Pesanieaiia številka- itane $0 vinarjev« Naročnina listo: Celo leto . . K 50*— Po! leta . . . „ 26‘— četrt leta . . „ 13-— Zunaj Jugoslavije: Geto leto . . „ 66.— Posamezne številke aa Stiriti straneh 60 v. Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št. 220. 73. Številka. STRAŽA Hemhlieii polllléen list ®a slovenske ljudstvo. Maribor, dne 7. julija 1920. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.8C od enoredne petitvrste s pri večkratnih oznanilih — popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se mora govoriti vsak dan odi tl. do 12. ure dopoldne. Letnik XXL É Regentov obisk — naš up glede zasedenega ozemlja in naš kažipot napram Nemcem. zastav in okrašenja so se naši Nemci vendar le udali, Vsa srbska, hrvatska ra slovenska glasila pov-'darjajo dalekosežni pomen regentovega obiska Hrvatske in Slovenije, ki ]e podprl našo mlado državo na zunaj in na znotraj, Kraljevičev sijajno prisrčni spre jem je potrdil pri vseli sosednih prijateljskih in neprijateljskih državah, ‘da je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nerazdružljiva država pod krepko, preizkušeno in bratskoočetovsko roko našega mlado -stnega vladarja. Na znotraj v naši kraljevini sami pa nam je regentov obisk posvetit in neomajeuo potrdil, da 'smo SHS narodi res trije bratje, katere vodi skupna vladarska roka z nepristransko skrbjo, .ljubeznijo in z neomajenim zaupanjem na še boljšo bodočnost tro -bratske nam Jugoslavije. Naš ljubki vladar nam je s svojim posetom, nastopom in z vladarsko besedo jasno začrtaj pot, po kateri nam je hoditi glede naših prastarih nasprot -nikov: Italijanov in Nemcev. Nad vse razveseljive so bile vse njegove izpo -vedi glede zasedenega ozemlja., katerega osvoboditev je našemu kraljeviču ravno tako življenski cilj kot nam Slovencem. Regentova beseda o rešitvi jadranskega vprašanja je našim Primorcem in Goričanom svelodana obljuba, da se bomo gotovo v kar mogoče najkrajšem času sestali š podjarmljenimi brati iz zasedenega ozemlja pod streho nam skupne Jugoslavije. Kratko in malo, regent nas je potrdil v trdni veri, da je rešitev zasedenega ozemlja v našo popolno zadovolje le vprašanje kratkega časa. Pri svojem obisku je izpovedal regent isto, kar v Ljubljani na občnem zboru SLS dr. Korošec, da, kakor hitro si utrdimo enkrat domače ognjišče, pojdemo po našo nevesto na Goriško in ob Jadran, da jo povedemo v SHS hišo svobode in prostosti. Velicega pomena pa je bil regentov obisk in nastop za nas obmejne Slovence, ker nam je naš Via -dar sam pokazal, kako nam je v bodoče postopati z našimi Nemci. Predvsem moramo pribiti, da je naše in av -sirijske Nemce regentov prihod v obmejni Maribor iznenadil, da niso sedaj še verjeli vanj in so se ga ustrašili, ker regentove stopinje po mariborskih tleh so posvetile obmejno zemljo v zavedno jugoslovansko last. Iz nemškega prepričanja in zavesti, da so naši slov. obmejni kraji za Nemce za vedno izgubljeni, izvira tudi fakt trdovratnega molka avstrijskega časopisja o regentovem obisku Slovenije,, osobito .Maribora. Presenečeni bi sedaj svoj strah radi z molkom prikrili plobiseitni B coni na Koroškem. Dasi je regentov prihod v Maribor zadel v živo avstrijske Nemce, je vendar najbolj poparil našo nemškutarijo in nemštvo po naših slov., štajerskih mestih pred vsem v Mariboru. Kakor hitro je bilo po Mariboru razglašeno,, da bo sprejel Maribor regenta, so nemško čuteče mari -borsite glave se strnile k posvetu : kako in kaj se -daj? Sklenile so so pridružiti in sodelovati pri sprejemu, seve, z germansko zagrizenimi pridržki. Pro -sili so predvsem vladnega komisarja v Mariboru, naj bi bilo dovoljeno, da okrasijo Nemci svoje hiše z mariborskimi zastavami, (nekake belo rdeče zastave) — menda staroavstrijske pod pretvezo, da so to staro mariborske barve. S tem, ni bilo nič, ker se je od njih zahtevalo, da razobesijo, če že ne slovenskih, pa vsaj naše jugoslovanske državne zastave. Pribijemo, da se glede okrašenja mariborskega mesta ni delalo nikacega nasilja napram Nemcem, ampak se jih samo pozivalo (nepotrebne rokavice Op, ured.). Glede Slovenci radi molimo, mnogo romamo, veliko darujemo za cerkve in uboge; pa yse to nas ne bo rešilo, ako pri volitvah zmagajo nekrščanske stran -ke. Te bodo združene in složne takoj pričele ljut boj zoper kulturo, cerkev in vero. Vsaka stranka, ki je proti duhovniku ali brez duhovnika, je že s tem proti cerkvi, veri in Bogu. Zgodovina drugih dežel nam spričuje, da take stranke, brž ko so na krmilu, iz -praznijo samostane in župnišča, zapirajo cerkve, u- dasi ne vsi! Pri naši slovanski milosrčnosti se je popustilo tudi toliko, da so Nemcem dovolili dve deputaciji pred regenta. Seve, so naši Nemci se povspeli v svoji drznosti zopet tako daleč, da so hoteli poriniti pred regenta renegata dr. Mravlagga, ki je bil svoj čas trinoš-ki nasprotnik jugoslovanske ideje, Tjudi vsak pošteno čuteč Nemec nam bo potrdil, da je storila višja o-blast prav, da de zavrnila dr, Mravlagga, ki bi bil s svojim pojavom pred regentom onečastil njegovo osebo in njegovo jugoslovansko vladarsko čast. Pred regenta se je pustilo kolovodja nekdanje -ga dunajskega romanja dr.1 Schmiedererja, ki je hotel v spremstvu vinskega veletržca Pfrimerja pove -dati in potožiti regentu želje mariborskega nemštva v nemškem jeziku. Vsa in za nas obmejne Slovence nikoli z aim a čast našemu regentu, ki je z odklonilnim zamaliljajem z roko pokazal, da ne razume in da mu niso ljubi pokloni na slovenskih tleh in v švabskem jeziku. Ako že res naši Nemci v svoji zagrizenosti niso hoteli stopiti pred vladarja s slovansko nago -vorno,, besedo bi se mu naj bili poklonili v francoskem jeziku, kakor je to kraljevič sam povedal nemški deputaciji pri Slov. Bistrici, a ne V vsacemu Srbu dosmrtno osovraženi švabščini. Vprašamo naše Nemce: kedaj bi se bil drznil v Mariboru nagovoriti kacega avstrijskega princa Slovenec v slovenščini, M je bil v stari Avstriji z nemščino na papirju enakopravni jezik? Tacega dr -zneža bi bili naši Nemci raztrgali na drobne kosce in ga po smrti raztrobili po celem svetu kot najdrznejšega veleizdajalca., Tako bi bili storili Nemci, ki so bili v stari Avstriji z nami Slovenci enakopravni narod,. V Jugoslaviji hočejo Nemci pozdraviti regenta s staroav -strijskimi zastavami in so ga tudi nagovorili v nem -škem jeziku. Pri vsej tej nemški drznosti, katero je regent pokaral le z lahnim odklonom z roko, se niti onemu Nemcu ni skrivil las, niti se jih ni proglasilo veleizdajalcem kar so v resnici. Akoravno naš ljubljeni vladar ni karal Nemcev z besedo, ampak pokazal samo z roko, da jih pozna, da so mu znana njih trinoška dela napram Slovencem, je vendar jasno začrta» vsem našim oblastnikom: Budite enkrat tudi vi odločni proti komaj