poštnina piačans v gotovini i
Leto XXI.
Posamezna Stev. Din W
«t. 54


Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrti
din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.7 U,
dim, etn*
Kmetijske zbornice
začno kmalu delovati
Po vesti iz Beograda se delo za dokončno ureditev kmetijskih zbornic bliža koncu. Po volitvah uprav posameznih zbornic, ki so bile izvršene ob koncu preteklega leta, se je pokazala potreba po pravilnikih o osebju in o pokojninskem skladu teh zbornic. Šele potem bi mogle zbornice postaviti svoje stalno osebje. Doslej so izročile svoje pravilnike v odobritev ministru za kmetijstvo tri zbornice, a ostale bodo to v kratkem storile. Te dni je minister za kmetijstvo potrdil pravilnika kmetijskih zbornic za dravsko in moravsko banovino. Ko bodo potrjeni še pravilniki ostalih zbornic, se bo delo okoli ureditve končalo, nato pa bodo zbornice lahko začele delovati.
Prav je, da začno te važne kmetijske ustanove naposled delovati. Če pomislimo, kolikega pomena so podobne zbornice za druge stanove, smemo pričakovati, da bodo tudi kmetijske zbornice enako vršile svojo dolžnost. Ker je kmetijski stan najmočnejši v državi, hkratu pa zlasti v gospodarskem ozi-ru zelo zaostal in zato zelo potreben na-
predka, naloge kmetijskih zbornic ne bodo lahke.
Toda politika se v kmetijske zbornice ne bo smela vnašati, če bodo hotele ustrezati nalogam, zaradi katerih so ustanovljene. Naše kmetijsko gospodarstvo je po vsej državi na nizki stopnji in zato pridelek ni, kakor bi moral biti. Večina kmečkega ljudstva v državi ne pridela niti dovolj hrane za lastne potrebe, zato se bodo morale zbornice resno lotiti tega vprašanja in složno sodelovati. Osebje v zbornicah mora biti strokovno in vodstva v rokah umnih kmečkih gospodarjev neglede na njih politično prepričanje.
Ne bomo se spuščali v dolgo razpravo, temveč samo naglašamo, da bo naloga kmetijskih zbornic v pripravah za preosnovo vsega našega zaostalega kmetijskega gospodarstva. Lepe zglede, kako se dvigne kmetijstvo, nam nudijo mnoge države. Pri nas je dvig kmetijstva toliko bolj potreben, ker so cele pokrajine, ki zavoljo zaostalega kmetijskega gospodarstva stradajo.
Izogibljimo se tuje navlake
Nedavno se je vršil v Mariboru občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih starešin, ki združuje nekdanje člane naših naprednih visokošolskih društev. Zbor je soglasno sprejel resolucijo, ki se nanaša na položaj naše države ob 201etnici. Resolucija pravi med drugim:
Proti vsem nevarnostim, ki bi nam mogle groziti, more uspešno nastopiti samo močna, notranje utrjena jugoslovenska država, kakor jo zahteva današnji čas. Zato je naša dolžnost, da strnemo vse svoje sile v dosego tega visokega smotra. Zato smo tudi dolžni odklanjati povsod in vselej sleherno tujo navlako, ki se vsiljivo zanaša k nam preko me-
je, zlasti vse tuje nam miselnosti, ki so naperjene proti našim življenjskim koristim.
V zvestobi visokim mislim miru, mednarodne pravičnosti in demokracije prežeti od ljubezni do svojih velikih prijateljev in. zaveznikov bomo lahko uspešno pobijali vse škodljive nam tuje vplive.
Ne odrekamo nobeni državi pravice, da skrbi za svoje rojake izven mej, zahtevamo pa enako pravico tudi zase in razglašamo zato tesno poveznost z vsemi rojaki izven naših državnih mej, ki so del naše vsenarodne skupnosti. S teh vidikov zahtevamo za naše narodne manjšine izven državne meje po prirodnem pravu jim pristoječe in tudi po mirovnih pogodbah zajamčene pravice.
Pol stoletja
Petdeset let ni tako posebna doba za obstoj javne ustanove. Nekaj je pa vendar, če gre za hranilnico ali posojilnico, kakršne zavode so začeli v Sloveniji ustanavljati šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tako je Posojilnica v Ribnici, r. z. z o. z., ki je pravkar slavila 501etnico obstoja, eden naših najstarejših tovrstnih zavodov, ustanovljenih za samopomoč malemu obrtniku, trgovcu in kmetu, dotlej izročenih na milost in nemilost domačim denarnim mogotcem. Prav ti so malega človeka pritiskali z oderuškimi obrestmi in mu nikakor niso dali živeti. Ni pa ta obletnica pomembna zaradi petih desetletij samih, temveč je v tem razdobju s posojilnico povezan ves razvoj in napredek. Ribnice in Ribniške doline. Kar danes Ribnica v gospodarskem in kulturnem pogledu velja, gre v največji meri na račun posojilnice in je zato prav, da ob njeni petdesetletnici spregovorimo nekaj besed o njenem dosedanjem delu.
jilnice v Ribnici
Pokojna notar Franc Erhovnic in sodni predstojnik Franc Višnikar sta bila njena ustanovitelja. Leta 1887. sta začfela razmišljati, kako bi ustanovila v Ribnici posojilnico, ki bi domačine rešila iz rok oderuhov. 11. januarja so že bila potrjena pravila, na podlagi katerih so ustanovniki izdali na Ribniča-ne oklic za podpis zadružnih deležev. Takoj se je priglasilo 40 zadružnikov, ki so podpisali deleže po 50 in 5 goldinarjev, tako da je mogla posojilnica 1. junija istega leta že redno poslovati. Še tega dne je Janez Boje iz Dolenje vasi prinesel prvo posojilo. V zadružni register je bila posojilnica vpisana 29. avgusta na okrožnem sodišču v Novem mestu.
Takoj prvo poslovno leto je pokazalo, kako potreben je bil zavod dolini: glavnih deležev je bilo vpisanih za 18.600 kron, opravilnih pa za 1390 kron; prometa je bilo 227.625 kron, hranilnih vlog 96.000 posojil pa je bilo izdanih za okroglo 102.000 kron.	v
Posojilnica je rasla in napredovala iz leta v leto. Iz skromnih razmer se je v desetlet* jih razvila tako, da se je promet postoteril. Seveda je morala posojilnica v desetletjih svojega poslovanja preživeti marsikatero nevšečnost izvirajočo iz zavisti, vendar je bila složnost zadružnikov zmerom vzorna in bil vseh 50 let izključen en sam član, in to pred 38 leti. Složnost zadružnikov pa je razvidna tudi iz občnih zborov: bilo je 50 rednih in samo 3 izredni, pa še ti le zaradi izpremembe pravil. Pomemben je bil tretji izredni občni zbor leta 1924., ki je pravila V toliko izpremenil, da pripada v primeru raz-družbe zadruge vse premoženje županstvu ribniške občine, ki ga mora porabiti za vzdrževanje meščanske ali namesto nje ustanovljene strokovne šole v Ribnici. S tem je posojilnica dokazala, da se v polni meri zaveda tudi kulturne naloge v svojem delovnem območju.
Po svojem 501etnem delovanju, ki ga je na-čelstvo vedno usmerjalo za korist obrtnika, trgovca in kmeta, je posojilnica prava do-brotnica doline. Nešteto jih je, ki jih je reševala iz denarnih neprilik in jim z ugodnimi cenenimi krediti omogočila nadaljni obstoj.
Vsikdar je posojilnica imela odprte roke v dobrodelne namene. Od svojega čistega dobička je razdeljevala povprečno po 20 odstotkov letno. Seveda ni v tem vračunan njen največji kulturni davek, zgradba meščanske šole. Mnogo je darovala pogorelcem, po potresu prizadetim. Pomagala je pogorelcem leta 1915. na Mlaki, 1. 1920. v Dvorski vasi in 1. 1926. v Prigorici, priskočila na pomoč po potresu prizadetim leta 1917. na Čatežu. 1. 1928. v Bolgariji, poslala znatno podporo leta 1922. stradajočim Rusom in leta 1926. poplavljencem v naši državi.
Posojilnica je uredila tudi lepo pot na postajo, kamor so morali prej pešci gaziti blato; ob poti je svoje stavbišče ogradila z lepo ograjo. Darovala je stavbišče za deško osnovno šolo in ji postavila lično železno ograjo na zidanem podstavku.
Od vsega početka se je posojilnica zavedala, da je narodna ustanova. Že leta 1907. je naslovila na bivši državni zbor na Dunaju poziv, v katerem je zahtevala osnovne, srednje in visoke šole v materinščini, kot usta-novnica je pristopila k Družbi sv. Cirila in Metoda, Slovenski Matici, Radogoju, društvu za podpiranje slovenskih visokošolcev, in leta 1918 podpisala 10 delnic za oživljenje narodnega gledališča v Ljubljani. Pred 30 leti je izdala soglasen sklep o kolkovanju vseh pisem z narodnim kolkom naše šolske družbe, ki še vedno stoji na braniku za naše pravice ob naših mejah. To so le nekatere postavke njenega narodnostnega udejstvovanja.
Višek posojilniškega kulturnega delovanja pa je nedvomno zgradba ribniške meščanske šole, ki je bila ustanovljena 1. 1919, pa ni imela nobenih primernih prostorov. Nekaj let je za silo izhajala z učilnicami v deški šoli in po zasebnih hišah, zaradi neprimernih in nezadostnih učnih prostorov pa je bila leta 1922. prav na tem, da jo zapro. Takrat je dala posojilnica na razpolago stavbišče za novo poslopje in s tem Ribnici ohranila to prepotrebno šolo. Kmalu nato je posojilnica odprla za zidanje nove meščanske šole polmilijonski znesek. Nameravala jo je zidati skupaj s trškim gospodarskim odborom. 25. marca leta 1924. pa je na podlagi novega sklepa sama prevzela strošk za zgradbo. V poletju leta 1925. je županstvo izdalo dovoljenje za vselitev v novo poslopje, ki je
&an Klun, Industcijec v Ribnici, Je 23 let m načelstvaj že 18 let pa je neprekinjeno tudi načelnik posojilnice
$*osojilnica je pričela poslovati v največji Skromnosti. V tej hiši, sedanjem hlevu, so bili njeni prvi poslovni prostori
bilo z začetkom šolskega leta izročeno svojemu namenu. Zgradba je veliala dva milijona dinarjev, za plačilo pa si je hranilnic Vzela le zavest, da je za kulturno povzdigo Ribnice storila več kakor vsi odločilni či-nitelji, njeni kritiki in nasprotniki skupaj. S sklepom izrednega občnega zbora leta 1924, si je z izpremembo pravil v korist meščanske šole postavila trajen spomenik v srcu vseh Ribničanov.
