GG - Bled GG — Kranj_ ALPLES — Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič AERO-CELU LOZA-Medvode GRADIS-UO - Škofja Loka LETO III ŠTEV. 2 1978 GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED Dobri rezultati UGOTOVITVE iz analize gospodarsko-finančnih dosežkov članic »GLG« po obračunih za I. polletje 1978 I. Ugodna tržna konjunktura iz II. polletja 1977 je z naraščajočo stopnjo vplivala na gospodarske dosežke letošnjega I. polletja, ki jih v skupnih rezultatih SOZD »GLG« zmanjšujejo — v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta — edinole precej zmanjšane količine prodane hlodovine GG Kranj in bistveno poslabšan poslovni rezultat Tovarne celuloze Medvode. a) Pod vplivom ugodne konjunkture je proizvodnja in prodaja v lesni industriji potekala brez motenj, v gozdarstvu pa je vpliv pozne zime uspelo premagati delavcem pri GG Bled, ne pa tudi pri GG Kranj, ki je zaradi tega realiziralo v I. polletju 1978 bistveno manjše količine gozdnih sortimentov. Tudi Tovarna celuloze Medvode je svojo proizvodnjo sicer uspela nekoliko stabilizirati, nastali pa so negativni finančni efekti prodaje, kot posledica realizacije manj donosnih vrst papirja, ki jih nesorazmerno bremenijo stroški aktivirane investicije, bistvene podražitve repro-materialov iz uvoza in celuloznega lesa iz obstoječega surovinskega zaledja ter končno tudi izvoz papirja pod izredno neugodnimi pogoji. Povečano število zaposlenih v lesni industriji »GLG« je nastopilo vzporedno s povečanjem proizvodnje in z večjim obsegom blagovnega prometa preko trgovske mreže znotraj delovnih organizacij. Nad gorenjskim povprečjem doseženo povečanje osebnih dohodkov je pri 'lesni industriji »GLG« pokrito z doseženo ekonomsko produktivnostjo dela, zlasti še, če jo ugotavljamo za krajše časovno obdobje. Dosežem nivo vrednosti živega dela v delitvi čistega dohodka pa nas vendarle opozarja na neskladje, ki utegne nastopiti, če sedanja sorazmerno visoka investicijska vlaganja vzporedno ne bi zagotovila tudi ustreznega povečanja stopnje reprodukcijske sposobnosti, če upoštevamo bruto sredstva za reprodukcijo in povprečno vložena poslovna sredstva v naslednji primerjavi (v letnem merilu): b) Gornje ugotovitve potrjuje naslednja primerjava rezultatov iz I. polletja 1978 v indeksih nasproti I. polletju 1977: Informacijo prihodek sredstva dohodek o razgovorih s predstavniki Lesna industrija »GLG« 135 122 173 154 Zveznega sekretariata za zuna- Gozdarstvo »GLG« 112 95 139 115 njo trgovino o uvozno-izvozni Tovarna celuloze Medvode 116 141 43 — problematiki »GLG« skupaj 128 122 146 119 Glede na perečo problematiko Industrija Gorenjske Gospodarstvo Gorenjske 104 116 93 108 150 147 132 Dosežki lesne industrije »GLG« so nadpovprečno ugodni. Nadpovprečni indeksi so v določenem delu doseženi tudi zaradi nižjih izhodiščnih osnov lesne industrije iz I. polletja 1977, v katerih so všteti še nižji dosežki takratne stagnacije v proizvodnji Jelovice Škofja Loka pred naglim vzponom, ki je nastopil v Jelovici šele v juniju preteklega leta. c) Glede na skupne rezultate je potrebno navesti še naslednje podatke (v indeksih): Povprečno Del čistega Izplačani štev. zap. doh. za OD OD Lesna industrija »GLG« 105 130 134 Gozdarstvo »GLG« 96 121 136 Tovarna celuloze Medvode 102 125 127 Industrija Gorenjske 101,6 119 124 Gospodarstvo Gorenjske 102,6 122 124 nice naše SOZD srečujejo, smo 31. 8.1978 organizirali na Bledu informativni sestanek z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino tov. Metodom Rotarjem. Čeprav je bil sestanek neuraden in v popoldanskih urah, je bil vendar dan poudarek že s tem, da so se ga udeležili poleg tov. Rotarja še njegov pomočnik tov. Stepan-čev in podsekretar tov. B. Go-ljevšček, od republiških organov pa tov. J. Jan, predsednik Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino. Očitno je bilo, da je bil sestav predstavnikov iz DO, članic »GLG«, v skladu z njihovo problematiko, saj se je npr. iz Celuloze Medvode oziroma Aera Celje udeležilo kar 5 predstavni- 1977 1978 Alples 21,0 14,5 Gradis-LIO 6,7 17,8 Jelovica 9,8 10,7 LIP Bled 7,8 8,9 ZLIT Tržič 9,1 12,1 Lesna ind. skupaj 11,4 11,9 Ker pa je precejšen del bruto sredstev za reprodukcijo namenjen še za obvezno združevanje za potrebe elektrogospodarstva, železnic, izgradnje cest, letališča in luških zmogljivosti, je na dlani, da bodo prosta sredstva za razvojne potrebe znotraj delovnih organizacij pri takem razmerju delitve OD iz čistega dohodka ob zaključnih računih ostala precej okrnjena. Pri povečanju indeksa osebnih dohodkov v gozdarstvu so vključeni tudi prejemki bivšega terenskega dodatka, ki je po novem izenačen s kategorijo osebnih dohodkov, vsekakor pa je udeležba osebnih dohodkov v čistem kov, iz Jelovice Škofja Loka in GG Bled pa nobeden. Večina delovnih organizacij nam je vnaprej posredovala svojo specifično problematiko, ki smo jo strnili v celoto in poslali ustreznim zveznim in republiškim organom. Naj navedemo le nekaj glavnih problemov iz tega razgovora. Znano je, da se je režim uvoza repromaterialov in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje spremenil od precej sproščenega v letu 1977 na restriktivnega v letu 1978. Ta sprememba je hudo prizadela našo lesno predelovalno industrijo, še zlasti tisto, ki si prizadeva povečati svoj izvoz. Devizni in blagovni kontingenti za tovrstni uvoz so veliko premajhni, ker domača industrija teh materialov: — ali ne izdeluje (razna lepila, specialna rezila), — ali ne zadosti (okovje, brusni papir), —• ali nekvalitetno (PVC folija, brusni papir in brusno platno), — ali v dolgih rokih (rezila v 4—6 mesecih), Oglarjenje še ni zamrlo. O oglarskem dnevu, pod pokroviteljstvom GLG, berite na zadnji strani. dohodku gozdarstva v I. polletju dosegla povišanje stopnje, ki jo zaradi sezonsko okrnjenega obsega polletnih učinkov zaenkrat ni mogoče realno vrednotiti. Manjkajo pa tudi primerjalni podatki republiških kazalcev. č) Problem naraščanja družbenih obveznosti, ki se krijejo iz dohodka, v letošnjem letu ni zaostren v taki meri kot je bil to primer v lanskem prvem polletju. Stopnja skupnih prispevkov za te obveznosti ni presegla 14‘% od zneska doseženega dohodka. Z odločitvami republiških SIS o začasni ukinitvi plačevanja določenih prispevkov za mesece julij in avgust bo problem naraščanja teh obveznosti za leto 1978 odpravljen v korist povečanja sredstev čistega dohodka, ki pripadajo temeljnim organizacijam združenega dela. d) Ugotovitve, ki jih kažejo primerjalni kazalci poslovnih dosežkov na zaposlenega delavca, (Nadaljevanje na 2. strani) — ali po mnogo višji ceni (lepilni papir je 100 % dražji od uvoženega). Kar