premaganim zatiralcem slovanstva, ki so sedaj pritajeno tiho !e vsled nase premoči,, ne pa iz udanosti! Po tem regentovem obisku Slovenije bo tudi na<-ša ljubljanska vlada, naša glavarstva in naš mari -borski magistrat moral uvideti: Regentova želja je, to je pokazal sam, da se naših Nemcev ne neguje kot v svojem užaljenem in ponižanem pangermanskem ponosu kujave otroke, ampak, da se postopa proti njim odločno, da delajo, govorijo in se obnašajo kot sicer drugonarodni, a vendar jugoslovanski držav -Ijani. Našo obmejno narodnost je naš regent s svo -jim nastopom napram nemškima deputacijama v Slov. Bistrici in v Mariboru potrdil, da kakor je storil on naš vladar, bomo v prihodnje tudi mi, ki smo bili sto in stoletni narodnostni boj, dokler nas ni odrešil bratski nam srbski narod pod vodstvom našega kraljeviča. Regentov obisk Hrvatske in Slovenije nam je svitla zvezda upa skorajšnje rešitve naših bratov na Goriškem in ob Jadranu; na drugi strani pa kažipot: 'Obmejna oblastva in obmejni Slovenci, Svoj vzgled sem Vam dal, kakor sem storil jaz kot vladar, storite tudi Vi! ničijo duhovnike, oropajo župnije, udarijo pastirje in ovce se razškropijo. Taka usoda se nam bliža tudi v blagoslovljeni Jugoslaviji. Slovenci, si želite takih časov ? Pravite, da ne ; delate pa le na to, ker zanemarjate s častnimi izje -mami svojo veliko, versko, narodno, državno dolž -nost: podpirati z vso močjo svojo krščansko stranko. To podpirate, če razširjate s pogumno in odločno besedo krščanska načela o veri, cerkvi, šoli, zakonu; če pridobivate zavednih udov kmetski zvezi; če pri-* dno naročate, berete in širite krščanske liste („Stražo“ in „Slov. Gospodarja“ na Štajerskem) in če žrtvujete in darujete gmotno (denarno) za svojo zvezo , če nabirate in pošiljate denarne prispevke za kmetsko zvezo, na Kat. tiskovno društvo ali na uredništvo omenjenih listov. Pa me ne smete razumeti napak : vaš denar se ne bo porabil za podkupovanje volilcev ali kupovanje pristašev; v ta namen niti ne en vinar. Stvar»je marveč taka: vsaka, tudi najbolj krščanska stranka ah zveza potrebuje denarja, da se razširja, razvija, utrjuje. Delavci socijalisti, železničarji, labričani in rudokopi si pritrgajo od svojega zaslužka leto za letom vsako soboto od „voditeljev“ določene odstotke za svojo organizacijo (društvo). Banke, denarni zavodi, bogataši, vojni dobičkarji podpirajo požrtvovalno in obilno liberalno stranko in njene liste. V Belgiji &o oni mesec kakor bi trenil, socijalisti zložili pol milijona frankov za svoje časopisje. In koliko si daroval ti, ki to bereš, za kmetsko zvezo? Ti ne postane vroče, ko vidiš, koliko žrtvujejo nasprotniki za slabo in hudobno, protiversko stvar? Koliko si že nabral ali poslal podpore krščanskima listoma? Vsaka, torej tudi krščanska stranka mora. imeti voditelje, učenike , govornike, može ki nosijo, širijo, branijo in utrjujejo krščanska načela med ljudstvom z govori na shodih in s pisanimi članki v listih. Ti strankini voditelji pa so ljudje, ki potrebujejo doma in na potovanjih od kraja do krajia obleke, obuvala, perila in prehrane. Nihče jim nič zastonj ne da ne v mestu ne na deželi; plačevati morajo hrano in vožnje po železnici in cestah. Naši voditelji in govorniki niso bogati: ma-mon in Bog ne hodita rada. vkup. Pa ko bi tudi bo -gati bili, niso dolžni strankinih stroškov plačevati iz svojega. Ne delajo toliko za sebe, kakor za ljudstvo in splošno srečo nas vseh. Razen govornikov in voditeljev je treba med ljudstvo širiti poučne knjižice (brošure) o perečih v-prašanjih — to stane zopet obilno denarja. Predvsem pa so za ohranitev krščanskih načel resnico in pravice naravnost potrebni listi na verski podlagi. Danes časnik ni le novičar, marveč najmočnejše orožje v boju med lučjo in temo, med resnico in zmoto, med pravico in krivico. Zakaj vladajo Židje svet? Ker imajo svetovno časopisje v svoji oblastiÌ Moč tiskane besede prav jasno spoznajo vsi naši nasprotniki. Njim njih listi niso nikoli predragi. Po vseh kočah in stanicah, po vseh krčmah in društvih' jih širijo. Podpirajo jih z zbirkami in darovi neutrudno. Ljudje v današnjih razmerah ne utegnejo veliko misliti s svojimi možgani. Prisegajo na to, kar najdejo črno na belem v „svojem“ listu ali kar slišijo iz istega druge čitati. Zato je neskončno važno in odločilno, kakšen list kdo bere. Raznih listov raznih strank najmanj krščanskih ljudje ne utegnejo, niti nočejo brati. Bojijo se spoznanja. Postanejo omejeni, enostranski, zagrizeni, fanatični. Za najboljše dokaze niso več dovzetni. Tako nam malovredni, plitvi , zviti lističi odtrgajo teden za tednom na tisoče prej dobrih, poštenih, vernih. Ali se ti zdaj že kaj jasni, kolikega pomena in vpliva jo krščanski list po hišah in javnih lokalih (krčmah)? Kako apostolsko delo je, priporoča:i ga in širiti od hiše do hiše, podpirati ga z naroča t o in darovi ? ! Zato nasprotniki vseh strank kar besnijo proti katoliškemu časopisju, ga obrekujejo in ponižujejo in preganjajo. Jeze se zaiskri oko liberalcu in socijalistu nad poštenim listom, ki ti gleda iz žepa ali leži iv krčmi na mizi. Zato so hoteli v Brnu m Ljubljani ob nameravani prekuciji najprej uničiti kaAhško tiskarne, da bi cerkvi zavezali jezik. Zato prekupujejo in preplačujejo s težkimi tisočaki tiskarne, da dobe v protiverske roke tisk in časopisje. Učimo se od nasprotnikov ceniti visoko vrednost dobrega lista! Katoliške tiskovine, listi, knjige, časopisi so jezik vernega ljudstva, so pljuča cerkve, so misijonarji pravice in resnice, ki pridigujejo nevstrašeno tisočerim naenkrat po trgih in cestah, v palačah in kočah, po železnicah in krčmah. Krepijo, jačijo, razsvetlju -jejo, tolažijo zmučeno človeško srce. Dobri listi so advokati resnice in pravice zoper krivico i" popačenje (korupcijo); so pomoč zatiranih, teptanih, preganjanih. So svetilnik v burnem, temnem viharju življenja, so varen pristan sredi valov nečloveških strasti in zmot. Oni tolažijo ljudstvo v neštetih nesrečah in Naša velika dolžnasf. (Izven uredništva.) .svarijo predneprevidnimi koraki, napeljujejo k marljivemu delu, ki je edina družabna rešitev, pa k zadovoljnosti in potrpežljivosti. Ali ni tako blagodejno vplivanje državnotvorno? Katoliški listi so častniki v boju za vero in za njena načela in krščansko življenje. Brez poštenih časnikov, so katoliki kakor vojaki brez voditeljev. A kam to vodi, ste sami videli novembra 1918. Nevstpa-šeno, v sredi brezobzirnih in mogočnih nasprotnikov, vedno pripravljeni na zatožno klop, sodnijo in ječo , Hranijo naš najdražji zaklad: zvestobo.Bogu in državi. Vihtijo visoko v šfcedi ljutega boja brez ozira na svoje osebe zastavo Križanega, branijo pravice sv. Cerkve, njenih služabnikov, pa vseh zatiranih in teptanih, zlasti kmetov, ki si sami pomagati ne mo -rejo, proti vsem klevetam in nakanam bodisi stran -kinih nasprotnikov, bodisi zoper krivične^ poizkuse države same, to je njenih uradnikov ali poslancev. Vsaka stranka mora imeti dobro urejeno strankino, zvezino ali društveno pisarno, kamor dohajajo dan na dan stotera raznolika vprašanja in prošnje pristašev v njih težavah. Na vse to morajo kaj pametnega odgovoriti v listu ali po pošti nalašč zato iz-vežbani politični in gospodarski strokovnjaki. Ta pisarna se mora neštetokrat, potegovati pri oblasteh in uradih za pravice posameznikov ali preprečevati grozeče jim krivice. To afthteva ogromno dela pa tudi denarnih stroškov. Sebe, svoj narod in zarod, svojo vero in državnost zanemarjaš, če se ne brigaš za dobre krščanske časnike in svojo katoliško zvezo, če jih ne prebiraš, če jih ne podpiraš. To je tudi ena izmed naših krščanskih dolžnosti in ne zadnja skrbeti za to, da :še vera in čednost, pravica iti. resnica med ljudmi o-hrani in razširja in utrjuje.