Leto 1894.
35
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VL — Izdan in razposlan dne 24. januvarja 1894.
(Obsega .štev. 12.—22.)
13.
Zakon z dné 31. decembra 1893. 1.,
s kaierim se vkrepajo določila o nastavljanju obratnih voditeljev in obratnih paznikov pri rudarstvu.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Tehniški obrat vsakega rudarstva, katero je za' v«zano nadzorovanju rudarskih oblastev (§. 5-°- r. z.), mora voditi taka oseba, katera ima za to sposobnost po predpisu tega zakona. Kadar ima rudarstvo več samostojnih obratnih oddelkov, tedaj Veliajo predpisi tega zakona za obralne voditelje *eh oddelkov.
§. 2-
Kot obratni voditelji rudarstev so morejo nabaviti samo take osebe, katere so ali
n) dokončale na kaki domači rudarski akademiji strokovno šolo za rudništvo kot redni slušatelji in o predmetih učnega črteža (obligatnih predmetih) opravile preskušnje z dobrim uspehom ter so bile vsaj tri leta praktično uporabljane pri rudarskem obratu, ali pa katerim se je
^ njih sposobnost priznala po §. 3. tega zakona.
(Sloveni,,^.)
Poljedelskemu ministru se pridržuje odloče-vanje o tem, v koliko naj se študije na kaki inozemski rudarski akademiji enačijo študijam na kaki domači akademiji.
Poljedelski minister določuje ukazoma, kako je dokazovati praktično sposobnost za mesto obratnega voditelja.
§• 3.
Po zmislu §. 2., lit. b se morejo izjemoma, zlasti za manjša rudarstva, katera se obratujejo v manj nevarnih razmerah, tudi osebe, katere ne vstrezajo popolnoma zahtevkom §. 2., lit. a, spoznati za sposobne za vodstvo obrata tedaj, kadar se je iz dokazil o dosedanji njih 'uporabi v obratu rudarstva moči prepričati, da imajo potrebno sposobnost.
Take izjeme smé v dobi petih let počenši od dné, katerega ta zakon stopi v moč, dovoljevati rudarsko glavarstvo, pozneje pa samö poljedelski minister.
§■ 4.
Po določilih tega zakona nastavljeni obratni voditelj je z lastnikom rudnika (rudnikarjem, §. 187. o. r. z.) odgovoren za to, da se izpolnjujejo gledé rudarskega obrata veljajoči zakoni in ukazi.
Ako se nastavi tak obratni voditelj, ne izključuje se s tem uporaba določil §. 224. v občem rudarskem zakonu z dné 23. maja 1854.1. (Drž. zak. št. 146.).
8
8- 5.
Vsak rudnikar (lastnik rudnika) je dolžan, rudarskemu' oblastvu naznaniti obratnega voditelja, preden mu izrodi vodstvo obrata, ali vsaj ob istem času, ko mu je izroči, ter predložiti dokazila o njegovi sposobnosti.
§• 6.
Kadar obratuje kak rudnikar svoje rudarstvo brez predpisanega vodstva, izvzemši opravičene slučaje sile, tedaj zapade globi do 5 gl., in ako ostane opomin, ki mu dojde od rudarskega glavarstva, brez uspeha, globi do 10 gl. za vsak dan, katerega je trajala ta nezakonitost. Vrhu tega je tedaj, kadar bi nadaljno tako ravnanje bilo združeno ! z nevarnostjo za varnost oseb in lastnine, obrat ustaviti dotlé, dokler se nastavi obratni voditelj po predpisu tega zakona.
§• 7.
Rudnikarji, kateri obratnega voditelja ne naznanijo po predpisu (§. 5.), zapadejo globi do 50 gl. Ako navzlic prisojeni kazni ne vstrežejo predpisu §. 5., ustaviti je obrat rudarstva dotlé, dokler se ne izpolnijo predpisi tega zakona.
§. 8.
Kedor se dâ, razen v opravičenih slučajih sile, uporabljati za voditelja rudarstva, ne da bi bil vstregel zahtevkom tega zakona, zapade globi do 50 gl.
§• 9.
Obratne paznike, to je osebe, stoječe pod obratnimi voditelji in namenjene za pažnjo tehniškega obrata, inora rudnikar rudarskemu oblastvu naznaniti, preden jih nastavi ali pa ob enem, ko jih nastavi, ter predložiti dokazila o njih sposobnosti.