pomislimo, koliko manevrskega prostora za izvoz nam ostane, če tuji naročnik predpiše npr. kvaliteto okovja, ali PVC folije, itd., doma pa tega ne dobimo, uvoza pa ni ali pa po zelo dolgotrajnem postopku. Večina sprememb pri režimu uvoza je nastopilo brez predhodnih obvestil in pa na zelo kratke roke, kar je še posebno poslabšalo položaj. Naša lesna industrija in tudi gozdarstvo sta zaenkrat še v veliki meri, če ne povsem, vezani na uvoz opreme iz tujine zlasti s konvertibilnega področja. Gozdarske opreme npr. komionov, vitel, traktorjev, se doma ne izdeluje, kar pa je poskusov po tujih licencah, pa je vse kar 50 % dražje od enakega uvoženega blaga (npr. kamionski nakladalci LIV Postojna, motorne žage Tomos). Občutne škode nastajajo v proizvodnji zaradi zastojev, ker je postopek uvoza vsled številnih komisij mnogo predolgotrajen. Zaradi tega postaja ekonomična proizvodnja ponekod že resno ogrožena. Uvoz bi morali dovoliti vsaj dotlej, ko bodo domači proizvajalci res lahko zagotovili ustrezne količine, kvaliteto in cene. Izvoz je bil doslej premalo stimuliran, saj se delovne organizacije, ki svoje blago izvažajo, s tem pravzaprav odrekajo delu dohodka. Nekaj pozitivnih premikov za boljšo stimulacijo izvoznikov je v zadnjem času le čutiti —■ še vedno pa je predolga pot do izplačila te stimulacije. Tudi tu bi moral veljati zakon o zagotavljanju plačil. Na tem razgovoru so bili vsi predstavniki proizvodnje enotni v svojih stališčih, da ni nič kaj samoupravno, če o ustvarjenih devizah delovnih organizacij odločajo drugi. Že v pripravljalnih razgovorih dopoldne smo predstavnikom zveznih organov predlagali, naj bi določen del (npr. 10 %) z izvozom ustvarjenih deviznih sredstev pustili delovnim organizacijam, da z njimi prosto razpolagajo pri uvozu, kar pač naj-nujneje potrebujejo. Popoldne (Nadaljevanje na 6. strani) Dobri leniuali (Nadaljevanje s 1. strani) so zelo ugodne, če primerjamo letošnje polletje z manj ugodnimi podatki iz I. polletja 1977. Primerjalna analiza pa nam odkriva zelo speoifične razlike med delovnimi organizacijami lesne industrije, ki kažejo pri dveh odločilnih kazalcih naslednja odstopanja od povprečnega zneska N Din 26.975 ostanka čistega dohodka na zaposlenega delavca (+ ali —) pri: Alplesu Gradis-LIO Jelovici LIP Bled ZLIT Tržič + 11.745 ND + 2.492 ND — 1.547 ND — 7.164 ND — 5.999 ND To dejstvo je v neposredni zvezi z udeležbo bruto osebnih dohodkov v delitvi čistega dohodka, ki znaša: 55.5 % pri Alplesu Železniki 62,3 % pri LIO-Gradis Šk. Loka 65.5 % pri Jelovici Šk. Loka 71.2 % pri LIP Bled in 67.2 % pri ZLIT Tržič oziroma 64,1 % za povprečje lesne industrije. Težišče problematike se javlja pri LIP Bled in ZLIT Tržič, ki pa sta hkrati v okviru »GLG« tudi največja izvoznika, če upoštevamo, da od skupnega obsega realizirane prodaje predstavlja izvoz pri: Alplesu 6,4 % LIO-Gradis — Jelovici 5,4 % LIP Bled 22 % ZLIT Tržič 23 % Vendarle pa je treba tudi ugotoviti, da so skupna porabljena sredstva v ZLIT Tržič rasla sorazmerno s povečanjem celotnega prihodka, kar je zelo neugodno, medtem ko se je udeležba teh sredstev pri LIP Bled v odnosu na celotni prihodek kljub izvozu celo zmanjšala. To kaže na to, da stopnja finalne predelave pri LIP Bled še ne narašča v obsegu, kot je bilo predvideno s programom investiranja TOZD »Tomaž Godec« v Bohinju. Za- ostanek v realizaciji pričakovanih efektov nove investicije vpliva torej na manjšo rentabilnost poslovanja delovne organizacije LIP Bled kot celote. e) Tovarna celuloze Medvode je v letošnjem prvem polletju izkazala 33,378.000.— din poslovne izgube, za katero je treba najti pokritje z jamstvom delovne organizacije Aero Celje, ker bi sicer nastopila sankcija izplačevanja zajamčenih osebnih dohodkov. Tovarna celuloze je že sprejela program ukrepov za izboljšanje položaja, s katerim računa na normalizacijo proizvodnje in prodaje v II. polletju 1.1. Z večjo udeležbo dražjih AC premaznih papirjev bo omogočeno rentabilno poslovanje v II. polletju, ni pa možno računati, da bi z boljšim efektom II. polletja pokrili tudi izgubo iz I. polletja. II. Izvrševanje planov za leto 1978 Izvršitev planiranih postavk za leto 1978 je možno realno ocenjevati le po podatkih o obsegu čistega dohodka in njegove delitve za osebne dohodke. Indeksi čistega dohodka nasproti planu 78 osebnih dohodkov nasproti planu 78 Alples 149 Gradis-LIO 102 Jelovica 112 LIP Bled 106 ZLIT Tržič 136 GG Bled 82 GG Kranj 103 Tovarna celuloze Medvode — 96 87 104 99 113 82 106 100 »GLG« skupaj 92 99 Pri vseh drugih elementih plana prihajajo do izraza bodisi nerealnost planov celotnega prihodka (zlasti v primeru Alples Železniki, LIO-Gradis Škofja Loka in ZLIT Tržič), oziroma sistemski premiki, kot posledica A ZLIT Tržič (za 49 % oziroma 36%), kar je v večjem delu pripisati tudi nerealno nizkemu planu celotnega prihodka. Pada v oči tudi nizka izvršitev plana čistega dohodka GG Bled, navzlic povečani količini prodanih gozdnih sortimentov. Vpliv sezonskega obračuna pa ob polletnem obračunu še ni možno vrednotiti. bremenitve nezmanjšanih režijskih OD pri nižji realizaciji količin gozdnih sortimentov v I. polletju 1.1. III. Zunanjetrgovinska menjava Iz preglednice o zunanjetrgovinski menjavi je razviden za 1,5 % zmanjšan obseg izvoza v I. polletju 1.1. nasproti istemu obdobju 1977. V glavnem je to posledica izpada izvoza pri LIO Gradis Škofja Loka in izdatno zmanjšanje izvoza pri Jelovici in ZLIT Tržič, kar pa sicer doseženo povečanje izvoza Alplesa Železniki in Celuloze Medvode ni moglo pokriti. Ob upoštevanju uvoza sta Alples Železniki in Celuloza Medvode ostala še naprej uvrščena kot »neaktivca«, ki vplivata na porast udeležbe skupnega uvoza v doseženem izvozu. J. D. Primerjalni kazalci poslovnih dosežkov za I. polletje 1977 in 1978 v ND Povprečno štev. zaposlenih 'S ■s ca n ca ca s g1 ■g- rC ■ ' 3 S-g « Si Težave se stopnjujejo tudi zaradi pomanjkanja sredstev za odplačilo dolgoročnih kreditov, ker se anuitete povečujejo zaradi naraščajočih tečajnih razlik pri tujih posojilih. Ob istem času pa se je sunkovito podražila tudi osnovna surovina — celulozni les — in sicer prav v obdobju, ko naj bi sezonske zaloge tega lesa morale bistveno naraščati. Položaj je torej skrajno zaostren in ga bo možno sanirati le s skupnimi rešitvami v okviru Aera Celje, po vsej verjetnosti pa tudi s premostitvenimi oziroma sanacijskimi krediti bančnih organizacij ob zmernejših obrestih in odplačilnih pogojih. S strani gozdarskih organizacij »GLG« pa bo treba izpolniti obveznosti s planom določenih količin celuloznega lesa, ki naj bi omogočile normalen potek proizvodnje celuloze in papirja v II. polletju, 1.1. in tudi