}, Vse to pa danes ne gre več brez dobrih listov in časnikov, kakor v državnem, tako še manj v verskem oziru, Že pred sto leti je imenoval veliki Napoleon časnikarstvo velemoč v državah in duhoviti papež Leon XIII. je vedno in vedno bodril katolike k podpiranju dobrega tiska. Ne zanemarjajmo posili -mal več tako lahkomiselno velike svoje dolžnosti — podpirajmo duševno (z besedo ali dopisi), pa gmotno ? cerkve v mladi naši državi. Oni imajo ta nameufpdo željo, ta naklep: že zdaj pri vsaki priliki kažejonsvoje rožičke in kopita zo -per cerkev. Bomo držalbjroke križem, jezik za zob -mi? Ne več; marveč näqdelo veselo, bratje, ker resni so dnovi — trud in dalo naj Bog blagoslovi! V politične vesff. Jugoslavija;, Hrvatski ban je odredil za pondeljek 12 julja držav,ni praznik, ker je rojstni dan Nj. Veličanstva kralja, Petra. Po vseh kat. in pravoslavnih cerkvah se vrše ta dan službe božje za kralja. LDL. Beo gra d, 4. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, kr je trajala od 10. do 1. ure popoldne |e minister za notranje stvari poročal o rispettili svojega iniormacijskeg%jPotovanja v južne pokrajine naše države ter predlagal odredbe, ki se nanašajo ga zagotovitev javne varnosti in ki jih je ministrski svet tudi odobril. Sjg£ßjet :e bil tudi predlog namestnika ministra za trgovino o sporazumu s če -hoslovaško republiko, glede h; koz a določene količine moke in pšenice iz naše države. Razen tega je ministrski svet razpravljal o drugih važnih) vprašanjih , ki so bila na dnevnem redu. LDU. Beograd, 4. julija. V včerajšnji seji ministrskega, sveta se j® razpravljalo .vprašanje pre-osnove pokrajinskih vlad, vendar pa se v tej seji vprašanje ni rešilo. T P o Beogradu se veliko govori o kaneel -paragrafu, katerega bodo predložili demokrati zbor -hici. Oblika in vsebina tozadevnega predloga še ni znana. Demokrati zbirajo vse svoje ljudi, da nastö -pijo za ta paragraf. V Beogradu je že protestirala deputacija Bunjeveev proti kancelparagrafu. Pravosodni mini s t e r je izdelal stanovanjsko naredbo za celo državo'. Naredba pride pred parlament. J u g o s 1 o v a n p k a delegacij a name -rava predlagati vrhovnemu svefu v Spai, da se zač-čnejo neposredna pogajanja meci Jugoslavijo in Italijo. jptalija. Tržaška poročila javljajo, da so se .u-prli v Trstu v veliki vojašnici bersaglieri, in da jo. izbruhnil generalni štrajk. Tovorni promet med Ita-, lijo in zasedenim ozemljem je prekinjen, LDU. Trst, t. julija. Listi poročajo, da je poslanec Salvemini v petkovi seji poslanske zbornice v Rimu intejrpolir»! ministrskega predsednika glede izpremembe uprave ìd postopanja napram avtonomnim manjšinam v pokrajinah, ki jih bo Italija anektirala tor glede načel, po Katerih Je admiral Millo doslej u-pravljal Dalmacijo* LI U ;.T r s 1. 8. julija. „Lavoratore“ poroča iz Rima. Položaj na Reki je vsak dag slabši in vzbuja vedno večje vznemirjenje. Prebivalstvo bi se bilo že pobunilo, ako ga ne bi zadrževal najhujši terori- zem. Aretirajo vsakega in ga obsodijo v zapor do» 4 let, kdor se drzne kritizirati častnike poveljništva, ati pa kdor začne kako akcijo, ki jo. smatrajo za politično škodljivo. Občinska blagajna je prazna, ker je-občinski svet izročil poveljništvu. nad dvajset milijo-povb Ne .vedo več, kako bi phičeva|yiiradnike. Škraplji farli kalci poveljništva zahtevajo,^ naj se razpusti •narodni svet, toda d’Annunzio tegamp: tìfeoli, ker se boji, da bi ta korak imel težke po^fdifc'^’ih napravil mučen vtis. Med poveljništvom ih narò&im svetom se bije tih, toda ljut boj, Lepi časi soglasja in nav -dušenja so izginili za vedno. Na poveljništvu kraljuje neka gospa, đ’Annunzieva prijateljica, mojsterka v spletkah, ki daj'ejo Reki obiležje francoskega dvora seveda v malem. LDU, T r s t, 4. julija, V petkovi seji italijanske zbornice je, kakor poročajo listi, povzel besedo tudi poslanec Salvemini, ki se je bavil zlasti z jadranskim in albanskim vprašanjem. Dejal je, da vlada v jadranskem vprašanju še ni.razvila konkretnega in jasnega programa. Dno 25. aprila t. 1. je jugoslovanska delegacija povabila našo vlado na raz pravo v Pallanzo, ki pa se niso prekinile po volji Slovanov, ampak vsled ministrske krize v Italiji. Zaradi tega je govornik zahteval pojasnila, ali name -rava vlada nadaljevati prekinjena pogajanja ati jih pa odloži za nedoločen čas. Nato je Salvemini govo-voril o jadranskem vprašanju in dejal, da mora vsaka stranka zavzeti jasno-stališče* Ljudska stranka , čije zunanja politika, zlasti v ‘jadranskem vprašan -ju, ni dovolj jasna, še ni .pokazala svoje smerniee in nacijonalisti naj zahtevajo od vlade, naj pove svoje mišljenje, namesto da bi se čakalo, da se zatvori zbornica, kar bi povzročilo ljute časopisne polemike in incidente. Od jadranskega vprašanja je odvisna vsa bodočnost italijanske zunanje politike. Govornik naglaša potrebo. jugoslovansko-Stali,lanskega kompromisa, ne zato, da prepustimo Jugoslovagom Dalmä -ci jo, ampak zato, ker bi pameten kompromis mor alièno vezal obe stranki, da ne bodrita obojestranskega iredentizma. Preprečiti je treba, da se Italija in Jugoslavija ne ošibita vsled izdatkov za brodovje. Jadran mora biti nevtralizirano itaiijansko-jugoslovan -sko morje. Italija mora biti prijateljica in desintere-sirana posredovalka med vsemi balkanskimi in podonavskimi narodi in more le preko teh pomirjenih dr -žav ponuditi Rusiji svojo roko. Kdor hoče Dalmacijo, spravlja Italijo v večen boj s Slovani. Italija bi po tem podedovala zloglasno avstrijsko politiko, ki bi i-mela za posledico, da se na ramenih Julijske Bene -čije stvori nova Avstrija, nam sovražna, ki bi imela 25 milijonov prebivalcev, večinoma Nemcev in Mad -žarov. In ti bi z vsemi silami delovali na to, da bi nas iz Trsta in Pulja