Sokol je bil vselej ljubljenec posojilnice, zares materinsko pa je posojilnica skrbela za
Sedanje poslopje posojilnice
domačega Sokola. Ob vsaki priliki Je bila njegova dobrotnica, ki je razumela ceniti kulturni pomen sokolstva. V novozgrajeni meščanski šoli mu je takoj preskrbela začasne prostore. Nekaj let nato je darovala svet za novi sokolski dom, ki je bil z njeno darežljivostjo dograjen pred 6 leti in je eden izmed naših najlepših sokolskih domov. Ze doslej je za zgradbo žrtvovala 300.000 din ne vštevši sveta in je tudi nadalje pripravljena pomagati društvu in nositi bremena obveznosti do popolnega izplačila lepega doma. Ko je Ribnica postavljala pred sokolskim domom spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I., je posojilnica v zavesti svojih narodnih in pietetnih dolžnosti darovala 10.000 din.
Kot podpornica društev, posebno pa siromašnih dijakov Ima posojilnica velike zasluge. Mnogo jih je, ki so mogli le z njeno pomočjo doštudirati in zavzemajo danes v javnem življenju odlične položaje. Le ti se je ob jubileju spominjajo z veliko hvaležnostjo.
Na splošno je treba poudariti na moč pametno gospodarjenje posojilnice. Med vojno vihro se tudi ona ni mogla ubraniti prisilnega podpisovanja vojnih posojil, znala pa jih je ob prvi priliki vnovčiti, tako da zadružniki niso bili prav nič oškodovani. Tudi pri likvidaciji Merkantilne banke v Kočevju je znala o pravem času varovati svoje koristi s popolnim uspehom.
Naj se pri tej priliki spomnimo mož poštenjakov, ki so pol stoletja tako razumno vodili posojilnico. Po načelnikovanju ustanovitelja Višnikarja do leta 1899, je vodil posojilnico do svoje smrti leta 1906. posestnik in trgovec Josip Klun. V najhujših dneh. je bil njen voditelj pokojni zdravnik dr. An-
ton Schifrer. 14 let do 1. 1920. je bil njen načelnik, ko ga je nadomestil industrijec Ivan Klun, ki je še danes na tem mestu. Mnogo zaslug za posojilnico gre tudi rajnkemu posestniku Ivanu Arku, ki je opravljal pri zavodu posle tajnika in prokurista nad 35 let.
Od ustanovnih 40 zadružnikov žive le še Antonija Erhovničeva, notarjeva vdova v Ljubljani, Ignac Merhar, posestnik in gostilničar v Prigorici in Andrej Podboj, posestnik, gostilničar in mesar v Ribnici.
Za svoj jubilej se je posojilnica predvsem spomnila mladine, med katero je pri tej priliki razdelila 10.000 din. S tem lepim delom želi posojilnica med mladino utrditi smisel Varčevanja in ji pokazati najprimernejšo pot do osamosvojitve. 4000 din pa bo razdelila o božiču najmarljivejšim sokolskim nara-ščajnikom domačega društva.
Ob 501etnici želimo zavodu, ki so ga vsi-kdar vodili umni možje, ki sta jim bila pri srcu le napredek in blagor Ribnice in njene okolice, nadaljno delovanje po dozdajšnji poti, hkratu pa jo stavljamo za najlepši zgled sorodnim zavodom. Ribniški posojilnici za njeno delo vsa čast!
ENO ZA DRUGO
Gospod: »Ali veste, da je vaš poljub mnogo slajši od ženinega?« 1
Sobarica: »To mi je danes rekel tudi vaš šofer.«
V ZADREGI
Upnik (na vratih mali Verici): »Srčkano dete, ali je mamica doma?«
»Ni je. Na trg je šla.«
»A kdaj se vrne?«
Verica (se okrene v predsobo in vzklikne): »Mamica, kaj naj pa zdaj rečem?«
Poslopje meščanske šole, last posojilnice
VAŠKI APOSTOL
PO L. GANGHOFE^MU PRIREDIL 11. R. -———
Vsi so mu odgovarjali, samo Peter je molčal in njegove oči so neprestano strmele
v Janeza. Preden so vsi sedli, ga je prijel za
g)kav srajce: »Janez, daj, povej mi, kaj ti je.
merom si se smejal, danes se pa ne. Vidiš, tako se mi zdi, kakor ne bi bilo solnca v hiši.«
»Tudi meni samemu se tako zdi.« Janez se je podrsnil do srede klopi in vzel žlico. Toda pri vsakem grižljaju se je moral siliti, da ga je pogoltnil. Še zmerom je bil nataknjen in da bi nekako iztresel svojo jezo, je vpia-Sal: »Kje je pa poba? To naj si zapomni, da Je treba biti pri kosilu doma.«
Prav tisti mah pa je pastir stopil v izbo. Še na pragu je začel vreščati:
»Ali ste že slišali? Vsa vas je pokoncu! Ali ste že slišali? Nocoj ponoči je bil hudič pri Kajžarici!«
Ko je Janez slišal besedo Kajžarica, je bilo njegovega potrpljenja konec. »Ali že spet nekdo raznaša te oslarije?« Udaril je po miri, da so Začeli krožniki z juho plesati po prtu. Ljudje so debelo gledali. Takšnega Janeza še niso videli.
Tudi Petra je menda nekaj pograbilo, ko Je slišal Kajžaričino ime v zvezi s hudičem. Stisnil je pesti, pa se je takoj pomiril. Še Janeza je potolažil: »Kaj pa vendar misliš, prijatelj? Vnesi se! Ti!« Vso nežnost je položil i» ta ,ti\
In besedica je zalegla. Janez je začel z žlico praskati po razliti juhi na prtu, potem pa je rekel: »Prav imaš! Človek, ki z jezo iz hiše plane — »Pregovora ni povedal do konca. »Danes mi gre pa res vse narobe. Ta neumna istorija mi je napravila že toliko sitnosti!«
Peter je debelo pogledal. »To, kar je poba . rekel o Nani in —« Peter ni povedal besede do konca.
Hlapci in dekle, ki so opazili, da je Petru nekam nerodno, so začeli hudomušno škilji-ti proti njemu. Vedeli so, — če Peter debelo pogleda, potem tudi kakšno prav debelo pove.
»Kako ljudje nespametno govorfe in kako napravijo takoj iz žabe vola!« je rekel Janez. »Snoči, ko si sekal pri Kajžarici drva, te je videl nočni čuvaj. Zdaj pa gobezda ta norec po vasi, da je o polnoči sam fclodej Kajžarici drva cepil. »Hlapci so se hoteli vmešati v pogovor, toda Janez je dvignil glavo. »Zdaj govoriva Peter in jaz, pa nihče drug!« Toda Peter ni rekel niti besede. Samo krožnik je odrinil od sebe, kakor bi ga bila lakota iznenada minila. Služinčad je stiskala glave in srebala juho. V molk je potem še enkrat zagodel Janez: »Norci, ki verjamejo v take reči, ne izumro. Da pa se najdejo tudi pametni ljudje, ki se ne smejejo takšnim oslarijam, in da so to prav tisti ijudje, ki jih
ima človek najrajši —« Nekaj ga je začelo dušiti, da je zakašljal.
Pastir je zardel in se posmejal, kakor bi bil mislil, da so besede o »tistih, ki jih ima človek najrajšit« ramenjene njemu.
Peter je pritiskal drhteče pesti r.a mizo, da se je pod pritiskom začela lesena plošča vdajati in škripati, Na njegovem širokem, grdem obrazu se je pokazalo, nekaj kakor žalost. Počasi je odprl usta, kakor bi, bil govoril sam s seboj; »Če je belo, pravijo, da je črno. In luč, pravijo, je tema. Iz ljubezni storiš dobro delo. Pa napravijo iz krščanskega dela hudičevo. Srce jim ponujaš, pa ti ga iz rok izbijejo. In kristjane se imenujejo! Za vse slabo in neumno imajo durca" v glavi, in, hop, takoj se vselej odpro. Da! Če pa hoče v glavo kaj dobrega, zapahnejo durca in ne slišijo -trkanja. Pa bi morali imeti samo nekaj: ljubezen! In vse bi bilo dobro. Ali mar ni nikogar na svetu, ki bi jim mogel to dopovedati?«
Dekli sta se začeli muzati, pastir pa se je opogumnil in bleknil: »Jej, spet se bo začela pridiga!« Toda že pri teh besedah je moral nehati. Preden je namreč mogel spet odpreti usta, mu je priletela gorka klofuta okoli ušes. Janez pa mu je ves besen zakričal v presenečeni obraz: »Ti, smrkavec! Preden se boš iz drugih norčeval, glej rajši nase! Zapomni si to! Pri vas bi moral priti nekdo, ki bi z goriačo pridigal. To bi bil za vas Dravi apostol!« Fant je začel zavijati oči. Ta nemi odgovor, ki ni bil videti prav ponižen, je Janeza še bolj ujezil. »Takoj ti bom še eno primazal!« je dejal in spet dvignil roko.
DOMOVINA št. 34	_ _
■■■■■■BaHHHHnnBBnnBBBH^HBnmBHnH
Pridelek hmelja v Savinjski dolini bo majhen
Pretekli teden se je začelo splošno obiranje. Pridelek je gladko zelen, količina pa bo majhna. V najboljših legah pridelek po količini zaostaja za 30, v srednjih pa celo za 40 odstotkov za navadno letino.
Zanimanje za letošnji pridelek je že precejšnje. Manjše količine so se prodale po 25 din za kilogram, vendar hmeljarji še niso voljni prodajati po tej ceni. Kako se bodo cene razvijale, se ne da reči, ker se še niti ne ve, kolik in kakšen bo pridelek v Srednji Evropi. Iz Vojvodine poročajo, da tam perono-spora čedalje bolj ograža barvo pridelka, ki zraven tega ne bo obilen. V Češkoslovaški bo po zadnjih vesteh tudi manjši pridelek.
Naj pri tej priliki ponovno opozorimo hmeljarje, da je treba hmelj obirati čisto in pravilno, to se pravi, ne v celih grozdih in tudi nobenih listov ne sme biti vmes, vsaj ne večjih. Prav tako ne smemo puščati med zdravim blagom rjavih kobul. Skrbimo za
V ministrstvu za kmetijstvo je izdelan načrt uredbe o trgovini z domačo volno, ki naj uvede obvezno odkupovanje domače volne za domačo tkaninsko industrijo. Uredba bo v kratkem uveljavljena.
Prizadevanje živinorejcev v južnih krajih države, kjer gojijo mnogo ovac, da bi se uvedlo obvezno odkupovanje domače volne, sega že iz leta 1936. Ze takrat je ministrstvo za kmetijstvo stavilo tak predlog, da bi se podprl napredek domačega ovčarstva. Naša tkaninska industrija dobiva zdaj največji del volne iz tujine, medtem ko moramo vsako leto znaten del domače volne izvoziti iz države. Tkaninska industrija uvaža tujo volno predvsem zaradi tega, ker je domača volna razmerno slaba. Za izdelavo boljših volnenih tkanin pa je potrebna predvsem boljša volna.