Kot obratni pazniki po zmislu spredaj stoječega odstavka se smejo nastavljati samo take osebe, katere so dovršile malo rudarsko šolo ali katere dokažejo praktično sposobnost za naloge, ki se jim izročč.
§. 10.
Rudnikarji, kateri obratnih paznikov ne naznanijo po predpisu (§. 9.), ali kateri, razen v opravičenih slučajih sile, uporabljajo za pažnjo kako
osebo, ki jo je rudarsko oblastvo spoznalo za nesposobno, zapadejo globi do 50 gl.
§. 11.
Kazensko postopanje ob prestopkih tega zakona pristoji rudarskim glavarstvom.
Prisojene globe naj se polagajo pri rudarskem glavarstvu ter naj se stekajo v ono rudarsko (bratovsko) skladnico, h kateri spada dotično rudarstvo. Dokler rudarstvo ne pripada še k nobeni rudarski (bratovski) skladnici, dotlé določuje rudarsko glavarstvo ono skladnico, v katero naj se globe stekajo,
§. 12.
Ob času, ko ta zakon stopi v moč, že nastavljeni obratni voditelji in obratni pazniki se odvezujejo dolžnosti, donesti dokazilo o svoji sposobnosti po zmislu določil tega zakona.
Vendar imajo rudnikarji dolžnost, te obratne voditelje in obratne paznike naznaniti rudarskemu oblastvu v treh mesecih počenši od dné, kota zakon stopi v moč, ter predložiti dokazilo o času, kedaj so se nastavili. Prestopki tega določila se kaznujejo po §§. 7. in 10.
§• 13.
Ta zakon ne velja o rudarstvih, katerih namen je, dobivati predmete državnega samotrštva, potem o rudarstvih, katera so zavezana zakonu z dné 11. maja 1884. 1. (Drž. zak. št. 71.), s katerim se v kraljevini Galiciji in Vladimériji z veliko vojvodino krakovsko in v vojvodini Bukovini vreja pravica do dobivanja rudnin, rabnih vsled zemeljske smole, ki jo imajo v sebi.
§■ H-
Ta zakon stopi v moč tri mesece po razglasitvi.
§. 15.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu poljedelskemu ministru.
Na Dunaju, dné 31. decembra 1893.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Falkenhayn s. r.
IS.
Zakon z dné 1. januvarja 1894.1.
o prodaji več predmetov nepremične državne lastnine, ležečih v davčni občini Heb in potrebovanih za razširbo tamkajšnjega kolodvora.
S pritrdflom obeh zbornic državnega* zbora ukazujem takö:
§■ I-
Vladi se daje oblast, da tukaj le oznamenjene, v zemljiški knjigi za davčno občino Heb vpisane predmete nepremične državne lastnine, namreč:
travnik, zemljiška parcela št. 1590./12., vložek št. 673.,
pašnik, zemljiška parcela št. 1591., vložek žt. 673.,
potem nepremičnost „pri treh lipah“, seslo-ječo iz:
stavbne parcele št. 667., vložek št. 648., vrta, zemljiška parcela št. 1592., vložek *t. 648. in
pašnika, zemljiška parcela št. 1609. vložek
St. 1H3.,
Prepusti za skupno ceno 42.000 gl. a. v. kolodvorski združbi, sestavljeni iz upravstev železnic, katere se stekajo na kolodvor hebski, v čegar raz-žirbo se zgoraj imenovana zemljišča potrebujejo.
Kupna cena naj se poplača s tem, da se za-vačuni v prispevek, katerega je upravstvo avslrij-sk’h državnih železnic kot ud spredaj omenjene kolodvorske združbe dolžno dati k stroškom za raz-s'rbo skupnega kolodvora v Hebu.
§. 2.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném 'Uglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu mini-stru in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 1. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
”indisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
14.
Zakon z dné 1. januvarja 1894. I.
o nabavi novcev za stavbo poslopja za anato-mično-fizijologični zavod za vseučilišče v Levovu.
S pritrdllom obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi se daje oblast, da za nastanitev stolic za opisujočo anatomijo, za fizijologijo, potem za histologijo sezida poslopje na zemljišču, katero je mestna občina levovska brezplačno dala na razpolaganje z namenom, da se na vseučilišču levov-skem ustanovi medicinska fakulteta.
§. 2.
Dotični stroški za stavbo, notranjo opravo in opremo in pa za interkalarne obresti se ustanavljajo na največinski znesek 235.000 goldinarjev. V njih založbo naj služi pred vsem po mestni občini levovski zagotovljeni stavbni prispévek 30.000 gl., ostala potrebščina pak naj se nabavi na podstavi zakona z dnč 15. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št. 145.) z vzprijemom posojila do največinskega zneska dvesto pet tisoč (205.000) goldinarjev takö, da se bo potrebovana glavnica obrestovala največ sè 4 odstotki in razdolžila od leta, ko se stavba dokonča, z največ 45 letninami, plačnimi v polletnih obrokih.
§. 3.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 1. januvarja 189 4.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Madejski s. r. Plener s. r.
15.
Zakon z dne 7. januvarja 1894.1.
o poboljšku prejemkov dostojanstvenikom in kanonikom pri metropolitanskih, katedralnih in kon-katedralnih kapitljih katoliške cerkve latinskega, grškega in armenskega obreda.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Dostojanstvenikom in rezidencijskim kanonikom po državi pripoznanega osebnega staleža metropolitanskih, katedralnih in konkatedralnih kapitljev se do časa, dokler bi njih dosedanji dohodki in prejemki ne dosegli višine v spodaj navedenem razkazu določenega najmanjšinskega dohoda, dovoljuje, ako prosijo za to, ta najmanjšinski dohod iz verskih zakladov, oziroma iz njih državne dotacije, in to:
I.	Na Dolenjem Avstrijskem, v Trstu, na Češkem in Moravskem za prvega dostojanstve-
nika s................................... 2000 gl.
za ostale dostojanstvenike vsakemu s . . 1800 „ za navadne kanonike vsakemu s . . . 1600 „
II. Na Gorenjem Avstrijskem, Salc-burškem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem, Ti-
rolskem in Gališkem za prvega dostojanstvenika s ................................... 1800 gl.
za ostale dostojanstvenike vsakemu s . . 1600 „ za navadne kanonike vsakemu s . . . .1 400 „
III. Za Istro in Dalmacijo za prvega dostojanstvenika s . .	................... 1600 gl.
za ostale dostojanstvenike vsakemu s . . 1400 „ za navadne kanonike vsakemu s .... 1200 „ avstrijske vrednote.
§• 2.
Tistim kapiteljskim udom, katerih čisti dohod, oveden po določilih §. 3., ne dosega višine naj-rnanjšinskega dohoda, ki jim gré po §. 1., naj se dopolnila, ki se vsled tega pokažejo, izplačujejo iz verskih zakladov, oziroma iz njih državne dotacije v mesečnih anticipativnih obrokih počenši z dném, ko la zakon zadobi veljavo, oziroma pri novem imenovanju z dném investiture dotičnega kapiteljskega uda.
§. 3.
Ali in v koliko naj se v posameznem slučaju dopolni v §. 1. dovoljeni najmanjšinski dohod, to
odločuje, doprašavši škofa dijeceze, politično deželno oblastvo na podstavi predloženih priznanic, katere morajo vpodajati posamezni kapiteljski udje v po-razumu z dotičnim kapitljem.
Proti temu odločtlu deželnega oblastva je moči v štirih tednih po vročbi zadati rekurz na c. k. mi nisterstvo za bogočastje in nauk.
§. 4.
Za priznavanje dohodkov in razhodkov zastran dopolnila najmanjšinskega, po §. 1. ustanovljenega dohoda naj veljajo nastopna načela:
I.	Med dohodke je vračunjati:
a)	Cisti donos zemljišč v tisti višini, v kateri je ta za dotična zemljišča ustanovljen v odmero zemljarine ;
h) donos najmovine od poslopij, danih v najem v resnični višini po odbitku zakonitega deleža za stroške vzdržavanja in amortizacije;
c)	donos glavnic, koristonosnih pravic in obrtnih
obratov ;	•
d)	stalne rente in dotacije v denarju in denarni vrednosti ali prirodntnah (poslednje po krajnih poprečnih cenah preračunjene z 20odstotnim odbitkom od kosmatega donosa kot stroškom za potirjevanje).
Giedé glavničnih obresti in rentnih prejemkov, navedenih pod c) in d), morejo se stroški za potirjevanje odbiti.
c) Donos vseh pred veljavnostjo tega zakona z nekim določenim; zneskom ustanovljenih mašnih ustanov (po odbitku onega štipendijskega zneska, ki je v škofiji navaden) in pa drugačnih ustanov za bogoslužna opravila, kolikor njih vračunjanja ne zabranjuje kako določilo ustanovilnega pisma, oziroma akcepta-cijskega pristavka; naposled
f) prejemke iz tako zvane metisae communis.
II.	Med stroške (razhodke) je vračunjati:
a)	Cesarske davke, deželne, okrajne in občinske priklade in druge prispévke, ki jih je od dohodkov, katere je napovedovati (I. a — f), in pa od skupnega dohoda po kakem zakonu dajati za javne namene, potem pristojbinski na-mestek in davek za verski zaklad;
b)	dajatve v novcih ali novčni vrednosti, katere izvirajo iz obveznosti, ki se drži dohoda;
c)	znesek najmovine, ki se ustanovi ukazoma, sè zakonitimi prikladami vred, ki pripadejo nanj,
za stanovanje s pritiklinami, katero dolični ka- I piteljski ud najame za svojo rabo;
d)	stroške, združene z vodstvom dekanijskega (vikarijskega) urada v znesku, ki se ustanovi ukazoma;
e)	veče stavbne stroške v tisti izméri, kakor jih dovoli upravstvo za bogočastje;
f)	zavarovalne izdatke;
g)	stroške in izdatke za nabavo potrebne vode, kolikor se bo za njih prekoračbo dodelila potrditev bogočastnega upravstva;
h)	pokojnine in miloščine, kolikor so te z državnim odobrilom osnovane na kaki pravni obveznosti ;
i)	obresti in pa kake letninske obroke od pasivnih glavnic.
III.	Kolikor je za določbo prejemkov posameznih kapiteljskih udov iz takô zvane mensae com-munis (I. f) potrebno ovedeti in določiti donos poslednje, uporabljajo naj se zmisloma določila tega zakona.
V tem oziru je moči kot razhodke še poleg imenovanih vračunjati;
a)	potrošek za cerkvene in bogočastne namene;
b)	stroške za znanstvene zbirke in knjižnice kapiteljske v izmeri, ki se ustanovi ukazoma.
§. 5.
Priznanice dohodkov in stroškov se morajo’ ako kapiteljski udje menijo, da smejo kaj več zahte-Vati, v treh mesecih po pričetku veljavnosti tega zakona, oziroma pri novem imenovanju za posamezna kapiteljska mesta v treh mesecih po inventuri dotičnega kapitularja vlagati po ordinarijatu Pr' političnem deželnem oblastvu. Ta rok se more Podaljšati, če je kaj tehtnih razlogov za to.
Ako se priznanica prekesnö predä, more se v mzkazu v §. 1.^določeni najmanjšinjski dohod na-tazati še le od dné, katerega se je priznanica Predala.
Način, kakö naj se priznanice vravnavajo, pre-skušujejo in izpravljajo, določi se ukazoma.
§• 6.
Pohod iz na novo prirastle imovine in pa ake njegove predrugačbe je v treh mesecih po nevu prirastka, oziroma zmanjšave priznavati po mdinarijatu pri političnem' deželnem oblastvu.
Ge je kaj tehtnih razlogov za to, more se ta rok podaljšati. Doprašavši škofa dijeceze, naj politično deželno oblastvo dâ na novo čisti donos od-mériti in dopolnilo določiti s pravno veljavnostjo od tistega dné, katerega je imovina res prirastla, oziroma katerega se je dohod zmanjšal.
§. 7.
O kapiteljskih udih, ki so dosedaj uživali večo dotacijo, kakor je ustanovljena po §. 1., ne uporabljajo se spredaj stoječa določila dotlé, dokler se njih dotacija ne zmanjša pod izmero, s tem zakonom določeno.
§. 8.
Ta zakon stopi v moč s 1. dnčm januvarja 189 i. leta.
§. 9.
Izvršitev tega zakona se naroča ministru za bogočastje in nauk in pa finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 7. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Wimliscli-tilruetz s. r.	IMener s. r.
Madeyski s. r.
10.
Zakon z dné 7. januvarja 1894. 1.
o izpremembi §. 1. v zakonu z dné 13. aprila 1890. I. (Drž. zak. št. 65.) zastran poboljškakon-gruve rimsko-katoliškim in grško-kaloliškim izpostavljenim duhovnim pomočnikom.
S pritrdllom obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen l.
Prvi odstavek §. 1. v zakonu z dné 13. aprila 1890. 1. (Drž. zak. Št 65.) o poboljšku kongruve rimsko-katoliškim in grško-katoliškim izpostavljenim duhovnim pomočnikom izgubi svojo moč ter naj se zanaprej glasi :
§■ 1.
Najmanjšinski dohodek, ki je za duhovne pomočnike ustanovljen v §. 2. zakona z dné 19. aprila 1885. 1. (Drž. zak. št. 47.) in pa v pridejanem mu razkazu 1. zvišuje se za 160 goldinarjev glede tistih sistemizovanih duhovnih pomočnikov, katerim so izročeni posli dušnega pastirstva pri kaki cerkvi zunaj župnega kraja in kateri imajo pri taisti svoj uradni sedež.
Člen 11.
Ta zakon stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. 1.
Člen lil.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu (inančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 7. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r.	Plener s. r.
Madeyski s. r.
17.
Zakon z dné 7. januvarja 1894.1.
o izpremembi zakona z dné 13. aprila 1890.1. (Drž. zak. št. 66.) zastran poboljška kongruve izpostavljenim grško-vzhodnim duhovnim pomočnikom v Dalmaciji.
S pritrdtlorn obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen 1.
Prvi odstavek v §. 1. v zakonu z dné 13. aprila 1890.1. (Drž. zak. št. 66.) se razveljavlja ter naj se zanaprej glasi:
§• 1-
Najmanjšinski dohodek, ki je za duhovne pomočnike ustanovljen v §.- 2. zakona z dné 10. decembra 1887. 1. (Drž. zak. št. 142.) in pa v pridejanem mu razkazu I., zvišuje se za 160 goldinarjev gledé tistih sistemizovanih duhovnih pomočnikov,
katerim so izročeni posli dušnega pastirstva pri kaki cerkvi zunaj župnega kraja in kateri imajo pri taisti svoj uradni sedež.
Člen II.
Ta zakon stopi v moč s 1. dném januvarja 1894. leta.
Člen III.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk in pa Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 7. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r.	Plener s. r
Madeyski s. r.
18.
Zakon z dné 12. januvarja 1894.1.
o prodaji in obremenllu predmetov nepremične državne lastnine, katere rabi vojno upravstvo, in o uporabi za nje dobljenega izkupila.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Mojemu finančnemu ministru se daje oblast, da po vojnem upravstvu rabljenih in za nje lahko pogrešnih predmetov nepremične državne lastnine, katerih cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne presega zneska 25.000 gl., prodâ v letih 1894.,	1895. in 1896.' do skupne ‘vrednosti
500.000 gl., in da izkupilo za nje dâ za nabavo nadomestila na razpolaganje vojnemu upravstvu.
Člen 11.
Prav takö se Mojemu finančnemu ministru daje oblast, da v letih 1894., 1895. in 1896. dovoli obremeniti predmete nepremične državne lastnine, katere rabi vojno upravstvo, sè služnostimi, ako vrednost predmeta, ki se misli obremeniti, ali pravice, ki se misli dodeliti, v vsakem posameznem slučaju ne presega 25.000 gl.
Skupna vrednost služnosti, katere je takö dovoliti v letih 1894'., 1895. in 1896., ne smé presegali zneska 300.000 gl.
Člen III.
Ako bi se za kako na podstavi tega zakona dovoljeno služnost pogodila enokratna odplata, dati jo je na razpolaganje vojnemu upravstvu.
Iz istega povoda pogojene, povračajoče se od-plate gredö vojnemu upravstvu dotlé, dokler ono rabi obremenjeni predmet.
Člen IV.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 12. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r.	Plener s. r.
1».
Zakon z dné 12. januvarja 1894.1.
° prodaji in obremenflu posameznih predmetov ^premične državne lastnine, katere rabi vojno upravstvo.
št. 128. in 130., zameniti za novo poslopje za prehransko hranišče, katero naj se vojnemu upravstvu dâ na razpolaganje.
Člen II.
Mojemu finančnemu ministru se daje nadalje oblast, da na breme po vojnem upravstvu rabljene nepremičnosti „Der Sauerhof zu Rauhenslein bei Baden“, vložna številka 213. v dolenjeavstrijski deželni deski, dovoli na korist ustanovini podpolkovnika Simona barona Yppenskcga za opešale častnike knjižno zagotovilo glavnice 63.892 goldinarjev avstrijske vrednote in pa vtelesbo na mesto uživanja obresti od te glavnice dodeljene pravice do stanovanja za dvanajst to ustanovino uživajočih častnikov.
Člen III.
Ta zakon stopi v moč z dném razglasitve.
Člen IV.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dné 12. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r.	Plener s. r.
30.
S pritrdflom obéh zbornic državnega zbora
ukazujem takö:
Člen I.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 12. januvarja
1894. 1.
Mojemu finančnemu ministru se daje oblast:
1. prodati po vojnem upravstvu rabljeno, J Zeniljiški knjigi katastralne občine Novo mesto IRudolfovo) pod vložno številko 9. vpisano nepremičnost, ses'oječo iz stavbne parcele št. l./l. zvončnico za pešce vred, ki je sezidana na nji, in iz Pašniške parcele št. l./l., ter izkupllo dati na raz-Polaganje vojnemu upravstvu, da nabavi nadomestilo;
2.	v zemljiški knjigi katastralne občine Beljak P°d vložno številko 124. vpisano, za vojaško pre-. ansko hranišče uporabljano nepremičnost, sesto-■J® ° iz stavbnih parcel št. 242. in 243. s hišo vred, 1 Ü ni*h sezidano, ošteviljeno s hišno št. 18. v Kheven-11 epjevi ulici v Beljaku, in pa iz vrtnih parcel
o uporabljanju pogodbene carinske tarife o strojih, kader se uvažajo deli njih pošiljatev drug za drugim.
Deloma izpreminjajoč ministerski ukaz z dné 31. januvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 19.), dovoljuje se v porazumu z vdeleženima kraljevima ogerskima ministerstvoma, da se stroji t. št. 287., kateri so zavezani pogodbenemu carinskemu postavku 5 gl. na 100 kilogramov in kateri se vsled razmér svoje teže uvažajo po partijah, smejo po tem pogodbenem postavku tudi, kadar se uvažajo deli njih pošiljatev drug za drugim, odpravljali po nastopnih pogojih:
1.	Vsi deli stroja se morajo uvesti preko istega vstopnega carinskega urada, in čas, v katerem mora biti uveden ves stroj, ne smé presezati enega leta.
2.	Ob uvozu prve partije je izročiti uradu skupni načrt ali naris celega stroja in pa spisek o posameznih sestavnih delih njegovih.
3.	Razliko do pogodbenega carinskega postavka 7 gl 50 kr. po t. št. 287. je treba zavarovati.
4.	Po popolnoma dokončanem uvozu stroja je poistiniti po carinskih uradnikih njegovo popolnost z ogledom stroja, ko se je že za obrat nastavil v tvorniškem zavodu; te carinske uradnike naj do-pošilja bližnji véliki carinski urad, katerega bo tedaj, kadar ni sam opravil uvozne odprave sestavin, za to delegoval uvozni urad, priobčivši mu listine o carini, narise in podrobne razkaze.
Stroški za to uradno dejanje bolé stranko.
Wurmbrand s. r.	Plener s. r.
31.
Razglas finančnega ministerstva z dné 13. januvarja 1894. 1.,
da se je ustanovila podružnica kraljevega velikega carinskega urada zagrebškega.
Po poročilu kraljevega ogerskega finančnega ministerstva se je na zagrebškem kolodvoru kra-
ljevih ogerskib državnih železnic pod nazivalom „Podružnica zagrebškega kraljevega vélikega carinskega urada na kolodvoru kraljevih ogerskih državnih železnic“ ustanovila podružnica zagrebškega kraljevega vélikega carinskega urada, opremljena z oblastmi vélikega carinskega urada II. razreda, in je svoje uradovanje pričela I. dné novembra 1893. leta.
Plener s. r.
S3.
Razglas finančnega ministerstva z dné 15. januvarja 1894. 1.,
da se je ustanovila kraljeva ogerska carinska podružnica v Mezötelegdu.
Po poročilu kraljevega ogerskega finančnega ministerstva se je v tvorniškem zavodu biharsko-szilâgyske delniške družbe za petrolejsko tvornico v Mezötelegdu ustanovila podružnica budimpeštan-skega kraljevega ogerskega vélikega carinskega urada ter pooblastila za ocarinjevanje petrolejskih pošiljatev, ki za tvornico dohajajo iz inozemstva, in pa izdajanje bolet o davku od petroleja.
Ta podružnica je svoje delovanje pričela s 15. dném decembra lanskega leta.
Plener s. r.