vrgli v morje. Zvezali bi se s Srbijo, da nas vržejo tudi iz Dalmacije. Sicer pa je velika pogreška, ako pripisujemo Dalmaciji izreden strategical pomen. Glede Albanije je clejal Salvemini, da je albansko vprašanje v zvezi s členom 5 londonske pogodbe, ki določa, da mora Italija privoliti v razdelitev Albanije med Grke in Jugoslavijo, da si pa pridržuje protektorat nad ostalim delom, Vlada je izjavila, da se odreče protektoratu in da hoče imeti • nerazdeljeno in neodvisno Albanijo, kar pa znači, da se odrekamo členu 7 londonske pogodbe. Italijanska vlada namerava sedaj revidirati ves londonski pakt in priti do pravičnega kompromisa, {Odobravanje. Nemir na desnici.) Konferenca v Spai. Na konferenci v Spai bodo obravnavali : razorožitev Nemčije in njene vojne odškodnine. (Del vojne odškodnine priznane Angleški, odstopi Anglija Belgiji), z vprašanjem premoga in z vprašanjem Gdanskega. Na programu je tudi odgovor Turčije na načrt mirovne pogodbe. Nemški poslanci' so že dospeli v Spai. Celioslovaška. K o n f ere n c a v S p a i je povabila na po -svet tudi Cehoslovaško, ker se bodo tokrat obravna vale na konferenci zadeve, ki se tičejo čehoslovaške republike. Na to povabilo odpotujeta na konferenco ministra dr. Beneš in Nemec. Avstrija. Volitve v avstrijsko Narodno skupščino se bodo vršile 17. oktobra t, 1. Na Nižje Avstrijskem grozi stavka poljskih delavcev. (V Himburgu in Sehwehatu se je že začela stavka poljskih delavcev.) Pnevne vesti. f Vošnjak umrl. LDU Ljubljana, '4. julija, Slovenski narodni prvoboritelj, Mihael Vošnjak,-je dne 2. t. m. umrl v Švici, kjer jo bival do zadnjega časa, Duhovniške spremembe. Za kaplana k Sv. Antonu v Slov. gor, pride č. g. Ai*fgn. jjpatkovič, g. J. Kotnik, dosedanji kaplan pri Svš.fr|tntppu, je dobil začasni dopust in se bo nastanil ppi Svetinjah. Kapelski g. kaplan Alojzij Mešiček je prestavljen .k Sv. Tomažu. H Kapeli pa pride gospod iz graške škofije, Slovenec, kateri je bil pred kratkem sprejet med lavantinsko duhovščino. Prevoz vidovdanskih junakov. LDU. Sarajevo, 4. julija, V sredo, 7. t. m. pripeljejo v Sarajevo ze -meljske ostanke vidovdanskih junakov. Pred poštnim poslopjem se bo vršil sprejem ter bodo položili zem-ske ostanke v voz. Ob tej priliki bo imel slavnostni govor dr. Lujo Novak. Na to bo krenil sprevod na mesto atentata, kjer bo govoril Vasilij Grgič, nakar bo pevski zbor odpel pesem „Hej trubaši“, Sprevod se bo potem pričel pomikati preti -pokopaUšSaSr kjer Jo pripravljen» za vidovdanske jmuuke posebna grob -niča. Obrtniški zlet na Koroška je definitivno določen na 17. in 18. julija 1920. Odhod iz Maribora ITT julija (v soboto) zjutraj, sestanek v Ljubljani s kranjskimi tovariši, skupni obed, nato« odhod čez Gorenj -sko na Borovlje, kjer se vrši še- isti večer seja za -družnih načelnikov. V nedeljo 18. julija ob 8. uri dopoldne velik obrtniški shod v Borovljah, popoldne pa ljudska veselica in zvečer odhod z vlakom čez Ljubljano nazaj, tako, da bo vsak udeleženec mogel biti v pondeljek zjutraj že doma. Vožnja sem in tja bode znašala za osebo povprečno 40 do 45 K, ako ne še man j : seveda pa za daljne udeležence razmeroma več kakor za bližnje. Tozadevna pogajanja z železniško upravo še niso dovršena. Več hrvatskih obrtniških organizacij je že priglasilo svojo udeležbo. V Borovljah je ustanovljen poseben pripravljalni odbor za prireditev obrtniškega shoda na inicijativo okrajnega glavarja g. dr. Ferjančiča. — Želimo kar največjo u-deležbo od strani štajerskega obrtništva in prosimo vse obrtniške organizacije, d'a- takoj uvedejo živahno agitacijo- in nam kar najprej naznanijo število ude ležencev iz poedinih krajev, ker je nujno treba znati, kolike udeležencev prilično- vstopi na poedinih postajah južne železnice. Ker- je prehod iz Grabštajna na Borovlje silno- težaven, priporočamo, da se obrtništvo iz Slovenjgradca ter Šaleške in Savinjske doline pridruži ostalim izletnikom v Celju, iz tiru gib krajev pa najbližnji postaji južne železnice. — Občeslovensko obrtno društvo. Dovoljenja za slavnosti, veselice in predavanja deli odslej samo glasilo nèsmrtnega šolnika in velikega politika Voglarja „Mariborski Delavec.“ Kako to? Ali je politična oblast odstopila taka dovoljenja velikanu „Delavcu“? — Dne 8. julija je Voglar-Ko-derman-Lipoldovo glasilo prineslo notico „Klerikalci in Jugoslovanska. Matica.“ List pravi, da so „klerikalci“ isti dan, ko se v St. Lovrencu ustanovi po -družnica Jugoslovenske Matice, „nekako demonstrativno za isti dan določili v Jarenini Orlovski tabor.“ Ta notica je hudobna in neumna obenem. Naši listi so agitirali za slavnost v St, Lovrencu, naše organizacije iz Podravja so se je v velikem številu udeležile. Orlovski tabor v Jarenini je bil določen že pred šestimi tedni, ko še nihče ni vedel o slavnosti v SL Lovrencu. Da bi ga na željo „Delavca“ preložili, pa nam še na misel ni prišlo, zato ker nas ni ne Jug. Matica in nihče od njenega odbora prosil. Ker so se Jareninčani že .več tednov pripravljali na to slavnost, bi bila preložitev tudi nemogoča. „Mariborski Delavec“ bi bil rad strašno naroden, a njegovi^ duševni očetje so največji zaščitniki najgrših nemšku -tarjev in vsenemških zagrizencev, Iz Dravske doline. Obrtni list za dobičkanosnoi lesno trgovino sta te dni zoper voljo občine dobila 2 stebra velenemštva med nami: g. S. M., ki ga je občina odvrgla od mitnice in občinske gostilne iz narodnih ozirov in pa g. P. J., ki se je v nekd tukajšnjo „nemško“ družino priženil iz nemškega Gradca * Vse to menda v okrepitev slovenskega življa v teh o-pasnih krajih'. Lesnih trgovcev (ljudje j;im pravijo :i črvi) sedaj kar mrgoli okoli nas: kolikor moških, toliko malodane barantačev. Mora že „nesti“, pa seve no kmetu, ki pride naposled na boben (saj so skoraj že same „hube“ => pristave), marveč prekupcem, ki si stavijo lepe hiše, zahajajo v banke in živijo lepo po gosposko. A teh komunisti in socijalisti ne vidijo, ampak le „farje in pavre, ki ljudstvo izžemajo in goljufajo“ (.Ljudski Glas“ 14. aprila št. 16). Iz marnberškega okraja severno Drave prihajajo pritožbe o zanemarjanju šolstva v teh tako važnih krajih. Krajni in okrajih šolski sosveti iz oseb -nih ozirov uradno ne upajo ničesar ukreniti, godr -njajo pa le vsi — doma. Prej so bile naše šole prav brez vspeha, sedaj niso mnogo boljše, ali pa jih že sploh ni več. — V Marnbergu ni zastopnosti med o-sobjem, pa ne z občinstvom, torej tudi ne pokorščine in spoštovanja. Zdi se nam, da so učni gospodje premladi; voditelja pa narodni in vladni krogi vlačijo na toliko strani, da mu za šolo ne preostane časa. V, St. Jerneju in v St. Ožbaltu (prej 2) ni nikogar; na Kapli (prej 4) je eden =visokošolec ; na Remšniku (prej 3) je 1 in ta je začetnik iz učiteljišča . . . Vemo, da je huda za učne moči in da se nihče rad ne žrtvuje za te obmejne kraje (kjer še hrane ni dobiti), pa vendar prosimo kmetje tem potom svojega čisla -nega poslanca, sedaj poverjenika za šolstvo, da se po svoji prejšnji vnemi pobriga za naše tako važne šole še to jesen. Hvaležni mu bomo. Pripomnimo kot migljaj, da prav vspešno in narodno odločno delujejo gg. učitelji begunci (Primorci), kakor se sliši pohvala izpod Veljke in Brezna. Lažejo, da se kar kadi. Liberalci namreč, — „Domovina“ se v 72. štev. silno togoti, da regent ni odlikoval samo Sokolov, ampak tudi Orle: „Najprej je prišel na vrsto g. Pirc (predsednik Orlovske zveze), kateremu je dal Brejc red sv. Save kar iz škat-Ijiee . . . Nato so se spomnili na Sokole. Starosti Sokolskega Saveza, ki je za svoje izredne zasluge že dvakrat odlikovan z redom sv. Save III. stepena in Belim Orlom IV. stepena, so naklonili red Belega Orla V. stepena.