Ker je večja poraba domače volne v znatni meri odvisna od izboljšanja kakovosti do-
to, da bo savinjsko blago zaslovelo, saj slov*, blaga krepi cene.
Še važnejše je, kako se hmelj suši. Značilno je, da nekateri hmeljarji zelo kvarijo svoje blago s tem, da ga skoroda pražijo, ne sušijo. Da se hmelj pravilno suši, ne sme biti v sušilnicah nikdar nad 45° C toplote. Da se bo pri tej toploti dobro sušil, se ne sme preveč na debelo nasipati na lese. Hmeljar tudi ne sme z les jemati slabo posušenega blaga in ga zmetati na kup, češ da se bo potem še na kupu malo sušil. Še dobro posušeno blago se na kupu včasih pokvari, če kupa nikdar ne premečeš. Hmelj je dovolj suh, kadar se pecelj sredi kobule ne da več upogniti, temveč se nalomi.
Niso to novi nauki za hmeljarje, vendar ne škoduje, če se zmerom spet ponovijo. Tudi za hmeljarje naj velja geslo: Dobro blago najde dobrega kupca.
mačega pridelka, je kmetijsko ministrstvo tudi napravilo vrsto ukrepov, ki imajo namen razširiti gojitev takih vrst ovc, ki dajejo dobro volno. Seveda se moramo zavedati, da se uspeh takih prizadevanj ne more pokazati takoj, temveč šele po dolgi vrsti let.
Načrt uredbe nalaga tkaninski industriji dolžnost, da odkupi domačo volno po ceni, ki bo vsako leto naprej določena. Odkupna cena ne bi bila enotna, temveč bi bila različna za posamezne kakovosti in posamezne vrste volne. Ves odkup volne bi se po načrtu te uredbe poveril Prizadu, ki naj bi bil dolžan odkupiti vsako količino domače volne po naprej določenih odkupnih cenah. Nakupljeno volno pa bi Prizad potem prodajal tkaninski industriji prav tako po določenih cenah s pribitkom režijskih stroškov, ki pa ne bi smeli presegati 2000 din pri vagonu.
Uredba daje sicer tkaninski industriji na-
dalje možnost, da se oskrbuje s kakovostno tujo volno, vendar je uvoz iz tujine vezan na sorazmeren odkup domače volne. To razmerje naj bi znašalo 100 proti 60, kar pomeni, da bodo morale tvornice za vsakih 100 kg uvožene volne odkupiti 60 kg domače volne. Nova uredba naj bi veljala že za odkup letošnjega pridelka domače volne. Po zatrjevai-nju izvoznikov imamo zdaj na razpolago za izvoz okrog 40 do 50 vagonov volne. Kakor je znano, se nekaj volne pridela tudi na Slovenskem, kjer je je nekaj tudi boljše kakovosti.
Politični pregled
V torek je bilo na Bledu
zaključeno zasedanje stalnega sveta
Male antante,
katerega so se udeleževali naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, zunanji minister Češkoslovaške dr. Kamil Krofta in rumunski zunanji minister Nikolaj Comnen. Izdano je bilo sporočilo, ki kaže, da je blejski posvet mnogo doprinesel k pomirjenju Podunavja. Na posvetu se je naglašala globoko privrženost držav Male antante k politiki miru. Stalni svet je pozdravil solunski sporazum Balkanske zveze z Bolgarijo in se ponovno izrekel za sodelovanje z Društvom narodov, dasi se zaveda, da Društvo narodov v sedanjem položaju ne more povsem ustreči nalogam, ki so mu poverjene. Stalni svet je v svojem sporočilu dalje ugotovil, da je bilo mogoče v pogajanjih, ki so se že tri dni vodila z Madžarsko, doseči sporazume, ki pomenijo medsebojno odpoved sleherne uporabe sile med Madžarsko in državami Male antante in priznanje madžarske enakopravnosti v oboroževanju. O tem je izšlo tudi v Budimpešti posebno uradno sporočilo. Pogajanja z Madžarsko se bodo še nadaljevala. Pariški in londonski listi pozdravljajo uspeh blejskega posveta.
Češkoslovaški predsednik dr. Edvard Be-neš je sprejel znano ameriško novinarko Le-clairovo in ji dal pomembno izjavo. Med drugim je dejal: »Prepričan sem,
da se bo mir v Evropi ohranil.
Poskusiti moramo sodelovati vsi skupno za
Tedaj je Peter položil svojo trdo pest na njegovo roko. »Nikari ga ne tepi, Janez!«
»Saj ne bi nič rekel, če bi se dalo kaj opraviti z dobro besedo.« je odvrnil Janez. »Toda ljudje so kakor kozli. Zmerom moraš biti s palico za njimi. Tu nič drugega ne pomaga.«
Peter je odkimal. »Tisti, ki mora tepsti, nima ljubezni. Kdor ima ljubezen, ne sme imeti palice.«
Janez si je segel z roko v lase. »Je že mogoče, da nimam več ljubezni.«
»Prijatelj?« Spet ga je Peter ves žalosten pogledal.
»Pusti vse, kakor je! Naj bo! Pa jej!«
»Hvala! Pa mi prav nič več ne tekne!«
Dekla je prinesla na mizo skledo preka-jenega mesa. Ko so si ga že vsi drugi dali na krožnik, je ujel še Peter svoj kos iz zelja in ga položil pastirju na krožnik. Potem je vstal izza mize in vzel svoj klobuk z okenske police.
»Kam pa?« se je začudil Janez.
»V župnišče moram!« Peter je v zadregi začel sukati klobuk v roki. »Rekel je, da se mora z.menoj pomeniti. Toda danes moram jaz nekaj z njim govoriti.« Počasi je odšel iz izbe.
Roman je vstal in skočil za njim, kakor bi bil hotel svoje potlačeno srce olajšati z odkrito besedo. Pred hišnimi vrati pa je globoko zasopel in pogledal p0 vremenu. Rekel je: »Če bo takole ostalo, se bo sneg kmalu pslovil. Da!« Njegov glas pa je zvenel tako, kakor bi bil bližnji odhod zime zanj nekaj strašno hudega in žalostnega.
Tedaj mu je Peter položil roko na ramo.
»Toliko let je bil tvoj smeh napol moj. Še pol žalosti bi mi lahko odložil! Pa vidim, da mi nočeš ničesar povedati. Zato te ne bom več izpraševal. Toda kadar boš hotel, samo k meni pridi!« Ze se je obrnil in napravil nekaj korakov proti dvoriščnim vratom. Potem pa se je obrnil, še zmerom s klobukom v roki. »Najprej moram še skočiti v kajžo. Če b0 Kajžarica zvedela, kaj so ji ljudje spet obesili, se bo prestrašila. Zato ji bom rajši jaz vse povedal. To bo zanjo lažje. Če bo Nana vedela, pa Lizika — «
Janez se je zdrznil, kakor bi ga bil Peter posul z žerjavico. »Ali mi že spet govoriš o teh dveh! Nikari me še ti ne draži z njima! Ali me ne moreš razumeti?« S stisnjenimi pestmi se je vrnil v hišo.
Kakor bi bilo s sinjega neba padlo nekaj strašnega Petru pod noge, tako ie siromak strmel v hišna vrata, skozi katera je bil Janez izginil.
»Zdaj je pa še on izgubil, ljubezen! Edini, ki jo je še imel. Edini, ki si je dal še kaj dopovedati!«	' sS1**
Šepajoč je odšel po cesti, še zmerom s klobukom v roki.
V.
Ljudje, ki so Petra srečavali na cesti, so ga začudeni gledali. Niso se vpraševali, zakaj je mogla žalovati duša tega. »dvojnega človeka«, videli so samo, da je hodil pri belem dnevu s solznimi očmi po cesti, s sklonjeno glavo in s klobukom v rokah, kakor bi bil stopal pri pogrebu prav za krsto.
Šele pred Kajžaričnim domom se je spomnil, da spada klobuk na glavo. Pred vrati je še globoko zasopel, ko pa je stopil v izbo, je zvenel njegov glas tako mirno kakor vselej. »Dober dan obema!«
Kajžarica se je posmejalla. »Se mi je kar zdelo, da ti prihajaš.«
Sedela je z Liziko za mizo pri delu. Obe nista poznali praznika. Nana je s klejem lepila majhno kočo, Lizika pa je vstavljala pisana okenca v cerkvico, ki jo je bil prejšnji večer kupil Peter.
Skozi nizka okna je od strani sililo solnce v izbo, da je zajello samo pol mize. V njegovih žarkih je plesal prah kakor drobne, srebrne mušice in povsod so se svetlikali majhni okraski, zlata pena, pisana stekla. Vse je bilo raztreseno po mizi in po oknih in ves ta lesket je dajal uborni izbici nekakšen pravljičen sijaj.
»Tu mi je pa tako všeč,« je dejal Peter in sedel za mizo na klop ob steni. Toda to pot ni položil komolcev na mizo kakor drugače* da bi pozorno opazoval slednji gib LizikinUj rok. Danes so mu pesti obležale na klopi in utrujeno je gledal predse.
Kajžarica je med delom začela govoriti o tem, kako hitro sneg kopni. Ko je že klepetala o bližnji pomladi, se ji je uveli obraz nekako zjasnil. Kajti pomlad ji bo prinesla tri dobre reči: lačna peč bo mirovala, Liziki ne bo treba dan za dnem iztikati zi dračjem po gozdu in obdelala bo lahko tudi vrt, da bo ceneje izhajala. »Lahko si misltS Peter, kako težko jo čakam, pomlad. To najlepši čas v letu.« Ko je Lizika zaslišila, kako mati govori o pomladi, je pustila svo*
obdržan.je miru. Sam bi rad storil vse, kar mi je le mogoče, v ta namen. Stalno se nadejam, da vojne ne bo, in prepričan »em, da je mogole vojno preprečiti. Nikoli nisem izgubil te nade in gojim jo tudi zdaj ob pogajanjih (s sudetskimi Nemci namreč). Prepričan sem, da postopamo do skrajnosti stvarno in na osnovi popolne enakosti našega živ-lja. Zmerom smo si prizadevali izyajati načela svobode in enakosti v državi. V polni meri se tudi nadejam, da bo imelo posredovanje lorda Runcimana uspeh.
Ob priliki svoje promocije za častnega doktorja vseučilišča v Kingstonu v Kanadi je imel predsednik Zedinjenih držav Roosevelt govor, v katerem je poudarjal prijateljstvo med Zedinjenimi državami in Kanado. Med drugim je dejal:
Zedinjene države ne bodo držale križem rok, če bi kaka tuja država grozila Kanadi.
Mi v Ameriki nismo več kakor nekdaj na oddaljenem delu sveta in tudi nismo zavarovani pred mednarodnimi vib^ri' z one strani morja. Ne moremo trditi več, da nam ti v harji ne bi mogli škodovati. Zdaj smo tudi mi v Ameriki postali predmet velikega zanimanja vse generalštabov. Naše gospodarstvo, naša trgovina in industrija in naša vojaška in mornariška sila so napravili iz nas činitelj življenjskega pomena za svetovni mir brez ozira na to, aH si želimo ali pa ne želimo igrati to vlogo. K sreči moremo mi in vi v Kanadi z vedrim čelom gledati nasproti vsem možnostim, ker se zavedamo, da ne bomo opustili nikakega sredstva kakršnekoli vrste, ki bi nam omogočilo doprinesti kaj za utrditev svetovnega miru.
Veliko pozornost je zbudilo te dni obvestilo nemškega ministrstva za vojsko, ki zavrača vesti, da bodo trajale vojaške vaje 12 tednov, to je do konca septembra. Obvestilo zagotavlja,
da bodo nemške vojaške vaje trajale običajno dobo, potrebno za izvežbanje
rezervistov.
Po istem vrstnem redu, kakor so bili vpoklicani, bodo rezervisti odpuščeni iz vojske. Odpuščanje se bo začelo septembra.
Pogajanja češkoslovaške vlade s sudetskimi Nemci seveda še niso dovedla do uspeha, saj sudetski Nemci očitno zavlačujejo vso zadevo.
Angleški posredovalec lord Runciman je že izdelal svoje poročilo,
ki pa najbrže ne bo vsebovalo nikakih določenih predlogov, temveč se bo omejilo samo na strokovno mnenje o predlogih obeh taborov. Svoje nasvete, odnosno posredovanje namerava ponuditi lord Runciman šele potem, ko bi se izkazalo, da je neposredni sporazum med vlado in sudetskimi Nemci nemogoč. V ponedeljek se je v Marjanskih Lažnih začelo Henleinovo posvetovanje z zastopniki sudetsko-nemške stranke, ki so se pogajali z vlado in z lordom Runcimanom. Kakor zatrjujejo, je bil Henlein pretekle dni ponovno v Nemčiji, kjer je poročal kancelar-ju Hitlerju o razvoju dogodkov v Češkoslovaški, zlasti pa o svojem govoru z lordom Runcimanom.
Francova ofenziva ob reki Ebro je zopet v zastoju
Kljub silnim žrtvam se dosedaj ni posrečilo pregnati republikancev iz utrjenih postojank
na desni obali Ebra, odkoder skušajo republikanci celo preiti v ofenzivo in so v to svrho začeli graditi mostove preko Ebra. Po vesteh iz aPriza so imeli frankovci zadnje tri dni preteklega tei?na na vseh bojiščih veli-: ke izgube. Kakor sodijo, je bilo nad 10.000 mrtvih in ranjenih.
Po nalogu angleške vlade je angleški odpravnik poslov v Rimu obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in ga obvestil, da je angleška vlada v posesti informacij,
po katerih je Italija zadnjih 14 dni poslala generalu Francu nadaljnjih 17 tisoč vojakov
in večje količine vojnega materiala. Ker bi bilo tako postopanje v nasprotju s svoje-časnim dogovorom in bi onemogočilo uve-ljavljenje angleško-italijanskega sporazuma, vrhu tega pa postavilo na glavo vsb politiko nevmešavanja, je angleška vlada zahtevala, naj italijanska vlada te vesti zanika, če niso resnične. Kmalu zatem je italijanski zunanji minister izročil odgovor1 italijanske vlade angleškemu odpravniku poslov. V svojem odgovoru italijanska vlada ^ugotavlja: »Italijanski "Vladi ni nfč 2nanoro kakfh novih pošiljkah orožja generalu Francu. V kolikor je bil poslan v Španijo vojni material, je bil poslan italijanskim prostovoljcem, ki se bore na strani generala Franca«. Italijanska vlada ne more Urhaknitl'sivo jih' prostovoljcev iz Španije prej, preden tega ne store tudi drUgi.
Italijanska vlada je s tem odgovorom uradno priznala, da vzdržuje v Španiji večje oddelke svojega vojaštva
in da ga oskrbuje z orožjem in vsemi drugimi potrebščinami. Iz odgovora italijanske vlade tudi sklepajo, da namerava Italija do konca podpirati generala Franca. Po vesteh iz Moskve
je Rusija vojaško pripravljena.
Vojni komisar Vorošilov je odredil, da se od 20. septembra do 20. novembra odpuste vsi oni vojaki in mornarji, ki so odslužili svoj kadrovski rok. Istočasno bodo od 1. septembra do L oktobra vpoklicani na odsluženje kadrskega roka pripadniki letnikov 1917. in 1918., ki so uživali predvojaško izobrazbo. Skupno z aktivno vojsko in prostovoljno dalje služečimi vojaki in podoficirji bo imela Rusija pod orožjem polpeti milijon vojakov.
Na Japonskem vlada veliko vznemirjenje *rr c ' 1 ' "
zaradi ponesrečenih japonskih poskusov, da bi štrli kitajski odpor pri Hankovu.
V	dolini reke Jangceja so japonske čete pretrpele nov neuspeh pri Kiukiangu. Splošno prevladuje prepričanje, da morajo dobiti japonske čete močna ojačenja, preden se lotijo napada v velikem obsegu. Sami Japonci računajo, da Hankova ne bodo mogli zavzeti pred polovico oktobra.
Iz Tokia poročajo,
da je šest ruskih bombnikov ponovno preletelo vzhodno mandžursko mejo.
Bombnike so točno opazili, ko so leteli nad Hunčunom. Letala so nekaj časa krožila nad mestom, nato pa odletela dalje. Po istem poročilu je neko drugo rusko letalo letelo nad vzhodno mandžursko mejo. Prav tako se je rusko letalo pdjaVilo vzhodno od Seigua na južni obali reke Tumena. Letalo se je umaknilo, ne da bi^ vrglo kak*6'bombo.
Položaj v Palestini se je znova izredno poslabšal. Nedavno se je
v Jeruzalemu in okolici zvrstila vrsta napadov in izgredov.
Vepje število, ljjudi .^e bilo ubitih. Uporniški Arabci šo na Ve"č krajih' pretrgali telefonske zve£e, vdrli'čeld' v angleške policijske stražnice in odvzeli angleškim orožnikom njihovo orožje in strelivo. V Jeninu je bil izvršen bombni'napad fia angleški vojaški avtomobil.
V	Napltisu so arabski uporniki vdrli v poli-
je delo. Naslonila se je nazaj, si pogladila kodraste črne lase na senceh in sanjavo pogledala v solnce. Kako so se njene velike, temne oči lesketale pri tem tihem gledanju in premišlievanju! Kajžarica se je s čevljem dotaknila Petrove noge in veselo rekla svoji hčeri: »Otrok, kaj pa spet premišljuješ?«
Lizika jo je pogledala, kakor bi se' bila pravkar zbudi'la. »Veš„ mama, pri takšnih besedah si moram zmerom kaj misliti. To je kakor pri uri: kadar pride njen čas, "ititbra kukavica zakukati. Takšna beseda je pomlad. Kadarkoli jo slišim, zmerom se nekaj zbudi v meni. pa sama ne vem, kaj. Iri potem moram na nekaj misliti,' pa tudi ne vem, kaj je ti Pa še, ko'je tako lepo solnce!«
Botra Nana je prikimala. »Tudi pri meni
Je bilo časih tako.« Čez nekaj časa je deja-a Petru: »Kaj pa si dane; tak<>. tih?«j,
Peter je v zadregi odvrnil;'»Svojo cerkvico gledam- Tako lepo mi jo Lizika dela!«
Dekle ga je vedelo .pogledalo: »Ker bo
tvoja, veš!«	'
* '	i > 3 *2 EP
Peter je zarde! do ušes, ki so mu gledala iz razmršenih las kakor dve veliki rok% Nič veg »i jekel. .5?odarčim dalje je tako y miru sedel, tem teže mu je-šla sapa skoz: nosnice.
Botra Nana je'menda opazila, da se V Petru nekaj <kuHa'in da ne more dvigniti po* krova. Zait0 mu je hotela pomagati: »Pojdi, otroki-*' je rekla Liziki. »Skoči h''kramarju Iti prinest trii fiovegsf kleja. Stari ni več tto-feer:« ' •	;©f? r
Lizika je vzela ruto in šila. Pri vratih se je obrnila, kakor bi bila hotela Petra še ne-
kaj Vprašati. T6d£i nažadnje je molče' izginila v veži." •••;• • ''"•' ' .....•'
»No, Peter?«''Kajžarica se .je smehljala. »Kaji jI 4 teboj?« ■ ' ' " "
Preplašeno jo je vprašal: »Ali si mar opazila, da me nekaj'tišči?« ■•' r "
n .	.v :	l ... ^	k^r r
" »Veš, tako dobro te poznam, da to takoj vem.«,	. .. , .
Njegov glas se je obotavljal. -»Nekaj ti moram povedati.«} 1 "i •	.*',•.'',
»Kar z besedo na dan.«	"v '
»Pa je nekaj nerodnega.«	-
, »Nič ne det. Dosti takega sem že -morala slišati. Prej bi ,me .kaj dobrega prestrašilo. Vfsega sem.;žq,vajena.«? ,„..u,	d -
ii Peter je pogoltnil-'nekaj debelegaP »Glej, kaj spet govore ljudje o tebi! In zda*j sem jaz kriv!« 1 •■<> ■ < • ■ <
»Ti?« 18 fg^čffifflft iCajžariča; ........."
* »Da, ^botra, jaz! frajvečjo neumnost sem ti napravil« Zdaj se mu je bil jezik Že razvezal, ,it> besede, so začele Vreti iz njega. Povedal je, kkj je •nočni čiivaj o,polnoči videl in kaj so začeli zaradi tega govoriti po vs#1' VEftfc *» '	■ * 4 ; -	" &
Kajžarica ni rekla k temu niti* (besede. Niti najmanjša izprememba se ni pokazala na njenem velem obrazu. Samo roke so ji drgetale, ko iskala za streho lesene hišice dve "deščici. Šele čez nekaj časa, ko ji je Peter že* -dolgo Zaskrbljeno felfe&al na ufeta, je'našla odfcotfor.' »Tabo? Tdko? "Zaradi te-g*j "sct rtfe torej "ljudje tako gledali? IfP*v cerkvi! ""Cerkev, da,' to je pravi prostor za raznašanje takšnih neumnosti.«
Nekoliko še je"Peter oddahnil. »No, če te
pe.T^ffeč^Bbjr-a-* - ''V
Odkimala1 je. »Veš_, 'ljudje' morajo imeti svoje veselje" Zato pa mora znjerom kdo trpeti, ker dipug^ee pač ne gre, JCo so še otroci, populijo vsakemu hrošču nSge, ko pa dpraspjo, pograbijo človeka na cesti, nič ne izprasujejo, kdp jf, in .mu iztrgajo grče iz telesa, — samo zate, da imajo svoje veselje!«
»Ne, botra, ne!«, je zajpcljal Peter ves prestrašen. »Krivfca jipi delaš. Saj so po večini dobri! Ali na bij ftli,.če.bi.iib kd0 znal prav voditi.	■	r
»Ali mar že .ni bilo nekoga, ki jih je vodil?« Kajžaričin glas je zvenel ostreje. »Ali mu ni-bilo Jezus ime?« -M .... ■ . • ■
»Da res je, toda saj veš, — dolgo je že
tega!', ^daj, Vhisttm.' zdaj"bi morffi1 spet ite-»No? AJi mar nimamo župnika? Danes
jim je spet pridigal.«	......
»Pa še ^ftko^l^poj Toda, ne vem zakaj, — temu ne, verjamejo.«
»In tpbe?« „ ;r . , . . a g , Peter je zardel, in komaj, izdavil iz ->ebe.
to, i botra?, jaz- —* i« a mn tr m p »Ali jim mar nikoli ničesar nev rečeš? Pa 'Se pbtem še»tte tebe no.r8uje.jti. "»Zasramujejo'te' grbaStefa apOšlblft ^"'imenujejo!*"' ' Pia§nb '5£ jie začeli Peter braniti z' obema rokarhaf? »Apostol?' JezuS" Marfja!"Ne, botra, apdstol1 pa Ms^tn.« 'fn^bdterrf je K dodal. iJDa sem'-grt)a6t,"?e''t>«i re#: 'Ničeilfr ne mo-l-ent lfctčfem dffftatl, da M largili/ če pravijo tako.«
-I
\
dobro milo!
\
Slabo milo uniči tkanino! Zato ie treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila.
SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO
pere bleščeče belo
cijsko stražnico Stražnike so razorožili in si štiri njihove puške in mnogo streliva prisvojili. V Atiitu je večji oddelek arabskih upornikov vdrl v jetnišnico. Arabci so odvedli 's seboj nekega židovskega policijskega oficirja in vso njegovo družino, angleškega policijskega inšpektorja in nekega arabskega jetničarja pa so ranili. Na neki postaji vzdolž proge Tunharem—Haifa so Arabci ujeli 10 židovskih uradnikov in zažgali .vagon, ki je bil poln železniškega orodja.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli po 3.50 do 5, krave po 2.40 do 4.70, biki po 3.50 do 4.25, junci po 3.75 do 4, telice po 3.25 do 5. teleta
6	50, pršutarji po 7.50 do 8. plemenske svinje po 6.80 do 7.25 din.
SVINJE. Na mariborskem sejmu so se t govalr prasci, 5 do 6 tednov stari 90 do 120,
7	do 9 tednov po 130 do 160, 3 do 4 mesece po 180 do 240, 5 do 7 mesecev po 285 do 420,
8	do 10 mesecev po 450 do 550, enoletni po 710 do 820 din. Kilogram žive teže je bil po 6.50 do 8. kilogram mrtve teže pa po 8.50 do 11 25 din. Slanino so prodajali po 13 do 14 din kg
ZELENJAI). Na zelenjadnem trgu v Mariboru je bila čebula po 1.50 do ,3, česen po 3 do 5 din za kg, zelje po 0.50 do 4 din glava, kislo zelje po 4 din kg. kumarice po 0 50 do 1 din kos, kumarice za vlaganje po 8 do 12 kosov za dinar, zelena paprika 5 do 10 kosov za dinar, karfiola 1 do 6 din za kos. ohrovt glava po 0.50 do 2 din, hren po 8—9 din za kg. buče po 0.50 do 3 din za kos, rdeči paradižniki po 2 do 4 din za kg, glavnata solata kos po 0.50 do 2 din. endivija po 0.25 do 1 din kos.
SADJE. Na sadnem trgu v Mariboru so prodajali: jabolka po 3 do 5, hruške po 5 do .8, češplje po 6 do 8 din za kg. črnice po 2 din liter, breskve po 6 do 16 din kg. maline no ?, 50 do 4 din za liter, grozdje po 8 do 12 din za kg, brusnice po 6 do 6.50 za liter, luščene -orehe oo 36 din za kg.
j. KRMA. Kislo. seno. ie bilo v Mariboru po 72 do 80 din za 100 kg.
Vrednost denarta
Na naših borzah smo dobili 23. t. m, v devizah (s prišteto premijo):
Takrat vsekakor ni bil zapleten v zgodbo noben belec, temveč le Eskimi Samo da bi ju zdaj sovražniki ne napadli pred jutrom, potem se mu bo morda posrečilo rešiti Celijo, čeprav še ne prispeta do Arnimove koče. Na kakšnem ugodnem prostoru se bosta ori in Celija utrdila za sanmi in on bo s svojimi streli zadrževal napadajoče Eskime ter's kakšno pretvezo terjal razgovor z Blakejem. Potem pa ne bo spet zamudil priložnosti, ki jo je bil že enkrat tako lahkomiselno zapravil.
Toda za vse to je potrebna dnevna svetloba. a čakajo ga še dolge svinčene ure sive noči. Iz te strahov polne megle rumenkastega luninega svila se lahko zdaj zdaj prikažejo Upi in njegove tolpe Lahko ju obkrožijo, preden jih sploh opazi, in Blake se ne bo upal poseči v nočni boj prej, doklej ne bo ^videl, da je Filip omagal. Filip je škripal z zobmi in priganjal pse. ki so od utrujenosti hoteli korakati počasi1 Klical jih jp z imeni, ki jih je bil slišal od Blakea, in neusmiljeno je udrihal dolgi jermen biča po njihovih hrbtih. Ko so psi zmerom spet omagovali, se je Filip sam vpregel v vozilo ali pa ga ie tiščal od zadaj.
Led na Coppermineu je bil gladek in trd. Na več mestih je bil veter pometel sneg, in tod se je led bleščal kakor steklo. Za nekaj trenutkov ie sedel Filip zadaj za Celijo na sani Sede je strmel poln grozotnih pričakovanj v belo skrivnost noči, ki se mu je
1 holandski goldinar za 23.81 do 23.95 din;
1 nem. marko za 17.42 do 17.56 din;
1 angleški funt za 211.98 do 214.04 din;
1 ameriški dolar za 43.19 do 43.55 din;
100 franc. frankov za 118.56 do 120 din;
100 češkosl. kron za 150.19 do 151.29 din;
100 ital. lir za 228.15 do 231.23 din.
Vojna škoda se je trgovala po okoli 485 din. Nemški klirinški, čeki, ki so pretekle dni močno oslabeli, so se v ponedeljek in torek spet popravili. V ljubljanskem zasebnem kli-ringu so stali v torek 14.30. Če bo ta popravek ostal, še ni jasno. Naši izvozniki v Nemčijo, med njimi tudi slovenski izvozniki sadja, zahtevajo popravek in ustaljenje nem-
zdela neskončna in mučna kakor ledeni pekel. Kadar ni Filip z vso močjo svojega hri-pavega glasu priganjal pasjega krdela, je bilo tako tiho, da so koraki pasjih šap na ledu doneli kakor tihotno ropotanje kastanjet. Zraven sta.se slišala tudi težko dihanje živali in škrtanje drsečih sani v snegu. Nobenega drugega glasu ni bilo in ničesar drugega nista videla kot nerazločno valujoče sivočrno megleno morje. Zadnje drevo in zadnji grm sta bila že davno izginila za njima: noč nad arktično puščavo! Miljo za miljo sta drvela s sanmi po Coppermineu.
Kadarko.lf je Filip pozneje mislil na to nočno vožnjo na saneh, se mu je zdela kot groteskna, peklenska mora. Nikdar ni pozabil, kako je zašel mesec, in ju je objela popolna tema, v kateri je izginilo celo medlo lesketanje ledene proge, in kako je skozi to črno brežnd, gfozeče's smrtjo, zmerom in zmerom priganjal trudne pse in le včasih roko položil okoli Celije ter ji rekel, da je vse dobro in da se bo vse srečno končalo.
Po celi večnosti se je naposled začelo svi-tafi To. kar se v Arktidi imenuje dan, je jutrnemu somraku sledilo' hitro. Sence so se razblinile, breg se je pokazal na desni in levi in' neškirična'praznot^'puščave se' je' izluščila z nepredirnih fAeglerilh' tančic. Sžmo četrt'tire je traial prehod iz teme v dan Filip je ustavil'pM£ ih'pregledal'daleč naokoli ozemlje, da bi bil videl, ali se mu morda niso. od
ške klirinške marke, ker jim je sicer zaradi prevelikega rizika onemogočen izvoz. Izboljšanje klirinške marke si žele tudi sadjarji, da ne bodo prodajali svojega blaga čisto pod ceno.
Sejmi
28.	avgusta: Lendava, Sv. Trojica v Slov. goricah;
29.	avgusta: Muta, Poljčane, Sv. Filip v Ve-račah, Sv. Tomaž pri Ormožu, Zagorje ob Savi, Žalec, Ribnica na Pohorju (samo blagovni), Št. Vid na Blokah;
30.	avgusta: Velika Loka, Moravče, Novo mesto;
katere strani približali sovražniki. Ko se je razsvetlilo daljno obzorje, je začuden opazil,' da še nista imela za seboj ozemlja, kamor segajo zadnji gozdovi. Na severu se je ravnina bočila v skupino gričev, ki je držala od vzhoda proti veletoku in bila zarasla z gozdovi.
Nenadno je Celija kriknila, skočila s sani in pokazala v tisto smer. Zdaj je videl tudi Filip, kaj ie bila opazila. Izza enega izmed gričev, oddaljenega kakšnih tristo metrov od reke, se je vil med vrhovi dreves v zrak steber dima. Filip je hkratu zagledal tudi streho. Ko je videl Celijin drgetajoči obraz, je vedel vse. Komaj dve milii pred niima je stala Arnimova koča, in Arnim ni bil mrtev.
Ihteč je Celija izdavila neke besede, ki jih Filip ni razumel, toda oba sta vedela, da sta v dirki zmagala. V tem trenutku zmagovite zavesti so ju zapustile vse moči. Filip je bil vzdržal strahotne naoore noči in je zdaj začutil nepremagliivo potrebo po smehu. A bilo je čudno, da kljub vsemu prizadevanju ni spravil nI asu iz sebe. Ves otopel je strmel predse. Šele. ko ie Celija opletajoč s* stopila k njemu in napo] ne7avet!tna omahnila na njegove prši, se ie zbrifttal.
Hitro jo ie potisnil na sani in pognal pse. Tam, kjer ie sesdal gozd do reke, ie krenilo vozilo po obrežju navzgor, in kofai deset minut pozneje ie dosegel vrh grča, ki je kot prirodni nasip valoval "b svo->m vznožju stoječo kočo Z dveh ^i-ani. Proti severu in vzhodu od koče ie bila vel'ka iasa. Tz koče same ni prihaial nikak ž;vlieniski znak^ le dim je pričal, da je imela starovalee.
Hitro sta našla strmi dovoz po griču navzdol, in sani so obstale pred kočo. Celiia i«
ANKA
jAnca ULivth CUR«Ouu
18
M
31 avgusta: Konjice;
1	septembra: Guštanj, Radeče pri Zidanem 1 mostu, Višnja gora, Žigarski vrh, Črnomelj;
2	septembra: Prosenjakovci, Sodražica, Sv. Bolfenk pri Središču;
3. septembra: Vesela gora, Krško, Planina pri Sevnici, Št. IIj pod Turjakom.
Drobne vesti
— Za izvoz sadja ni dovolj vagonov. Naši sadni izvozniki se borijo z novo težavo. Številni vagoni so šli zadnje dni iz Maribora in Pesnice v Nemčijo, zdaj pa se dogaja, da zmanjkuje vagonov, in sicer na postajah v Mariboru, Pesnici in Ivanjkovcih. Izvozniki so radi tega zelo prizadeti, saj lahko zamudijo dobavni rok in utrpe veliko škodo. Naj se napravi red!
= Prva transa notranjega 6odstotnega posojila za javna dela in državno obrambo bo razpisana oktobra. Po vesti iz Beograda so vse priprave okoli porabe tega 4milijardnega posojila končane.
= Nemčija nam bo morda povečala kontingent za les. V Crikvenici se sestane jugoslovensko—nemški odbor za les. Na sestanku se bodo obravnavala razna vprašanja okoli izvoza našega lesa v Nemčijo. Naš lesni kontingent za izvoz v Nemčijo znaša ll°/o od skupne vrednosti našega izvoza v Nemčijo, a v teku časa se je pokazalo, da bi mogli izvoziti v Nemčijo večje količine lesa, kakor jih izvažamo zdaj. Na naši strani se je izdelal predlog, da nam Nemčija poveča lesni kontingent od 11 na 20%> od skupne vrednosti na šega izvoza v Nemčijo. To povečanje kontingenta za les bi se izvršilo na breme kontingentov za industrijske sirovine, katerih Nemčija ni lOOodstotno izrabila. Poleg tega se opaža, da Nemci zlasti kupujejo naš okrogli les, kar se dogaja v škodo naši lesni industriji. Zavoljo tega se bo na tem sestanku določilo razmerje izvoza med okroglim in žaganim lesom. Naposled bodo naši zastopniki na sestanku zahtevali, da se v bodoče onemogočijo doslej pogoste nepravilnosti pri dodeljevanju uvoznih dovoljenj v Nemčijo.
ŽENSKE
Srečata se dobri prijateljici.
»Oh, kako lepa si, kako dražesten obraz imaš,« pravi prva. »Zdi se mi, da te vidim danes prvič.«
»Kako si pa prišla na to?«
»Ker mi je včeraj nekdo dejal, da sem ti čisto podobna.«
planila pokoncu in zdrvela okoli ogla k vratom. Vrata so bila zaklenjena in Celija je začela s svojimi drobnimi pestmi tolči po njih. Pri tem je nežno govorila in vpila plašne besede v svojem jeziku. Filip je stal ob saneh. Zaslišal je najprej korake za leseno steno, potem. škrtanje zapaha in nazadnje globoki bas moža. Temu glasu se je odzvala Celija z vzkrikom. Vrata so se odprla in Filip je videl, kako je mož razprostrl roke in kako se je Celija vrgla v objem. Bil je star mož. Njegovi lasje in brada so bili sivi.
Toliko je bil Filip še videl, ko ga je zdajci prestrašil iz gozda se oglasivši zbor divjih glasov. Bili so človeški glasovi — hlastajoče volčje tuljenje eskimske trume, ki je obkolila človeka ali žival — krvni krik, ki se ga je Filip od svoje borbe s tremi Eskimi še dobro spominjal. Ti glasovi so prihajali iz mnogih grl. Potem je nekdo ustrelil iz puške. Strelu je takoj sledila pokljajoča salva. Z dvema skokoma je bil Filip na strani koče, obrnjeni proti jasi. Tu je zagledal moža z okrvavljenim obrazom, dirjajočega iz gozda preko jase proti koči. V trenutku je spoznal, da je bil belec. Z revolverjem v roki je stopil Filip naprej, in v naslednji sekundi je stal pred njim.
Mož je bil za pol glave višji od Filipa. Bil je gologlav in lovil je sapo, kakor bi bil že 'dalje časa tekel. Dolgi rdečkasti lasje so mu padali na rame; v eni roki je držal puško, v drugi pa stegno severnega jelena, na katerem pa že ni bilo več mnogo mesa. Njegov obraz je krvavel iz lahke rane od strela. Niegove oči so skoro skočile iz jam, ko je ZETleda! Filipa, a Filipu je od presenečenja skoro padel revolver na tla.
DOPISI
KOZJE (Smrtna kosa). Na Veliki šmaren je umrl v Kozjem g. Franc Guček v starosti 77 let. Pokojnik je bil daleč naokoli znan zaradi svojega izredno dobrohotnega značaja. Bil je skozi dolgo dobo let gostilničar v Kozjem in so se v njegovi gostilni zbirali skoro vsi javni delavci Kozjega in bližnje okolice. Brezplačno je dal najlepšo sobo na razpolago Čitalnici, brezplačno je pa tudi sodeloval pri vseh narodnih nastopih, igrah in veselicah zlasti s svojo glasbeno sposobnostjo. Bil je občinski odbornik v Kozjem od leta 1896 do 1. 1933 in župan od 1. 1920 do 1925. Tudi županstvo je upravljal vedno v skrajno pomirljivem in za vse potrebne brez ozira na strankarsko pripadnost enako uslužnem delovanju. Bil je soustanovitelj krajevne Hranilnice in posojilnice in odbornik Okrajne hranilnice od leta 1911 skoro do svoje smrti. Živahno se je udejstvoval tudi pri gasilski četi. Na uslugo je bil vsakemu domačemu društvu celo preko svojih možnosti in morda žal na škodo svojemu zdravju. Mirno lahko trdimo, da pokojni ni imel sovražnika. Na žalost šo se njegove imovinske razmere prav zaradi njegove skrajne dobrotljivosti v zadnjih letih njegovega življenja poslabšale. Bo di mu blag spomin, žalujočim otrokom in ostalemu sorcstvu pa naše iskreno sožalie!
PONIKVA. V ožjem krogu svoje rodbine je obhajal 6. t. m. g. Ivan Zdolšek ugleden posestnik, gostilničar in mesar na Ponikvi, še v polni življenski moči svojo petinšestde-setletnico. Po rodu je iz trdne kmečke hiše na Ponikvi ob južni železnici. Kot umen, priden, pošten in skrben gospodar si je uredil prav lepo domačijo. Jubilantu iskreno čestitamo z željo, da doživi v krogu svoje rodbine čil in zdrav še mnoga srečna leta.
RUŠE. Ob priliki ruške proslave 201etni-ce Jugoslavije je industrijec g. Hinko Pogačnik daroval za ubožno šolsko deco 1000 din, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. Želeti je, da bi ta plemeniti čin našel več posnemalcev. Šolsko upraviteljstvo v Rušah.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Sokol je svoj letni javni nastop, ki bi se moral vršiti 21. t. m., preložil na nedeljo 28. t. m. Vabljeni vsa okoliška društva in sokolstvu naklonje.-no občinstvo.
»Za božje ime!« je nejeverno vzkliknil. »Ti si! Ali si res ti, Olaf Anderson?«
TRIINDVAJSETO POGLAVJE Obleganje
Ko je bil Šved potisnil Filipa na varnejši prostor pod gričem, je sledil prvemu nejevernemu strmenju vesel pozdrav. Olaf se je nekaj časa oklepal Filipove roke kakor potapljajoči se rešilne vrvi, preden je mogel iz-pregovoriti besedo. Potem ga je ogledoval še enkrat dolgo in preudarno od nog do glave, da bi se bil prepričal, ali ga morda le ne vara oko. Nato pa se je Olaf Anderson zasmejal. Samo en človek na svetu se je znal tako režati. Kljub krvavečemu, oteklemu licu se je zvedril njegov obraz. Vsi ljudje so imeli radi rdečkastolasega Šveda samo zato, ker se je znal tako lepo režati. Vsak njegov tovariš bi bil prisegal na to, da se je Olaf tem lepše režal, v čim težavnejšem položaju je bil.
»Prihajaš kakor poklican in prav v zadnjem trenutku,« je rekel Olaf in še dalje gugal Filipovo roko kakor ročai pumpe »Vsi drugi razen mene so mrtvi — Calkins, Har-ris, mali Holandec in O' Flynn, vsi so mrzli in trdi, Filip. Vsak dan sem gledal, kdaj prispe kakšna patrulja Koliko mož si pri-vedel s seboj?«
Olaf je pogledal mimo Filipa proti vratom koče in proti sanem, in za trenutek je njegovo režanje zamrlo. Hitri stranski pogled mu je odkril vso prečudno resnico.
Spustil je Filipovo roko, stopil korak na-
DRAMLJE PRI CELJU. Naše društvo kmečkih fantov in deklet priredi 28. t. m. ob priliki desetletnice obstoja veliko tekmo koscev. Spored: ob 14. zbirališče koscev, grab-ljic in ostalih skupin pred staro šolo v Dram-ljah; ob pol 15. odhod sprevoda na tekmo-vališče; po prihodu sprevoda bodo poročila o delovanju društva v preteklih desetih letih in nagovori odposlancev zveze in okrožij; ob 15. tekma koscev, pri kateri nastopi 50 koscev in grabljic. Po tekmi pa bo pri Stručnikovi gostilni v Šentilju velika kmečka veselica z godbo in plesom. Vsi kosci bodo prejeli lepe nagrade, zlasti prvih pet. Igrala bo priljubljena godba na pihala. Ker bo naša jubilejna prireditev večja, kličemo vsem tovarišem in rodoljubom naše vasi: Posetite veliko tekmo koscev v Dramljah. Povabite tovariše in znance, da prisostvujejo 28. t. m. veliki kmečki proslavi v Dramljah.
novosti
*	Kraljevič Andrej se zdravi v ljubljanskem Leonišču. Te dni je bil v Leonišču v Ljubljani operiran na slepiču N"j. Vis. kraljevič Andrej. Zdaj ga pogosto obiskujejo z avtom Nj. Vel. kraljica Marija in njegova brata Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. kraljevič Tomislav, ki letujejo na Bledu. Ljubljančani iskreno pozdravljajo visoke goste, ko se ti vozijo v dvornem avtu po ulicah in se ustavijo zdaj pred to, zdaj pred ono trgovino, da nakupujejo daril za bolnega kraljeviča, ki bo v nekaj dneh že okreval.
*	Peter Živkovič v Mariboru. V nedeljo opoldne se je pripeljal z avtom iz Rogaške Slatine, kjer biva na oddihu, v Maribor predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič. V njegovem spremstvu so bili nekateri ugledni možje, ki prav tako bivajo v Rogaški Slatini. Obisk Petra Zivkoviča v Mariboru je bil zasebnega značaja. Ko je obedoval »Pri orlu«, so ga obiskali predstavniki mariborske Jugoslovenske nacionalne stranke. Po kosilu se je g. Peter Živkovič spet vrnil v Rogaško Slatino.
*	Cestna dela v dravski banovini. Glede na razne časopisne vesti o novih cestnih delih v dravski banovini je Društvo za ceste na podlagi zanesljivih pojasnil na odločilnih mestih ugotovilo, da je oddaja del za modernizacijo cestnega odseka Jeorca—Kranj raz-
zaj in še enkrat temeljito premotril tovariša. »Sam?«
»Da, sam,« je prikimal Filip. »Z izjemo Celije Arnimove, ki sem jo privedel nazaj k njenemu očetu. Možak po imenu Blake je z Upijevimi tolpami za nami. Midva s Celijo sva pravkar v dirki zmagala, a lahko si predstavljam, da ne bo trajalo dolgo, ko se bo vsa drhal pojavila pred nami «
Spet je režanje zbistrilo Olafovo obličje. »Bog nam pomagaj, to bo veselo,« se je za-krohotal. »Pričakujemo jih torej tako rekoč z naslednjim vlakom. A prav po tem gozdu tu se sprehaja druga polovica Upijevega plemena, ki si je bila pravkar brusila pete na svojih kratkih nogah, da bi me bila ujela in mi ugrabila tole zglodano kost.«
Tedaj je Olafov pogled nenadno poželjivo objel Filipov revolver. »Municija?« je vprašal naglo. »Ali imaš tudi kaj hrane?«
»Kakšnih štirideset nabojev za puško in ducat za revolver, a mesa veliko količino.«
»Potem smeš v kočo!« je zarjovel Šved v preobilici dobre volje. »In tvoje psičke spravimo pod streho.«
Iz gozda je nekdo ustrelil in krogla je zažvižgala nad njunima glavama. To ju je podžgalo, da sta hitro stopila v kočo. Pse sta spravila s seboj Stalo ju je precej truda, da sta jih s sanmi vred spravila po tesni poti med kočo in gričem in skozi vrata. Kakšnega pol ducata strelov iz gozda se je med tem vmešalo med njune, pse priganjajoče klice. Zadnja krogla je zadela ogel koče in odkrhnila trščico lesa. To je obrnilo Filipovo pozornost na to, da so deske zgradbe na več mestih kazale takšne poškodbe.
(Dalje prihodnjič).
pisana za 5. september v gradbenem ministrstvu v Beogradu in da je v najkrajšem času ' pričakovati razpisa del za cestna odseka Kranj—Naklo in Maribor—Pesnica. Načrti za sodobno ureditev državne ceste Maribor —Slovenska Bistrica se v banski upravi predelujejo za težko cestišče, a podrobni načrti za razširitev že dograjene ceste Ljubljana —Jeprca z enometrskim obrobnim trakom bodo v najkrajšem času dogotovljeni in nato predloženi ministrstvu v odobritev in razpis za oddajo del. Dela za modernizacijo bano-vinskih cest Podvin—Lesce in za gradnjo mosta preko Mure pri Petanjcih so se že začela. Društvo za ceste pa je odločilna mesta še opozorilo na nujnost ureditve obmejnih cestnih prehodpv, predvsem pri Planini in Korenskem sedlu.
*	35.000 železniških delavcev snuje enotno vsedržavno stanovsko organizacijo. V mariborski Delavski zbornici so se v nedeljo zbrali odposlanci 35.000 železniških profesioni-stov in delavcev, da se posvetujejo o ustanovitvi samostojnega strokovnega društva, ki ne bo reševalo političnih vprašanj, marveč le krušna in se bo borilo za moderni delavski pravilnik in za take plače, s katerimi bi se dalo vsaj za silo preživljati, in pa za primerne pokojnine. Na zbor je prispelo 43 odposlancev iz vseh delov države. Srečko Gantar je v imenu sklicateljev obrazložil namen sestanka. Na zboru je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da v smislu sprejetih pravil izvrši vse priprave za ustanovitev samostojnega in neodvisnega strokovnega društva. V tem odboru so: Ernest Ravnikar (Ljubljana), Franc Brezovšek (Ljubljana), Franc Karbun (Maribor), Anton Zalar (Ljubljana), Anton Kregl (Maribor), Leopold Brenčič (Maribor), Danilo Slomovič (Sarajevo), Mijotov Vesa (Kraljevo) in Mijo Zagode (Sisak). Na zboru je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje zahteve železniškega delavstva.
*	Še eno zadoščenje županu Križnarju. Pred nekaj dnevi je bila pri ljubljanskem apelacijskem sodišču zanimiva prizivna razprava. Lansko pomlad je državni tožilec v Ljubljani dvignil zoper priljubljenega stra-žiškega župana Križnarja Antona obtožnico, češ da je v neki kranjski gostilni delil letake, na katerih se je napadala sedanja vladavina. Pri razpravi pred okrožnim sodiščem je bil g. Križnar oproščen od obtožbe, ker se je izkazalo, da ni bil z omenjenimi letaki v nobeni zvezi. V teku kazenskega postopa' so prišle na dan .zanimive reči o tem, kako so neki gospodje skušali pričam dopovedati, da je Križnar tisti, ki je delil v Kranju pro-tivladavinske letake. Ta poizkus pa je kakor rečeno klaverno propadel. Vendar državni tožilec z oprostilno sodbo ni bil zadovoljen in je vložil priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, kjer je bila 10. t. m. razprava. Priziv-nemu senatu je predsedoval podpredsednik apelacijskega sodišča g. Mastnak, obtožbo je zastopal višji državni tožilec g. dr. Kravina, župana Križnarja pa je branil g. dr. Zajec. Ponovno sta bili zaslišani dve priči. Pa tudi apelacijsko sodišče je prišlo do zaključka, da župan g. Križnar ni kriv, in ga je oprostilo od obtoženega dejanja po zakonu o zaščiti države. Ta oprostilna sodba je pravomočna. Z njo je g. Križnar dobil ponovno zadoščenje za spletko, ki so mu jo pripravili njegovi nasprotniki. Zupanu g. Križnarju iskreno čestitamo!
do četrtega kolena nazaj v sorodu z Židi, je prišla te dni z Dunaja prošnja bivšega kan-celarja Schuschnigga, da mu preskrbijo krstni list njegovega deda in pradeda, ali sta se res rodila v okolici Lukovice.
*	Člani bivšega jugoslovenskega polka Matije Gubca v Tomsku, ki so po Dobrovolj-skem zakonu za to upravičeni, se pozivajo, da se obrnejo za pristop in izpopolnitev osebnih podatkov na sresko organizacijo vojnih dobrovoljcev, Ljubljana, Frančiškanska u. 10.
*	Za »Bog živi« 300 dni odpustka. »Kato-lički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa, poroča, da je sveti oče obdaroval stari pozdrav hrvatskih križarjev »Bog živi« s 300 dni odpustka za vsakokrat, kadar se izgovori. Kdor pa bo tako pozdravljal ves mesec, bo dobil enkrat na mesec popoln odpustek. »Katolički tjednik« objavlja pismo Henrika Rosa, ki pravi, da bodo odslej imeli vsi, ki pozdravljajo s pozdravom »Bog živi«, iste odpustke kakor za pozdrav »Hvaljen bodi Jezus!«
*	Preselili smo se! »Lekarna pri angelu« Mr. ph. D. Andrijanič v Novem mestu (spodnja lekarna) se je preselila v novourejene prostore na Ljubljansko cesto štev. 14. poleg manufakturne trgovine K. Barboriča in glavne trafike. Lekarna je urejena po najnovejših zdravstvenih predpisih in ima na zalogi vsa najnovejša domača in inozemska zdravila za ljudi in za živino.
*	Največje zasebno trgovsko učilišče. Znani državno priznani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je letos znatno razširjen in najmoderneje opremljen. Posebnost bodo učilnice za pisarniške Vaje in strojepisnica. To bo edinstveni zavod te vrste v državi, potrjen tudi od ministrstva. Učence(-nke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo Po polletni praksi lahko od-pro učenci(-nke) tudi lastne trgovine, kar je važno zlasti za otroke trgovcev in obrtnikov. Poučujejo prvovrstne učne moči, profesorji. Kdor želi podrobne informacije, naj piše na ravnateljstvo za brezplačni prospekt s slikami. Mesečna šolnina 180 din. Vpisovanje vsak dan. Lani je zavod obhajal 351etnico obstoja. Je najstarejši in največji te vrste. K napredku mu iskreno čestitamo in ga najto-pleje priporočamo.
*	Sprejem v podčastniške šole. Inžinjerska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 leti: Strokovna mornariška In pomorska vazduhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška (od 15Vs do 181/« leta starosti) Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14 Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din.
*	Sokolske kroje, kompletno izdelane ka kor tudi samo sukno in posamezne predmeU nudi po ugodni ceni Stermerki — Celie
*	Državno priznani'enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu (dopisna trgov-
. ska šola) v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajenske dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares ustreznimi velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
*	[Mladeniči rekruti. ki ste potrjeni, pa ima'e skrajšan rok službe, želite f-imprei vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru informirajte se in uredite svoie zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen se ne da več pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc kapetan v p . Ljubljana Maistrova ulica 14 7.a odgovor priložite kolek ali 7n?mkn za 6 din
*	Tragična smrt mladeniča v Dravi. V nedeljo popoldne se je družba mladih fantov kopala v levem rokavu Drave pri Mariborskem otoku. V družbi je bil tudi 161etni France Prešeren, sin strojevodje državnih železnic. Fantje so pogumno plavali po sredi Drave. Nedaleč od mostu, ki veže otok z le-
vim bregom Drave, pa je France Prešeren obupno zakričal in že izginil pod vodo. Fantje so splavali za njim, toda Prešerna ni bilo več na površje. Pokojni France Prešeren je bil zelo dober plavalec. Vse kaže, da ga je pri naglem plavanju prijel krč.
*	Smrtna železniška nesreča pri Kresnicah. Med postajama Kresnicami in Lazami je mariborski osebni vlak povozil do smrti orožniškega podnarednika Janeza Erjavca iz Borovnice. Mladi orožnik je opravljal na progi nadzorno službo. Kako se je zgodila nesreča, ni jasno.
*	Nesreča ljubljanskega letala. Blizu Vir-ginmosta se je pripetila manjša letalska nesreča. Zaradi napake na motorju je bilo letalo ljubljanskega Aerokluba »Pelikan« prisiljeno pristati. Pilotu se ni pripetilo nič hudega, letalo pa je precej poškodovano. Ljudje iz bližnje vasi so prihiteli pilotu takoj na pomoč. Letalo je pilotiral Franci.
*	Mamutovo rebro v Bistrici. Rebro je našel neki siromak v strugi Kamniške Bistrice na Perovem. Umival si je noge v bližini onega nevarnega ovinka, kjer je Bistrica pod brvjo odnesla več tisoč kvadratnih metrov travnika in izpodkopala kolovozno pot. Mislil je, da štrli iz vode stara zarjavela kosa. Ko pa jo je s silo vlekel iz gramoza, je opazil da je to dolga ploščata kost. Malo vstran je našel v pesku še drugo kost. Obe sta sestavljeni dali rebro predpotopnega mamuta. Siromak je najdbo ponesel nadzorniku g. Sad-nikarju, ki je ugotovil, da gre v resnici za mamutovo rebro. Najditelj je spodnji konec rebra blizu prehoda kosti v hrustanec odlomil, ko ga je vlekel iz gramoza. Kljub temu pa je rebro dolgo blizu enega metra. Vidi se da je že delj časa ležalo prelomljeno v strugi, ker je kamenje izgladilo kost na prelomnim. Na vsak način pa je zdaj zanimivo, kako je prišla kost v strugo Bistrice in ali izvira od onega slavnega neveljskega mamuta, ki so ga spomladi spravili na beli dan.
*	Čudno divjanje strele. Med močno nevihto je udarila strela v domačijo posestnika Štruklja na Jesenjah. Strela je razbila Štruk-ljevim na strehi okrog 200 opek, uničila pa je tudi del ostrešja. Električna iskra je švignila nato v skrinjo, shranjeno na podstrešju in je vžgala star dežnik, spravljen v skrinji. Nato si je izbrala najbližjo pot v kuhinjo skozi strop. Med nevihto so bile zbrane v kuhinji mati in njeni dve hčeri, ki pa se jim ni zgodilo nič hudega, čeprav je strela osmo-dila mizo in stole, na katerih so sedele. Zanimivo je, da sta se igrala pod mizo med nevihto domači kuža in mačka. Med tem ko je ostal kuža nepoškodovan, je strela mačko raztrgala. Strela je hišo precej razkopala. Na mnogih krajih je odstopil omet in ga je razmetalo na vse strani. Da so doživele Štrukljeva mati in njeni dve hčeri hude trenutke, si lahko mislimo. Kakor kaže, je Štrukljeva domačija precej izpostavljena streli, saj je pred leti udarila strela tudi v njihov hlev, ki je pogorel do tal.
*	Smrtna nesreča pod vrhom Triglava. Tik pod vrhom Triglava se je te dni primerila huda nesreča, ki je terjala -življenje starejšega moža. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bil ponesrečenec znani rastlinoslovec 731etni Rajko Justin iz Ljubljane.
*	Vrhniški vlak je povozil motociklista. Po vrhniški cesti se je peljal neki motociklist. Na ovinku pri Drenovem griču, kjer je križišče, zapira razgled hiša, zato vozač ni mogel videti vlaka, ki je prav tedaj privozil do križišča ceste in proge. Vlakovodja, ki je videl. da bo moralo priti do usodne nesreče, je hotel zavreti vlak, a ie bilo že prepozno. Vlak je naletel na motociklista in ga povozil. Pokojni je bil Ivan Kucler iz Velike Ligojne.
*	Obupana mati pod savinjskim vlakom.
Ko je vozil savinjski izletniški vlak v nedeljo zjutraj iz Celja* proti Petrovčam. "se je vrgla neka ženska na progo. Kolesa so šla čez njo in jo usmrtila. V mrtvi so spoznali 381etno Amalijo Tržanovo, ženo delavca in hišnega posestnika z Dobrove pri Celju Tr-žanova je bila v zadnjem času duševno zmedena. V soboto je dejala svojemu llletnemu sinu-edincu, da je ne bo več videl. Nekaj ur pozneje je izvršila svojo obupno namero.
* Ded bivšega avstrijskega kancelarja Schuschnigga je bil baje iz okolice Lukovice.
Ko je po smrti avstrijskega kancelarja Doll-fussa postal njegov naslednik dr. Schuschnigg, so se neki Šušniki iz okolice Lukovice začeli zanimati za to, ali morda novi kancelar ni z njimi v sorodu. Spomnili so se, da je neki njihov stari stric šel kot uradnik na Dunaj in potem služboval po raznih krajih bivše Avstrije. To naj bi bil stari oče kancelarja Schuschnigga. Neki znanec je na Dunaju celo stopil k Schuschniggu in ga vprašal, ali morda njegov rod ne izhaja iz kamniškega okraja. Zvezni kancelar je takrat odločno zanikal to domnevo, češ da o tem ni bilo nikoli govora v njihovi rodbini in da nihče ne ve za kake sorodnike na bivšem Kranjskem. Zdaj, ko morajo v bivših avstrijskih krajih nove Nemčije državljani dokazati, da niso
»
*	Samomor, ki je razburil ves Maribor. Te
dni soi našli za Kalvarijo mrtvega mlajšega moškega z rano nad desnim očesom. Truplo je ležalo kakšnih 50 korakov nadmostičkom, preko katerega držii pot na Kalvarijo. Državno tožilstvo je bdredilo: komisijski ogled na mestu najdbe. Komisija je ugotovila >rano nad desnim očesom. Razen tega je našla pod truplom revolver.,.V,bližini -trupla je ležal naboj, ki je bil odpovedal. Na r.evolverju je bilo spoznati, da je odpovedal: pri poslednjem strelu. Ugotovili sq istovetnost na podlagi bratove izpovedi na kraju samem. Mrtvec je 181etni Rudolf Majcen, sin šolskega sluge na prvi dekliški meščanski šoli. Pokojni je prak-ticiral v Huttevjevi tkanin^ki tvornici in bi moral v kratkem oditi v tekstilno šolo v Le-skovcu. Komisija si ob priliki komisijskega ogleda.ju mogla povsem pojasniti vzroka pokojnikove smrti. Raztelesenje pa je pokazalo, da gre za samomor.
*	Vas je zgorela. V nedavni noči je huda nesreča doletela vas Kukuljevo. Nastal je velik, ogenj, ki je upepelil 60 zgradb Zgorela je tudi vsa živina razen one, ki je bila na paši.
*	Oproščen zaradi suma požiga. Pred malim . kazenskim senatom v Ljubljani se je zagovarjal posestnik .Jožef Kline z Vač. ki .je bil obtožen, da je zažgal svoie gospodarsko poslopje z namenom, da bi dobil izplačano zavarova'n:no od zavarovalnice Dunav. Po daljšem razorpvipniu moral senat Klinca zaradi oompirlča^a dok^^v oprostiti.
*	Za bratomor 20 let robije. V Oseku v Slovenskih goricrh ie b'l izvršen maia bratomor. Do krvavega zločina je prišlo zaradi spora o dediščini Posestnica Kramerjeva js hotela nekdaj izročiti posestvo svojemu mlajšemu sinu Vinku, a je pozneje zapustila posestvo starejšemu sinu Alojzu proti obveznosti, da mora mlaišemu bratu, ki je bil takrat zaradi živčne bolezni v Novem Ce-liu, izplačati 6000 din. Usodnega dne je Alojz delal pri nekem drugem posestniku: a ko ie prišel domov, mu ie žena povedala, da ie nekdo odnesel iz shrambe kakih 6 kg preka-jenega mesa. Alojz se je razburil in osumil
• tatvine svojega mlajšega brata. Ko sta se pri nekem drugem posestniku sešla, sta se spopadla in je med spopadom starejši mlajšega smrtno ranil z nožem, da je kmalu izdihnil. Alojz Kramer se je te dni pred mariborskimi sodniki zagovarial. da ie bil od mlajšega brata napaden in da ie zgrabil za nož v silo-branu. Razen sorodnikov, ki so skušali zvrniti krivdo na pokojnega, so številne rnče slikale Vinka kot marljivega fanta, med tem ko za brata Alojza niso ugodno iznovedale. Alojz Kramer je bil obsojen. nž> 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, j
*	Aretaciia lastnika Slovenske banke v Ljubljani. Tp dni so v Ljubljani aretirali Mira Jankoleta, predsednika, ravnatelja in, lastnika Slovenske banke Voditeli Slovenske banke je bil nekai časa dr Ivan Marija Čok,, pozneje pa je kupil banko Miro Jafrkole., Sorva se je banka pod Jfenkoletovim vod-, stvom pečala s posredovanjem, prodajo srečk in s podobnimi kupčijami, ki spadajo v posel vsake menjalnice Pozneie pa je Mirko Jankole začel špekulirati s hranilnimi knjižicami. Za majhno ceno je.kupoval hranilne knjižice in jih jemal v aast^vo. Pri tem so se dogaiale nerednosti, ki.-jsb. bodo .oblastva še preiskala. Ovadbe..in tprLiaye se neprestano množijo.
*	Po kočevskih vaseh, zažiga neznanec. Poročali smo že pred tedni o požaru sredi kočevske vasi Mlake, ki bi bila, skorq pogorela, če bi se gasilcem ne posrečilo požar omejiti. Štirinajst dni po. tem, dogodku je,.bil drug
. požar na Mlaki., Vaščani so p,o tem ponovnem požaru vznemirjeni organizirali,, :nqčne straže, ki pazijo na vsakega______ki .se. v večerni h
urah približa, v.asi. ,Na. Veliki; šmaren. zve-čer je kljub, -straži v v.a?i ..pono.vno 'nastal ogenj, ki je še od prvega .Požara hudo. oškodovanemu posestniku Konigiu Ivany uničil skedenj. Kdo je požigale.Cj ^ vznemirja marljive vaščane male kočevske; vasi.ee. ..v kateri je nastanjena tudi skoro polovica' kočevskih Slovencev, je .zaenkrat, uganka., Ker je te idni posestniku Leserju v Dolgi yasi,,pri Kočevju takisto pogorel,..skedenj ip je ..bil. ta
požar tudi podtaknjen, vaščani iz Mlake in vseli okoliških kočevskih vasi "domnevajo, da požigalca ni iskati kar v vasi sami, temveč. je lahko tudi drugje. Neznan požigalec zažiga najbrž iz^naslade.	, ...
* Obsodba zaradi uboja. Pred tričlanskim senatom, v Celju so se zagovarjali 261etni klobučarski pomočnik, Josip Žalnik, .x211etni delavec Jakob Dežman in.211etnj čevljar Iv. .Štruc iz Vitanja. