju v lužno vojnem ozemlju rte more dajati enakih prejemkov kakor v Galiciji, ker baje na jugu nišo ettakl politični Odnošaji irt pa, ker na jugu ni izveden popolni vojni vozni red, kakor je bil v Galiciji. Tako utemeljevanje ni resno, ker železničarji, ki službujejo na južnem vojnem ozemlju trpe vsled enakih vojnih posledic, kakor so trpeli službujoči železničarji na severnem vojnem ozemlju. Politični odnošaji pa ne tvOrljo nobene razlike.
Iz teh razlogov Si usojam Vašo ekselenco vljudno naprositi, da milostljivo posreduje v sVrho nujne Ugodne rešitve v žmišlu predložOV.
Obeneih si dovoljujem Vašo ekselenco naprositi, da blagohotno poroča b načittu rešitve te vloge.
Informacija.
Glede uravnave la povišala postranskih pre-lenikov vlakovnega moštva v vojnem ozeml|u Iti ▼ drugih okrajih državne Železnice, vozne pristojbine, ki pripadajo izposojenemu Vlakospremljeval-nemu osobju v vojnem ozemljil.
Ob izbruhu vojne lansko leto je bilo vfeliko število vlakovnih spremljevalcev odposlano V Galicijo v svrho službOvahja Ha severnem vojnem ozemlju* kjer so do zadnjega časa opravljali težko in odgovorno službo.
Vsem tem uslužbencem se je pred odhodom izročilo takozvano priročno knjižico* v kateri so bile razvidne pristojbine, katere dobi sleherni ra prehranitev in vozno pristojbino. Iz tfc priročne knjižice je razvidno, da dobi vsak sprevodnik ali pa zavirač dnevno 2 kroni za trošnino in urnine po 30 vin. na uro, vlakovodja 3 krone prehranine in 40 vin. urnine. Urnina se izplačuje za službene vožnje, upravne izdatke in za službeno pripravljenost.
V nasprotja s temi predpisi so predstojniki opozorili uslužbence, da si smejo zaračunati vseh 24 ur dnevno 30 oziroma 40 vinarsko urnino in da morajo zato opravljati službo ne ozirajoč se na vrstilni red. Vlakospremljevalnemu moštvu se Je prečital ukaz c. kr. vojnega ministrstva, glasom katerega smejo zaračunati od časa odsotnosti od doma po 24 or i 30 oziroma 40 vinarjev na dan urnine*
Uslužbenci so morali ta ukaz štev. 567 12. avgusta 1914 podpisati.
Službeni predstojniki so to naredbo utemeljevali s tem* da dobiva postajno osobje podvojeno prehranino, to je 6, 8 in 12 K na dan za po-
kritje izrednih izdatkov, dočim dobiva vlako-spremljevalno osobje le 2 in 3 K prehranine, za to pa urno odškodnino po 30 in 40 vinarjev za uro.
S tem pa je bilo to osobje popolnoma zadovoljno, ker je mislilo, da pokrije izredne izdatke z izrednimi dohodki in da ostanejo stalni prejemki in stanarina njihovim družinam.
Brezpbtrebno bi bilo še posebej razlagati v kakem položaju opravljajo ti uslužbenci v Vojnem dzemljli službo. Oni so še morali in še danes morajo podvreči izrednim vojnim razmeram ter doprinašajo žrtve, kakršnih ne bi prenašali v mirnem času. To osobje Je bilo dostikrat po vfe» tedert v službi.
Vrhovno armadno vodstvo je tudi javno pohvalno priznalo požrtvovalno delo železničarjev.
Meseca Septembra in oktobra pret. leta so nekatera ravnateljstva baje po navodilu železniškega ministrstva odločila, da se zaračuhava le službena in opravna vožnja in pripravljalna Služba po 30 vin. oziroma 40 vin. na uro.
Vsled te naredbe je vlakospremljevalno osobje imelo precejšno izgubo na dohodkih.
Vsled nebrojnih intervencij je železniško ministrstvo odredilo, da si sme vlakovno moštvo zdračuhevati 16 ur ha dan po 30, ozir. 40 vin. in sicer le do kortcd februarja t. I. Na ta način se Jte Izvršila nekaka polovična poravnava med dohodki postajnega in vlakovnega osobja. Vsekakor pa obstoja med slugi postajne službe, ki dobivajo dnevno 8 kroh prehranine Ih pa vlako-spremljevalnim osobjem, ki dobiva 2 kroni prehranine in pa 16 X 40 virt. urninske doklade — 6 K SO Virt. in pa poduradniki pOstajnfc službe, ki dobivajo dnevno 12 kron za prehranitev, In vlakovodjem, ki dobi 3 krone za prehranitev in 16 X 40 vin. Urnine — 9 K 40 vlh., velika razlika.
Prfehranina In urnina skupaj tvorita pri vla-kOSprCmljevatnem osobju v Zmislu določb § 69. službenega reda c. kr. državnih Železnic to, kat pomeni Za postajno osobje prtehranirta sama, nekako bdškodnihb za Višjfc izdatke V službi.
Ti izdatki so pri vlakovnem Osobju mnogo večji kakor pa pri postajnem, ker nima vlakovno oSobje le stroškov v tujem kraju, temveč tudi med vožnjo. Krivica je, če se vlakovnemu osobju daje za naraščajoče večje izdatke manj kakor postajnemu osobju, k povrh Že označene prednosti, tudi Se vrši redno menjajočo Se službo, dočim mora Vlakospremljevalno osobje ne glede na utrujnOSt opravljati želd haporho službo.
Vsled izbruha vojne z Italijo je nastala enaka situacija tudi V okrajih tržaškega, beljaŠkega in inomoškega ravnateljstva kakor tudi v nekaterih delih bkrbžja Južhe železnice, kakor je bila v Galiciji in še deloma Obstoja. Dosti vlakovnih spremljevalcev So v te okraje službeno odposlali, ki jih dahes odškodujejo s 16 vin., 30 ali pa 16 ln 40 vin. na dan, poleg 2 K prehranine.
Z ozirom na gori označena dejstvfc, naj 84 vsemu onemu vlakovne«« osobju, ki MuŽbuj« v vojnem okrožju »otog prehranine označene v priročni knjigi, plač* dOlOčfino urtttao po 30 hi 41 vin. za 24 mr na dan ta rtcfcr z* toliko časa* *t kolikor časa je bil Izposojen dotičtii uslužbenec.
Če pa je to neizvedljivo it kateregakoli raz* loga* naj se da vsemu Izposojenemu vlakosprem* IJevalnemU osobju namesto amine v saj enako odškodnino za prehranitev« kakor jo dobita postajuo osobje In sicer 6, 8 In 12 kron dnevno.
Le na ta način j« možno odstraniti to kri* vico, da dobiva vlakovno osobje za višje stro* ške v službi manj odškodnine kakor postajno osobje večjo odškodnino za manjše stroške.
Vozne pristojbine lastnega* ekspoalranega la evakuiranega vlakospremljevalnega la strojnega osobja v železniškem ozemlju Južnega vojnega okrožja.
Vlakospremljevalno tn strojno osobje, Id službuje v železniškem ozemlja Južnega vojnega okrožja kot neizposojeno osobje in za razliko od izposojenega osobja označene kot »lastno« ali pa* •ekspooira.no« osobje, dobiva v zmislu odredbe c. kr. železniškega ministrstva odškodnino za večje stroške pri vožnji samo iste pristojbine, kar tere je dobivalo v mirnem času izven etapnega ozemlja. Samo malenkbstno zboljšanje pri zara-
čunanju je obljubilo c. kr. železniško ministrstvo temu osobju.
Te pristojbine znašajo mnogo manj kakor 30 in 40 vin. za uro, kakor dobiva izposojeno vlakospremljevalno osobje. Te pristojbine znašajo pri državni železnici n. pr. za sprevodnike za vožnjo v službi 20 vin., za druga opravila po 6 vin., za vlakovodje 30 vin. oziroma 8 virt. za uro. Enako si sme žaračunovati tudi strojno moštvo.
S tako zhižanimi dohodki ne morejo uslužbenci v etapnem okraju južnega bojišča izhajati, ker so poleg neznosne draginje tudi rtevravnahe prometne razmere, Vsled katerih se zvišujejo izdatki.
C. kr. železniško ministrstvo je svoječasho odredilo, da SI sme vlakospremljevalno moštvo, ki službuje na severnem vojnem okrožju v vsem etapnem ozemlju do Halleina (spada pod c kr. ravnateljstvo severne železnice) zaračunavati zvišane pristojbine. Tam velja to tudi še danes.
Za južno vojno ozemlje pa odklanja c. kr. železniško ministrstvo te višje udobnosti za domače eksponirano in evakuirano vlakosptemlje-valno osobje. To odredbo utemeljuje s političnimi vzroki, zaradi katerih je izplačevalo osobju na severnem ozemlju višje pristojbine.
Teh političnih razlogov pa ni na južnem vojnem ozemlju. Taka utemeljitev ne more veljati. Ker so vozne pristojbine le neko nadomestilo za izdatke med vožnjo za vozovno moštvo, so daJi temu osobju na severnem vojnem ozemlju višje pristojbine, ker vsled nenormalnih razmer ni moglo izhajati z normalnimi voznimi pristojbinami. Ravno take razmere so tudi na južnem vojnem ozemlju. Vlakospremljevalno in strojno osobje v etapnem okrožju ne more vsled nastalih nenavadnih razmer izhajati z normalnimi voznimi pristojbinami
Iz teh razlogov naj dobiva vse domače, eksponirano in evakuirano vlakospremljevalno in strojno osobje c. kr. državno-železniških okrajev Trst, Beljak in Inomost, kakor tudi južni železničarji v okrožju obratnih nadzorstev Trst, Celovec, Inomost in Gradec vozne pristojbine V enaki višini kakor izposojeno osobje v gori označenih okrožjih, oziroma kakor se dovoljuje istemu osobju v severnem vojnem ozemlju.
Vozne pristojbine
z a vlakospremljevalno osobje v vseh okrožjih državnih žfeleZhic razen v b j h e g a ozemlja.
Iz prejšnjih odstavkov je že razvidno, da se povrnejo vlakospremljevalcem v zmislu določb 8 6*). službenega reda izdatki vozne službe v obliki voznih pristojbin. Višina in način zaračunavanju teh voznih pristojbin sta bili določeni zadnjikrat z regulativom voznih pristojbin iz leta 1910. Od tega časa, zlasti pa od začetka vojne, so se izpremenili prav temeljito življenski pogoji voznega osobja. Cene jedil po restavracijah so se zvišale, čeprav so nižje kakor za civilno prebivalstvo In kar je Še važnejše, vse porcije so za polovico manjše kakor prej. Kdor hoče količkaj utešiti svoj glad, mora kupiti dve porciji, tudi tri. Torej izda Še enkrat toliko kakor prej. K temu prihaja Še to, da se je moralo skrčiti domače gospodinjstvo vsled silne draginje, glede kakovosti in izmere, na najnižjo mero. Posledica vsega tega je, da zavživa vlakospremljevalno osobje, ki ie ena najvažnejših skupin Železniške službe, mnogo manj. Slabi učinki nezadostne hrane ne izostanejo.
Povprečni letni zaslužek vlakospremljevalcev — plača in stanarinska doklada —* znaša 1400 K, mesečni zaslužek torej 117 K. Ce odštejemo od tega mesečnega zaslužka Izdatek za stanovanje in zavarovalnino, ostane posamezniku iu njegovi družini 80 K na mesec za vse življenske potrebščine. Ni treba posebnega dokaza, da ne ipor* dandanes nihče živeti s 80 K na mesec, kako I* celo vsa družina. Od tega zaslužka ne more torej zalagati noben vlakospremljevalec izdatkov* ki ma Uh povzroča vožnja. Vsak vlakospremljevalec p«. krije„ lehko izdatke za prehrano ob vožnji le « voznimi pristojbinami. Vozne pristojbine znašajo na mesec povpreč no za sprevodnika 46 do 51 K, za vlakovodjo 73 do 7P Kf na dan za sprevodnika približno 1-60 K. ia vlakovodjo 2*50 K. Po*
polnoma nemogoče je, da bi se s to dnevnino kdo prehranil na progi. Ta znesek ne zadošča niti za preprosto kosilo, kaj šele za druge potrebne obede kakor zajtrek, večerjo, malco.
Po regulativu pristojbin znaša n. pr. za skupino »slug« najnižji prispevek za prehranitev 2 K na dan, če je odsoten aOtičnik dlje časa od domače postaje. Tudi ta znesek je prenizek ob današnjih razmerah, ali vendar je višji kakor 1:60 K, kolikor dobiva sprevodnik pri trajnem in napornem službovanju.
Ta dejstva pričajo dovelj glasno, da je takojšnjo povišanje voznih pristojbin nujna potreba. Vsako nadaljno utemeljevanje te zahteve bi bilo •odveč.
Vlakospremljevalci, ki bodo tudi v bodoče z vsemi silami pripomogli do zmage, so prosili c. kr. železniško ministrstvo, naj Izplačuje sprevod-nkom In zaviračem mesečno po 90 K minimalnih voznih pristojbin, vlakovodjem in manipulantom pa mesečno po 120 K.
Iniormacija
-glede ureditve odškodnine za pretirano evakuiranega železniškega osobja iz vojnega ozemlja.
Takrat, ko je bila: potrebna v Galiciji evakuacija, se Je moralo preseliti mnogo železničarjev v različna pribežališča po Avstriji. Njihovi predstojniki so jim naročili, da morajo prebivati na določenem kraju in da morajo biti vedno fia razpolago upravi državnih železnic. Pri tem niso razlikovali med definitivnim osobjem in dninarji. Vsi, brez izjeme so imeli nalog, da so pripravljeni za službovanje.
Prav tako se je zgodilo na južnem vojnem ozemlju.
Za uslužbence, evakuirane iz Galicije, je veljala svoj čas določba, da so na »dopusta«. Kljub temu se pa niso smeli geniti nikamor. Prej ko slej je moralo biti »pripravljeno za službovanje«.
Pri vsem tem gre za odškodnino prehranitve.
Po določbah službenega reda c. kr. državnih železnic §§ 69. in 70. imajo vsi uslužbenci in pomožni uslužbenci pravico zahtevati, da se Jim povrnejo stroški, nastali vsled službe, zlasti na službenih potovanjih, pri vporabi izven domače postaje in preselitve.
Vsi evakuirani uslužbenci so imeli take izdatke, ker so jih bili poslali v tuj kraj in so morali biti pripravljeni za službovanje. Večina evakuirancev ni imela in nima svojih družin pri sebi in so bili vsled tega primorani k dvojnemu gospodinjstvu.
Evakuirani uslužbenci, o katerih so dejali uradno, da so na »dopustu«, niso dobili nobene odškodnine za prehranitev. Poleg vseh neprilik, ki so bile združene z evakuacijo, so imeli še skrb za najnujnejšo življensko preskrbo.
Vsem evakuiranim uslužbencem In delavcea na) se dovoH, brez Odra na to, afl so Mii evakuirani z družinami ali ne, odškodnina za prehranitev za ves čas evakuacije, kakor |e določena ▼ regu-latlvu ta pristojbine c. kr. drCavnHt ieleznfc. Ttnfi njihovo službeno razmerje naj ostane ves ta čas nelzpremenjeno.
Informacija
gle&e po del itve doklad o sob j u. Iti opravlja službo v Vojnem ozemlja is nfe dobiva niti odškodnine za prehranitev niti voznih pristojbio.
V	vojnem ozemlju severne** in južnega dehi države trpi železniško osobje vsled razmer, ki ko v teh krajih, zlasti vsled draginje, prav mBOgo. Služba v teh krajih je težka in odgovornejša. 2ivila se dobe še težje kakor drugje. Zato Je povsem razumljivo, da prosijo uslužbenci tl dt-laVci v tem ozemlju, odkar je vojna, za pOViSanjfc svojih dohodkov. Vsi vzroki, ki so merodajni, d* se podeli vsem železničarjem povišanje dohodkov, Veljajo V teh kratita Se Vse boli.
Vm« Mtuttttt«* 44 Matdtfc ♦ Hfam oznatju, ki M dobivajo M odikodala* m prahra-Jltev M Vbtfk KhtalUfc M* M
Iniormacija
glede ureditve predujem^ za uslužbence, katere so si izposodile železniške uprave za službovanje v etapnem ozemljil.
Uslužbenci, ki so bili odposlani od različnih železniških uprav k službovanju v etapnem ozemlju, so dobili pred Odhodom nalog, da si nabavijo najrazličnejše stvari. Tem uslužbencem so prebrali pred odhodom seznam vseh stvari, ki si jih morajo nakupiti. Tako n. pr. uslužbencem c. kr. kurilniškega vodstva zapadnega kolodvora na Dunaju. Uslužbenci so smatrali po načinu, po katerem So Jih seznanili s tem seznamom, to nabavo za uradni nalog. Se tembolj zato, ker so jim izplačali brez vsega potrebni predujem za nakup teh stvari. Uslužbenci SO izvedeli tudi iz izjav uradnikov in drugih organov, da Se dovolijo pred-uiemi za nakup potrebnih stvari.
Jasno je, da bi vSak izposojertl uslužbenec nakupil tudi brez naloga nekaj potrebnih stvari. Ali vsak bi nakupil le toliko, kolikor bi mu dopnščala njegova gmotna sredstva. Tako so si pa nabavili vse, kar jim je bilo naročenega.
Vsted tega jfe naravno, da se morajo povrniti tem uslužbencem izdatki.
C. kr. železniško ministrstvo pa izjavlja, da ni dalo nobenega naloga in da zato tudi ne povrne teh izdatkov.
Kljub temu je pa dejstvo, da SO dobili uslužbenci takšen nalog, čeprav le od najbližjih predstojnikov. Nikakor se ne more zahtevati od uslužbencev, da prinašajo poleg vseh drugih žrtev še večje izdatke.
Sedaj pa razglašajo, da dobe sluge enkratno odškodnino 100 K, pOduradniki več. To naj se vsekakor dovoli prizadetim uslužbencem.
Iniormacija
glede ured-itve prehranitve železniškega oSobja po c. kr. vojaški upravi v Službenih krajih, ki so.evakuirani ali v krajih, kjer se ne dobiva več primernih živil.
V vojnem ozemlju je mnogo krajev, kjer trpe železničarji pomanjkanje živil To zlasti po krajih, kjer je bilo prebivalstvo evakuirano. Pa tudi po krajih v bližini operacijskega ozemlja, ki niso evakuirani ali le delno, primanjkujejo živila tako, da ne dobe železničarji primerne hrane.
V posameznih krajih so odpomogla vojaška etapna poveljstva tej zadregi s tem, da dajejo železničarjem vojaško hrano proti odškodnini. Ali povsod ni tako. Zato prosijo uslužbenci, naj izda železniška uprava odredbo, da dobe železničarji po krajih vojnega ozemlja, kjer ne dobe živil, vojaško hrano proti primerni odškodnini.
Draginjske doklade na južni železnici.
Graški »Arbeiterwille« od 24. julija prinaša pod gornjim napisom sledeči dopis iz Maribora:
V sedanjem, heznosnem dragem času uvideva celo rokodelski mojster, da so zahteve njegovih delavcev po draginjski dokladi popolnoma upravičene. Južna železnica pa žal nima nobene uvidevnosti. Po dolgem čakanju ih po mnogih intervencijah se je šele posrečilo, da smo govorili z ttpraVO Južne železnice o potrebi draginjske doklade in po zopetnih dolgih obravnavah se je odločila tudi uprava južne železnice, da dovoli dra-ginjsko doklado svojim delavcem po delavnicah ih kurilnicah. Oddehftili so se ti delavci, ko so izvedeli, da Jfe pripravtjfefia tudi južna železnica na podelitev draginjske doklade. Ali tem večje je bilo razočaranje, ko so izvedeli, koliko jim nakla-nja južna železnica »velikodušno« kot draginjskp dotakdo. Dvajset vinarjev na dan vsem delavcein r Aftini in deset vinarjev, beri in piši celih deset yiOtr|ev klavcem v akordu v delavnicah in kurilnicah v Mariboru, Gradcu, Inomostu, Miirzzo-gchlagu, Brucku, Ptuju in Ljubljani. Dunajčan)« m doblii po deset vinatftV vfcČ.	to bore maki, ttega hi treba še posefcel poudarjati. fa veti-dar bi Imela ta malenkost, prištevšj 10: k drufci »tfcnkosti, U ktftSM poifttn, Če bi Wfa trajna mezdna doklada, ki se jo upošteva tudi pri od-
meri provizije. Ali ne! Ti zneski so le draginjska doklada, dokler traja vojna in po končani vojni odpade ta draginjska doklada. Takšne draginjske doklade po 10 vinarjev na dan ali celih 60 vinarjev na teden ali za ves mesec 2 K 40 vin., bi se ne upal ponuditi svojim delavcem noben podjetnik, niti ftoben najmanjši rokodelski mojster v vsej Avstriji. Pri draginjskih dokladah je dosegla uprava južne železnice svetovni rekord in nobeno podjetje jč ne more prekositi. Delavci, ki so bili odpravljeni z desetvinarsko doklado, so izvajali iz tega tudi konsekvence, č^mur se pač nihče ne čudi. Delavci mariborske delavnice in kurilnice so odklonili kratkomalo desetvinarsko doklado in so prepovedali, da jim jo izplačujejo. Denar So imeli torej računski oddelki na razpolago. Ker niso vedeli, kaj naj napravijo s tem denarjem, so prosili za informacije na višjem mestu. Prišel je odlok, da »morajo* sprejeti delavci denar. Pretečeno soboto so torej dali delavcem k njihovemu ostalemu zaslužku v denarnice še po 60 vinarjev draginjske doklade. Mislili so pač, da se rešijo tako neprijetnega humanitarnega čina, češ, če imajo delavci denar v žepu, ga obdrže. Ali prišlo je drugače. Ko so spoznali delavci, da so jim vsilili v soboto velikansko draginjsko doklado, so sklenili, da vrnejo v ponedeljek zjutraj 60vinarsko draginjsko doklado. In v ponedeljek zjutraj, še pred začetkom dela, so deponirali vsak po 60 vinarjev v pisarnah delavniških mojstrov. Sedaj se je polastila gospodov zopet osuplost. Denar je zopet v pisarni računskega oddelka in ga hočejo baje v soboto iznova vsiliti. Delavci pa ostanejo konsekventni. Delavci pravijo, da se južfla železnica s to draginjsko doklado nprčuje iz njih, kajti zasmehovanje delavčeve bede je desetvinarska doklada v času, ko so se podražila deloma živila do 300 odstotkov. Kam naj obrne delavec 60 vinarjev na teden? Ne zadoščajo niti za 15 dekagramov govedine. Ni torej nič čudnega, če pravijo delavci, da je pod njihovo častjo sprejeti draginjsko doklado, ki je v zasmeh njihove bede. Dvajsetvinarsko doklado za delavce v dnini izplačujejo in jo delavci tudi sprejemajo. Tudi to je malo, ali vendar ni tako ponižujoče. Vodstva delavnic in kurilnic se bodo trHdila zamanl, da vsilijo delavcem desetvinarsko doklado. Proti tem« vsiljevanju si bodo morali izprositi delavci še posebno varstvo. Kajti vedno vsiljevanje te malenkosti, ki so si jo delavci že odločno prepovedali, ni nič drugega kakor neprestana provokacija. Provokacije pa so v sedanjem času najmanl umestne. Ce pa nadaljuje južna železnica s tem izzivanjem, kajti ta draginjska doklada ni nič drugega kakor izzivanje, tedaj naj nastopi državna oblast tudi tukaj z vso strogostjo. Enaka pravica za vse, tudi v vojnem času.
Nič boljše niso razmere osobja v eksekutivni službi. Armadno vodstvo je izreklo, da opravljajo železničarji ves vojni čas uprav junaško svojo službo ir? tudi z najvišjega mesta so dobili železničarji največjo pohvalo. Da ni bila služba lehka, zlasti ni lehka sedaj ob tej draginji z vsemi hudimi posledicami, to je Jasno. In niti nobene kolifc« kaj primerne odškodnine ni dobilo to osobje. Takšno postopanje preseda tudi že najbolj potrpežljivim. Morda se opozote tudi še drugi faktorji na ravnanje uprave južne železnice in Jim bo to povod za razmišljanje, da gre tem delavcem za te-redni napor tudi izredna nagrada.
Postopanje južne železnice it pa najtramot-nejši primer, kakor ga le more izvršiti kakšno podjetje.
Italijanska soc. dem. stranka med vojno.
Italijansko strankino vodstvo m i* dostlkr« pečalo s situacijo, ki le nastala vhted vome. Jt-nija je imelo strankino vodstvo Va&M sejo, nk kateri so sprejeli sledeči sklep:
Z ozirom na t», da je vodstvo le pred napo-vedbo vojne z hi&ftitestom, kakor tudi z Izjavo pattaac* T^atija v drtafhi tborttici t*eciz!raio svoft ttaiHšČe, koturtatlNU-
Da se te po VttfM **p#*Wt ttftirtntb ttjire-mfaMta situacija v«tod taMnufflt »stovnfc *i *b*> rovalne svobode, vsied nemožnosti agitacije v
za manj vredne. Tržaško delavstvo ga je slišalo večkrat na predavanjih. Bil je tudi literarno zelo delaven. Odkritosrčno sočutje nas navdaja ob smrti tega moža.
NAŠ GROB.
11. julija je ponesrečil sodrug Tuttner Iv. na progi med Zagorjem in Zidanim mostom., Na križišču dveh vlakov med Zagorjem in Trbovljam ga je zgrabil vlak št. 820/11., ga pahnil v stran in smrtnonevarno poškodoval. Med vožnjo v Zidani most je izdihnil sodrug Tuttner svojo, blago dušo. Njegov pogreb, ki je bil 13. julija, je dokazal, kako so cenili njegovi tovariši in sodrugi njegovo delovanje v prid železničarjev. Sodrug Tuttner je bil neumorno delaven za blagor železničarjev. Bil, je več let prvi zaupnik skupine Zidani most. Bil je pa rajni Tuttner tudi prepričan socialni demokrat in manjkal ni nikjer, ko je bilo treba pokazati politično prepričanje. Star je bil 58 let, služil je 32 let. Zapušča vdovo in 8 otrok, od katerih je šest nepreskrbljenih. Njegovo plodonosno delovanje nam ostane v trajnem spominu. Cast njegovemu spominu!
f Sodrug Albin Ivančan. Na Dunaju je umrl tajnik kamnarske organizacije za južne pokrajine, sodrug Albin Ivančan. Pobrala ga je jetika v cvetu let. Star je bil šele 31 let. Do izbruha vojne je deloval rajni v Nabrežini, najhujšem gnezdu na-rodnjakarske gonje. Koliko bojev je prestal z de-magogično in stavkokaško narodtijakarsko gospodo! Kako vztrajno je branil interese organiziranih kamnarskih delavcev. Njegova zasluga je, da je vzrasla v Ribnici na Spodnjem Štajerskem močna organizacija kamnarskih delavcev. Kratko pred izbruhom vojne je vodil uspešno stavko kam-narskih delavcev pri Tomanu v Ljubljani. Njegove izgube ne občuti bridko le kamnarska organizacija, temveč vsa jugoslovanska socialno-demo-kratična stranka, ki mu ohrani trajen spomin!
Dr. Angelo Vivante umrl. Tržaško socialno demokracijo je zadel hud udarec. Sodrug Vivante si je v nevrasteničnem napadu sam vzel življenje. Vivante je bil iz imovite rodovine, študiral je pravo, a se je posvetil časnikarstvu. Več let je bil glavni urednik »Lavoratore«. Zlasti je bi pokojnik hud nasprotnik italijanskega iredentizma. Svoje imetje je zapustil tržaški okrajni bolniški blagajni za pospeševanje zdravilišč in delavskih kolonij. Star je bil šele 46 let.
Stran 4.
strokovnih organizacijah v svrho zastopstva razrednih interesov delavstva in je izredno otežko-čena socialistična propaganda napram reakcionarnim poizkusom uporabiti trenotek in izpodriniti delavstvo iz že dobljenih pozicij, da je po vseh družinah nepričakovano zvišanje cen živ-ljenskih potrebščin povzročilo bedo, da so sploh v življenju stranke in proletariata nastopile nenormalne razmere;
dalje z ozirom na to, da zahtevajo izpreme-njene razmere v stranki največjo pazljivost, da se. ne krši strankin program in da se neprekinjeno vodi razredni boj;
Na podlagi ,teh argumentov opozarja strankino predsedništvo člane in sekcije na to, da je doslej izražala stranka neprenehoma in složno trdno voljo zastopati z največjo natančnostjo razredne interese.
Strankinp vodstvo sklene:
1. Tudi v bodoče razširjati propagando za strankina načela.
2. Moči v naši stranki organizirati, da se za-more uspešno bojevati proti reakciji.
3. Podpirati politična društva in strokovne organizacije, nadzorovati njih razvoj in njihova stremljenja.
4. Zastopati neposredne interese v vojno vpoklicanih delavcev.
5; Zahtevati, da 'nosijo vsled teh razmer zvišana bremena posedujoči sloji in da pomožne akcije izvede država.
: V zmislu že označenih nazorov naproša strankino vodstvo vse sekcije vseh okrajev, da kdnstituifa v svrho podpor posvetovanj in hrambe strokovnih organizacij, poiskati stiko z delavci in njih družinami in kolikor je to mogoče razširjati temeljne socialistične nazore, da se omeji že dovelj razširjeno sovraštvo med plemeni in narodi.
• Glede podporne akcije opozarja vodstvo na:
a) V vseh onih krajih, kjer so'socialisti v večini, se- naj Sestavijo odbori z nalogo, da zbirajo podpore za- vojne žrtve, da regulirajo dobavo ' življenskih potrebščin, s tem da se naku-kuje žito, zniža stanarina, zviša mezde. Ti odbori naj sodelujejo -pri sporih glede stanarinske preskrbe, boljše varstvo vdov in sirot, vse to naj se vrši. Vedno le v zmislu naših strankinih principov v skladu s-splošnim človekoljubjem.
b) Kjer pa so sodrugi v manjšini, lahko pristopijo na povabilo tudi drugim enakim odborom, seveda s'pridržkom, da s tem soglaša dotična socialistična sekcija in če odklonijo odgovornost tedaj, kadar dejanja ne soglašajo z našim strankinim. principbm.
c) Kjer v takih komisijah''niso v večini naši sodrugi, naj naše sekcije tvorijo kontrolne komisije, da zamorejo uspešno braniti delavske interese, bodi si to pri podpornih komisijah ali pa pri oblastnijah.
Strankino vodstvo je trdno prepričano, da bodo-sekcije in sodrugi varovali strankino disciplino in negovali skupnost, da zamore stranka z močjo in uspehom prebiti vsled vojne izredno stanje.
Društveni vestnik.
Dne 5. julija t. 1. je predložila deputacija obstoječa iz zastopnikov »Splošnega pravovarstve-nega in strokovnega društva za Avstrijo«, sodr. Kopač in Hlavaček iz Maribora; gospodov von Tana in Krajner za uradniška društva, c. kr. vojnemu transportnemu vodstvu v Ljubljani spomenico,- v kateri se naprosi dotično vodstvo, da posreduje pri c. kr. armadnem poveljstvu za. voj-io doklado vsem uradnikom, uslužbencem in delavcem, ki službujejo v vojnem, oziroma etapnem ozemlju. — Enaka spomenica je bila vložena istim instancam v Beljaku in Inomostu. — O izidu poročamo prihodnjič.
Raznoterosti.
Na južiiem bojišču jo padel v najlepših letih profesor dr. Merhar iz Trsta, ^i bil, naš somišljenik,, a tudi ne eden onih nasprotnikov, ki smatrajo ljudi drugačnega prepričanja kakor ga imajo sami •:
„Ž E L E ZNI C A R“
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska „Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Kavarna „Unione“
TRST
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca. Napitnina je odpravljena.
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in
«r ir c aIi loill/ili
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od dne vloge do dne dviga po
Štev. 15 in 16.
40 letni uspeh, kig?potrjujena
tisoče priznanj.
Želodčna
tinktura
lekarnarja Piccolija v Ijubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je % odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila spre- r’	Ljubljana
jema lekarna * )CLUa.i,
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
(Cojzova hiša). ----
Naročajte in podpirajte delavsko časopisje!
Adalbert''
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne Za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. - Postrežba točna. ,
C3-a.raja.tIrsina. Icalscvcst '