“ Na isti strani pa poroča o tej stvari tako: „Prestolonaslednik regent je odlikoval starosto Sokolskega Saveza, dr. Ivana Oražma, z redom Belega Orla IV. razreda. To je sedaj že drugo odlikovanje dr. Oražma, ki ima že izza balkanske vojsko red sv. Save D. razreda.“ Primerjajte ti poročili O eni in isti stvari! Eno poročilo je gotovo neresnično^ Gg. liberalci, če že pišete neresnico, pišite vsaj ta ■* 7 jnlija 1920 STRAŽA • Stran 3., ’ 5co, da vas ne bo ujelo ria laži vsako dete. Ti poročili dokazujete, koliko smemo verjeti „Domovini“ in liberalcem tudi v drugih stvareh! Hud nasprotnih Slovencev. Občina Brog pri Ptuju ima izvanredno čast, da ima v službi kot obč. stražnika še vedno znanega hudega nasprotnika Slovencev Lasbacherja. Ta možakar si je posebno leta 1914 zelo prizadeval, da je ob vsaki priliki, ko so o-rožhiki tirali v zapore kakega Slovenca, kot kaplana Žirovnika, trgovca Tombaha itd., alarmiral in spravil na noge vso nemškutarsko svojat, da bi pretepa-vala in psovala nedolžne žrtve nemškutarske pobes-nelosti. Kaj rečeta k temu okrajni glavar Pirkmajer in gerent občine Breg pri Ptuju? Glavni izpit na orglavski šoli v Celju se bode vršil v sredo, 14. t. m. K izpitu so se oglasili: Co-bal, Goričan, Korbun, Kranjc, Pirnik, Furlan, (gdč.) Jezernik, .Lesinger, Pihler, Radej, Strle. Kot nadzornika je določil kn.-šk. ordinarijat mil. g. opata Fran Ogradija. Novi učenci se sprejemajo do dne 15. septembra 1920. Pevsko društvo v Slovenjgradcu nam poroča, da je bilo vsled drugih prireditev v okolici primorano na dne 18. julija t. 1. določeni ustanovni koncert združen z gledališko igro „Cigani“ preložiti na nedeljo, 25. t. m. Ker je polovica čistega dobička na -menjena v prid koroškega plebiscita, prosi društvo za mnogoštevilno udeležbo posebno od strani okoliš -kih društev.' Povišanje plač železničarjem. LDU Beograd, 4. julija. S sklepom ministrskega sveta so prometnemu osobju na vseh železnicah v Jugoslaviji povišane plače za 50%. Država prevzela tobačni tovarni. LDU, Beo -grad, 4. julija. Uprava državnih monopolov je prevzela v svojo režijo tobačne tovarne v Ljubljani in v Zagrebu ter jim dovolila kredit za nabavo materijala v Holandiji. Zborovanje gledaliških igralcev. Dne 5. julija t. 1. se Je v Zagrebu pričelo zborovanje zveze jugo -slovanskih gledaliških igralcev. Zborovanja bodo trajala več dni. V Zagreb so došli gledališki igralci iz vseh delov Jugoslavije. Zločin nad domovino. Spisal Domoljub, Izdala Katoliška, Liga v Ljubljani. Knjižica prav zanimivo popisuje boj liberalizma proti naši katoliški stranki v zadnjih 50 letih. Vzrok tega boja je edino sovraštvo liberalcev do vere in Cerkve. Posebno živahno je pisan zadnji oddelek, ki govori o sedanjih demokratih, o Samostojni, o socijalistih in drugih krivih prerokih sedanjega časa. Knjižica se naroča pri Katoliški Ligi v Ljubljani ter stane 4 K, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej, pa 3.50 K. Rusi, ki stanujejo v Beogradu in sploh v Ju goslaviji, so prosili ministrstvo prosvete, da se jim odobri otvoritev ruske gimnazije v Zemunu, v kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov u -čili tudi naš jezik, našo književnost in zgodovino. Ta prošnja se je poslala prosvetnemu odseku in bo najbrž odobrena. Anglija za Srbski Rdeči križ. Angleška vlada je poslala srbskemu društvu Rdečega križa v Lon -donu svoj dar 13.000 funtov šterlingov. Od te svote je določenih 200.000 dinarjev za otvoritev otroškega zavetišča v Trebinju. Obrtna banka. Osnovala se je Obrtna banka v Ljubljani. Informacije daje Občeslovensko obrtno društvo v Celju. Ce bodo v ravnateljstvu banke tudi obrtniki našega mišljenja, jo bomo podpirali. Borza. LDU. Curili, 5. Julija. Devize: Berlin 14.80, Holandija 190, Newyork 554, London 21.95 , Pariz 47.80, Milan 34.25, Bruselj 50.50,, Kodanj 90,50, Stockholm 122.50, Kristijanija 94, Madrid 91.50, Bu -enos Aires 230, Praga 12.75, Zagreb 7,60, Beograd 31, Budimpešta 3.60, Varšava 3.60, Dunaj 3.87,, av -sirijske žigosane krone 4; LDU. Dunaj, 5. julija. Devize: Amsterdam 56,50, Berlin 4550, Kristijanija 26.50 Kodanj 24.25, Stockholm 3200; valute: nemške marke 441.50, leji* 320, bolgarski levi 280, švicarski franki 26.75, francoski franki 12.25, italijanske lire 925, an-angleški funti 585, dolarji 145, carski rublji 220 ; v prostem prometu: Zagreb 220—240, Budimpešta, plačilo v denarju poštne hranilnice in v žigosanih kronah 100—111, madžarske žigosane krone 97—107, Praga 363—383, Varšava in Krakov poljske marke 97—107, čehoslovaške krone, pettisočaki; 365—885, manjši bankovci 366—386, novi dinarji 875—925. LDU Praga, 5. julija. Beograd Devize 241* Zagreb 60, Dunaj 26.37, valute: dinarji 237, avstrijske krone 25.37. — LDU. Zagreb, 5. julija, Devize, vezano: Berlin .190—208, Italija 405—410, Newyork 64.50— 65.50, Pariz, 120-530, Praga 170-0, Švica 1200-1300, Dunaj 44.50—45; valute: dolarji 60—62, avstrijske krone 42.45, ca7ski rhb,ji 115—125, napoleondorji 280 —290, nemške marke 189—191, romunski leji 165 —170, balkanske lire 410—0, bolgarski levi —150, čehoslovaške krone 160—165, švicarski franki 12.30 -12.50. Mariborske vesli. Prebivalstvu Maribora in okolice! iVi dneh' od 29. julija do 3. avgusta 1920 bo mesto Maribor pozo-rišče dogodkov svetovnega značaja in slovesa: vršil se bo v njem Ì. slovanski orlovski tabor, Posetniki tabora bodo nam mili bratje in gostje iz Cehoslovaš-ke republike, Poljske republike, ameriških Združenih držav, Anglije, Francije, Belgije, Svice itd. Poleg teh pa bodo zagrnite mesto množice iz širne Jugoslavije, zlasti še najbližnji rojaki iz Slovenije. Svobodno ju -goslovansko mesto Maribor bo takrat prvikrat priča, da bo spreielo v sebe poleg Slovencev še ostala dva ž njimi ujedinjena brata: Srbe in Hrvate, in sicer ne le posamezne predstavnike, temveč ž njimi tudi ljudstvo samo v večjem številu. — Treba je torej, da se pripravi prebivalstvo Maribora in ono v bližnji okolici dostojno na preživetje teh zgodovinskih dni. Ne gre tukaj morebiti samo za proslavo ene -ali dihige strani kultučhegai 'življenja v našem narodu ht ža| slavljenje osvobojen ja in za povdarjanj^/slbj variske misli,'zlasti še za probujo zavesti jiravedfjh 4 bežni in človečanstva med vsemi narodi, ki naj združeni spajata srca nas vseh v slavnostnih dneh in še vnaprej. Naj bi bili dnevi L slovanskega orlovskega tabora ponovni klic vsem in vsakemu, „da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi“ ! — Podpisani odbor, ki ima nalogo preskrbeti vsem številnim udeležencem I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru kar najprisrčnejši sprejem in po -gostitev, se obrača na prebivalstvo Maribora in bližnje okolice brez vsakršne razliko! z naslednjimi pro t šn j ami : 1. da priglasi vsak in tla odboru na razpolago vsa stanovanja, ali posamezne postelje, ki jih more tiste dni utrpeti proti primerni odškodnini ali brezplačno; 2. da poskuša vsak v medsebojni tekmi, kdo bo takrat najbolje in najlepše okrasil svoja stanovanja in pomagal pri tem delu. Pričakuje se, da takrat ne bo hiše ki ne bi razobesila državne ali narodne zastave in tudi drugače olepšala svoje zunanjosti: 3. prebivalstvo Kralja Petra trga, Državne in Tržaške ceste (pot na slavnostno telovadišče na Te-znu) naj še posebno preskrbi za osnaženje in olep -šavo poslopij. Enako velja onim prebivalcem mesta v ulicah, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod v nedeljo 1. avgusta 1920. Te ulice so: Tomšičev drevored, Aškerčeva in Kersnikova ulica, Zrinjskega trg, Maistrova, Koroščeva, Trubarjeva, Krekova ulica , Jugoslovanski trg, Razlagova, Cafova ulica, Aleksandrova cesta, Grajski trg, Slovenska, Gosposka, Šolska ulica, Slomškov trg, Orožnova ulica, Stross-majerjeva ulica, Vodnikov trg, Koroška cesta, Glavni trg. Opozarjamo že sedaj na to, da si bo mogel vsak za okrašenje vse potrebno preskrbeti. Uverjeni smo, da bo to storil vsak z veseljem in radovoljno , in da ne bo treba nikogar pozivati k temu. Jugoslo -vanski Maribor naj pokaže takrat svojo pravo gostoljubno lice; 4. od vsega prebivalstva brez razlike se pričakuje najvljudnejšega in najstrpnejšega vedenja nasproti domačinom in gostom ter možne; poštrežljivo-sti napram vsakomur. Ves kulturni svet naj izve, da Mariborčan zna varovati čast in ugled svojega me sta! Vsakeršne prijave sprejema in pojasnila daje : Pisarna odbora za I. slovanski orlovski tabor, Maribor, Koroška cesta L, I. nadstropje, telefon 269. O bračajte se edino na njo! Maribor, na dan sv. Cirila in Metoda, 5. junijal920. — Krajevni odbor za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Slov. ljudska stranka v Mariboru je imela 5. julija svoj običajni mesečni shod pri natlačeno polni dvorani. Govoril je dr. Kovačič'o zgodovinsko-važ-nem pomenu obiska regenta v Mariboru in o. koroškem plebiscitu. Govor je bil .globoko zamišljen1 in vsestransko zanimiv. Navzočega vladnega komisarja seje vprašalo, koliko je resnice na temu, da so Nemci zahtevali, naj se jim dovoli okrasiti hiše z nemškimi zastavami in kako je regent sprejel deputacijo Nemcev. Dr. Leskovar je obširno pojasnil celo zadevo . Tajnik Zebot je poročal o izpopolnitvi organizacije SLS v Mariboru. Stranka se bo podrobno organizirala v mestu po okrajih in ulicah. Izvolili so se začasni odbori za vseh pet mestnih okrajev. Prihodnji petek, dne 9. julija, ob osmih zvečer, bo v dvorani JSZ sestanek okrajnih odborov. Pridejo naj ^ tokrat vsi, ki se zanimajo za organizacijo stranke. Govorili so še: delavca Ver in Karba ter prof. dr. Capuder. Zborovanje je vodil g. M. Krajnc. Mariborski zaupniki Slovenske 1 udske stranke naj pridejo sigurno v petek, 9. julija zvečer ob 8. uri v dvorano; J SZ. Povabijo naj na sestanek še svoje zanesljive znance in znanke. Občni, zbor Jugoslovanske strokovne zveze (o-krožje Maribor). V nedeljo, 11. t. m., popoldan ob 5. uri se vrši v dvorani JSZ, Flosarska ulica, občni zbor mariborskega okrožja JSZ. Dolžnost vseh čla -nov in članic je, da se tega občnega zbora sigurno udeležijo. „Delavec“ se huduje v št. 145 radi regentovega obeda, češ, da ni bil povabljen k obedu nobeden mariborskih žurnalistov. „Delavec“ ima pač najmanje vzroka radi te jeremi jade in je naravnost lagal v teh vrstah. K takim obedom se navadno vabijo takozvo -ne „špice.“ In žurnalistična „špica“ „Delavca“ je g. Voglar, ki je bil pri obedu. Menda „Delavec“, ko je pisal tožbo o preziru mariborskih žurnalistov pri o -bedu v Narodnem domu vendar ni mislil na svojega sotrudnika vedno „razoglavega“ g. Franjo Pirca, ki gotovo ne spada k regentovi mizi, dasi so že njegovih' novinarskih zmožnosti siti vsi listi v Jugoslaviji, izvzemši komaj triletnega srajčnika „Delavca.“ Priltedftet! deške in dekliške šole na. Zrij@4$kèmL; trgu dne 28: jilmja in 3. julija v veliki kasinckđAofa-'i ni Pod vodštvtM g. učitelja Nerata se je proizvajalo. „Potovanje po dbmovini“ od Petza. Vse pevskesloeke so izvajali učenci, istotako spremljanje, ki ga je se -stavil dirigent prav dobro po glasovirskem in har -monijskem glasu. Le večji instrumenti (vijola, čelo , harmonij, glasoviri so bili zasedeni od učiteljic oz -učiteljev. Naravnost z neverjetno točnostjo so izpol -nili otroci svojo nalogo. Razločno izgovarjanje besed,, primerna dinamika (n. pr. tihi piano, forte nikdar pretiran), točen takt, živahno prednašanje in železna disciplina je dičila male proizvajalce. Tudi mali solisti in deklamatorji so se izkazali s svojo sigurnostjo i in živahnostjo. Istotako je bilo spremite va nje sigur -no. Bilo je veselo in zanimivo, poslušati otroke. Da -; si ravno je delo pisano takorekoč samo , za otroke v zelo priprostem slog it, vendar je isto zanimivo in ima tudi muzikalično vrednost. Pri vsaki točki je radove-den poslušalec že na prihodnjo, Ce se pa pomisli,, kako težka je in kake pedagogične zmožnosti zahteva taka prireditev od prireditelja, moramo priznati gosp., Neratu največjo priznanje. Vsak ve, kako težko je z malimi otroci navaditi eno tmarodno pesem, ako se ho-« če z njo nastopiti pred občinstvom. Koliko dela in požrtvovalnosti, pa zahteva fchka prireditev, ki je trajala čez 1 uro, bodo presodili le oni, ki imajo opraviti z otroci. In vse t0: na pamet. Tudi so se morale premagati jezikovne fežkoče,-1 ker je med učenci mnogo Nemcev, ki obvladajo slovenščino še zelo slabo, U -vod k prireditvi jeTnla himna „Lepa naša domovina“ zaključek^ „Bože pravde“. Take' prireditve moramo naj topijo j o pozdraviti in želimo, da tej prireditvi, na katero je šola lahko ponosna, sledijo še druge. Uo -tovo se je bodo ; spominjali učenci še v starosti. Tudi imajo take prireditve velik pedagoški pomen, ker navajajo otroke k umetnosti. Vztrajnemu dirigentu pa naše najprisrčnejše čestitke. — Prof. E. Beran. Nov narod. Ne s popustljivostjo in neumevno obzirnostjo, temveč z železno metlo je treba nastopiti proti onim elementom, kLTujejo dan na dan proti zavednim Slovencem. Velite narodna pregreha je bila, da se že tu ni ukrenilo vsega potrebnega, da bi se namreč izgnalo že davno vse one Švabe in Svab-Čarje, ki bi že davno spadali tja preko Mure. Sedaj ob 24. uri poživljamo šb enkrat vse merodajne kroge, da izpolnijo to: kar jim veleva narodna dolžnost. Švabe in Švabčarje 'naj se nadomesti s slovenskimi uradniki, ki itak nestrpno čakajo kruha ter ne vedo» kje bi se poprijeli kakšnega zaslužka. Se se nahajajo med uradništvom takozvani „narodnjaki“ menda a la Ogrinc, seveda-bivši ali pa še sedanji vodje Südmarke, Schulvereina, Turnvereina itd., ki psujejo in hujskajo ob vsaki priliki državni ukrep, vsako od -redbo s poznankami: „So eine Gemeinheit, so eine Schweinerei“, ali pa z „nezmožnimi Ciči.“ Ciči je prav novi izraz v naši terminologiji. Eden izmed teli gospodov se je pred 48 urami izrazil: Najboljše delavne moči (seveda Nemce) izganjajo iz službe, nastavljajo pa same nezmožne Ciče (tukaj misli dotič-nik Slovence). Temu gospodu, pa ne- da bi morda kda mislil na g. Albina Lajnšiča iz delavnice južne železnice, presedajo ti državotvorni Ciči, se jih sramuje» ter mu je seveda podteast, sedeti s temi Ciči v uradu, — temu gospodu bi se pa menda prav lahko postreglo in to s prav navadnim izgonom. G. A. Lajn-šič, še do nedavno član «nemškega Turnvereina, napravite prostovoljno mesto kakšnemu Ciču, ker se bo sicer napram Vam nastopilo z železno metlo. Kliče -mo: V delavnico z želeMno metlo in ven s Švabi!) Prihodnjič več.Zveza Čičev. Občinski gospodarski urad v Mariboru je po -daljšal rok za izdajo Me troie jnih nakupovalnih nakaznic in nakazil (za dilate, urade itd.) izjemoma do vštevšega 10, t. m., ter opozarja p. n. občinstvo, da se kasneje petroleja sploh več ne bo dobilo. Ker mora v najkrajšem času vrniti petrolejske sode, op o -zarja, da zapade nedvignjeni petrolej že 12. t. m. ter da morajo vsi st prodajo istega poverjeni trgovci oddati vse prj njih se nahajajoče tozadevne odrezke in nakazila, kakor tudi petrolejske sode dno 13. t. m. obč. gospodarskemu uradu. Nove nakupovalne listka za mleko izdajal bo 9. in 10. t. m. Upravičenci se morejo izkazati z njihovo nakupovalno nakaznico in s policijsko zglasilnieo. Pri vseh izdajah se spreje -majo stranke izključno le od 14 do 16. ure (2. do L-ure, popoldne). °1’ Glasbena Matiča Maribor vabi vse člane na TI. redni občni zbor,'ki se vrši v sredo, 14. t. m. ob K-20. uri v društvenih prostorih nad Götzovo koncertno dyorano. Spored: Tj pozdrav predsednika. 2. poročile tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo pregledovalcev računov, 5. volitev novega odbora, 6. slučajnosti. —- Odbor. I. ljubljansko delavsko konzumno društvo v Studencih pri Mariboru,kaznanja vsem članom kon-zuma, da dobijo vsako množino sladkorja, 1 kilogr. po 62 K, in petroleja 1 liter po 15 K proti predpla -Čilu. Kdor hoče imeti sladkor in petrolej, naj se priglasi v prodajalni v Studencih. Po naročilu mestnega magistrata mariborskega si dovoljujem toplo zahvalo vsem članom olepševal -nega odbora, ki so z vsem svojim znanjem in naj -boljšo voljo pripomogli, da se je naše mesto na tako dostojenJ?Bačin okrasilo za sprejem Njegovega Viso -čanstva kraljeviča Aleksandra. Osobito se čutim šo dolžnega, da se zahvalim g. mestnemu arhitektu F . Sehell-u za njegovo tozadevno izvanredno pomoč in požrtvovalno delovanje. — j Prof. Cotič. I JW'MWI' III I MWJIMtl CWMP—I——tMWBO— LISTEK. • a . -Ì m, ujutrsa. :£r Sw« Duh na Ostrem vrhu* (Konec.)) .Tožefinizem je seveda tudi našo bratovščino za* tri; še le po daljšem času, ko so jožefinizem spet iztrebili, je svetoduški župnik Jurij Kocmut (1834 — 184.6) leta., 1838 dosegel, da so se duhovni zakladi naše bratovščine za našo cerkev pravilno na novo podarili. Cerkev sv. Duha stoji tik nekdanjih mej med lučansko in selipgko župnijo, pa še v prvi. Tukajš- 4. STRAŽA nji prebivalci so imeli do svojih župnijskih cerkev daino pot; od Sv. Duha do Lučan do 21/« ure, do Selnice celo 3 ure. Ko so se za časa cesarja Jožeta 11. nove župnije ustanavljale, je tudi tukaj nastala sa -mostojna „kuracija.“ Novi kuraciji ali župniji brez kaplana, se je pridelil celi Veliki Boč razun treh hiš jz lučanske župnije, skupaj 544. duš; iz selniške župnije pa so k Sv. Duhu priklopili 59 številk iz Zgornjega Boča in Vurmata, skupno 353 duš. Ti so imeli k novi župnijski cerkvi k večjemu % ure. 897 duš za tako gorato župnijo je bilo že precej; danes jih šteje pa 1320. Prebivalci župnije'so sami Slovenci; čudno je, da se župnija leta 1859 pri ureditvi mej med lavan -tinsko in sekovško škofijo ni pritegnila k lavantin -ski, ampak je ostala pri nemškj sekovski. Dozdaj je ta edina župnija sekovske škofi,fé, ki ni'imela nikdar Nemca za dušnega pastirja in ohranila razun pet nemških pridig pri shodih, ki pa so sedaj radi raz -mer na demarkacijski črti tudi odpadle — popolnoma slovensko službo božjo. Sosednja slovenska župnija „na Kapli“ ima že sedaj drugega nemškega „pastirja.“ Gmotne razmere nove župnije, ki je leta 1892 z drugimi „kuraeijami“ tudi službeno dobila naslov: „župnija“, niso bile posebno ugodne. Razun vrta pri župnišču kurat ni imel nobenega posestva. Temu nedostatku je kurat Matej Kramberger (1826—1834) nekoliko s tem odpomogell da je kupil leta 1828 od nekega bližnjega kmeta nekaj oralov sveta, njivo in malo gozdiča s pritikljavino, to posestvice cerkvi daroval z določilom, da ima vžitek iz te zemlje vsako-časni župnik, ki mora zato samo plačati davek. — Gmotno stanje je tudi povzročilo, da so se dušni pastirji tukaj gori mnogokrat menjali in le kratko časa tukaj služili. Umrli so gori trije, vsi v najboljših le-iili, eden pa v Luča nah ob priliki obiska, ko je šele pet mescev pri Sv. Duhu župnikova!. Edini F. Vrabl je tukaj ostal čez 25 let (1847—1872), Ignac Lovrenc Fasching pa 18 let (1803—1821), oba sta šla potem še na druge župnije. Tn sedanji župnik, Jakob Rožman, je letos začel že 16. službeno leto pri Sv. Duhu ter se je ravno zdaj po preobratu v težkih razmerah ob demarkacijski črti izkazal kot odločen narodnjak — Slovenec. Sv. Duh ob Ostrem Vrhu leži precej ob začet- ___________________________________žulita 1920 ku Kozjaka, ki se malo prej loči od Remšnika in potem med Dravo in Pesnico razprostira proti vzhoda in pravzaprav konča šele pri Ptuju. Cerkev sama leži 907 m nad pomorsko višino in je jako privlačna, točka za hribolazce, ne toliko radi težavnega hribo -laztva — od Fale se pride gori v dvehinpol url, iz Maribora čez Sv. Urban in Sv. Križ v petih ura.li — ampak radi krasnega in obširnega razgleda. Ako zadeneš lep dan s čistim razgledom (kar neki ravno ni prepogosto), razprostira se pred teboj celi Srednji Stajer v krasni panorami. In še dalje na severu zapaziš Reichenstein, Hochschwab, Wechsel itd. Ne pozabi pri tem na „štajersko sfingo“ Riegersburgr. Na zapadu vidiš za Pohorjem Ojstrico, Raduho, Uršulo, Olševo, Peco in oba Obirja. Na vzhodu ti za -pirata razgled Jarčev in Kolarjev hrib. Piseo ni imel namena narisati tukajšnji krasni razgled, ampak obiskovalcu podati kratek zgodovin -ski opis Sv. Duha. Človek se vendar zanima tudi za zgodovino mesta, na katerem stoji. Vsakemu turistu pa ni na razpolago župnijska kronika, iz katere je pisec teh vrst skoraj vse črpal, kar je zapisal tukaj. Raznas AMERIKANSKE PNEVMATIKE ZNAMKE FIRESTONE pri posata N]. flsoi rasenta t Slovani]! 544 VOZILI 514 brez defekta pri ntjhujšl vročini I Dimenzije 880/120 in 820/120 ima » zalogi „PROMET" tehn. industrijsko podjetje LJUBLJANA, GRADILE 9. ZAHVALA. Invalidna podružnica v Dravograda se iskreno zahvaljuje za prispevke odličnih mariborskih rodoljubov, katere j« za dobro uspelo prireditev nabral v znesku 1020 K in skopaj 126 dobitkov za srečolov g. učitelj Kristan iz Dravograda. JOSIP NERREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo Borih stavb za točno izvršitev ■ ■ i B-rcr Kupi sei *1T! fi vreče, steklenice 1IIU |„ BC,de po naj- Kupi cenah. „Jadran“pTr7™ d. s o. z, v Mariboru, Gosposka nKea 44. Telefon »98. 883 KUPUJEM po najvišjih cenah hlode, rezan ta tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Blase?, lesna trgovina v Sušah pri Mariboru. 1798 Proda ®S i ure vsake vrste sesprejmejo v popravilo. Zaloga zlat nine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. JAN IGNACIJ, MARIBOR GRAJSKI TRG v grada (Burg). , Frei da se postelja, i priposteljaa mizica z marmoroato j ploščo, navadna miza, fin uaùvil-: nik vse kakor novo, po zmerni ceni. Tomanova ulica 7. II. nadstropje, duri 3. 531 'Pl** «fi» RA pribii ino dva A i UUd »tl vagona (200-000 kosov) 1 pake debelih, suhih desk za navadno stresno opeko (Ziegel- brttter ilir Bibetsđrsvaczzkgeln 1, malo rabi en-h, kos po 4 K franko postala Badvona. Vprašati pri posestniku KARLU VOGLER, CAN-kova, (PREKMURJE). 582 •E3-S3-G3-B1? MILO, KAVA, , SLADKOR I v koek&h ms po znižani ceni pri IpacTiscHer, Maribor. Aleksandrova cesta 19 Ju xja'i_l-EiO-£S.Fr-h Otročji voziček na prodaj. Pobrežje, Cesta na Brezje 11. Eno dobro močno lr/ilr» K 1600—, 24 oken s ŽSAUU Mpami K 1200 —, 7 ša-lufij in 7 vrat K 1200—, 4kletnih podbojev (Kellerfensterstock) iz cementa K 400 — se proda v Orcžaovi ul ci št. 1, dvorišče. Maribor. 641 Posestvo rJKUt seBtoječe iz 7 oralov vinograda, njiv, sadonoanika in boste. Kje, pove Frans Požgan, Pojavci, Sele pri Ptuju. 539 Harmonij, J&zz pri Schweitzer v Aleksandrovi cesti št. 1, Maribor. 538 Zlato uro,“br.SS; uro nibalnico, prstane, uhane, zapestnico, pristno biserno ovratno verižico, srebrne žlice, perspektiv, gor. trider, gramofon, lepe podobe, perzijske preproge, srbske pre-proge, pogrinjalo za divan, lepo salonsko obleko, salonski jak ft, medni telovnik, cilinder klobuki, razno moško, žensko in otroško obleko, bluze, klobuke, čevlje, plašče, kostume, razno peril), zastave, svetilke, svečnike, likalnike, čaše, steklenice, vaze, spalno sobo iz hrastovega lesa, spalni divan, koce, otroško postelj, veliko omaro, stole, salonsko mizo, kop. banjo iz pločevine, sing, šivalni stroj, koaverz. leksikon,^sekirice za glasovir,.romane, klasike, blazinico na srak, la roar iz kavčuka in razno drugo proda Sthmidl, Koroška cesta 18/1. Maribor. 540 Službe« I. jngosl. tovarna za usnje in čevlje, na Bregu pri Ptuju sprejme več usnjarjev in drugih delavcev, dalje učenk alli učencev v novoot-orjeni #>rat za izdelovanje gsm*š in tsrbic. Prijave se naj pošljejo na tovarno. 529 Upravnik, sistvn, sadjarstvu iu živinoreji, k&kor tudi v kletarstvu, trsnici in poljedelstvu, ž; lì izstopiti 1. nov. iz sedanje službe v drugo. Več so izve v upr&vništvu. 543 Papir in sicer konceptni in boljši se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi. Cene dosedanje brez vsakega poviška. Trgovce in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si naro-če papir, dokler ga je dobiti. BENCIN 494 DISELQUE STROJNO OLJE TOVOT-MAST delmvija promptno MINERALNA RAFINERIJA| DRAVOGRAD. Deplse na mitralo v Slarlborn. Tel. 89. Brzojavil Kailnerlja. Oddaje ne zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugesiavlje. Planinka in Ruška Koča pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250 m Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu Trikrat tedensko zveza s pošto Ruše ob kor. žel. INDUSTRIJA ZESTE D. D. BRZOJAVI: VAfiQlD Spiritnsindustrija. Ah»Utopia ECižfij1 BOŠKPvRevA MUCA T TELEFON intemrbsn 4—98. M» Ima ▼ Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita kot: ,BALKAN*, trgovska spdicifsfea in komisijska dein, dr., tega dobavlja iz svojih tvomie, surovi špirit za tvoraiee, kis in denaturirani špirit na veliko. NaroČbe prejema glavni zastopnik MAVRO FÜRäT, LJUBLJANA, SODNA UL. 5. at ai assi BRATA VOSNJAK PTUJ mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm Oti bhrs Nalflnelfl gg Halli utili imi lsi risu! ìfX% Imi box-cai? SI?1 Z le^r® ___________SBBSs4s8BBn PšenKn© m@k®, kmum, na veliko otrobe, oves itd • na veliko ps brezkonk. dnevnih cenah oddaja promptno F. KOCIAN in drua K. D. 546 Zatret», Savska ■«mniiBmimmmttmimiimmnimmrrmii 5Km.wtHmmmiH§s Preselitev trgovine! Stavnemu občinstvu naznanjam, da se je preeelila trgovina Rotovški trg št. 8 (prejšnja mestna prodajalna) smwmiHimemtita (preje trgovina QUANDEST.) Moj trud bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najnižih cenah ter iste z vsem zadovoljiti. Odličnim spoštovanjem 001 JAKOB PBEAC,trgoTee po 5 do 6 let, moliti za voiitlo po ceni za oddati. F. KOCIAN in drug K. D. Zagreb, Savska 66. 545 Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slorenske gorice r. a. ■ a. c. PfOdaja razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni - les in poljedelske stroje. kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupa večjih poljedelskih strojev,kakor parnih mlatilnic in motorjev Pravico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani. Novi {lani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavnatrgovinail! pisarne VGornjiRadgoni. PCtflf llŽfliSSS Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 'Fr&micm in xaoga Maribor, Maroškacesta 4® - 53 I*cter Mochneffffev in fi”,r forarli I & fc e c e ugovi 325 Izdajatelj in založnik s Koasorcij „Straža.* .Odgovorni urednikVekoslav Slupan. Tisk’ Uskaroe sv. Cirila v Maribora«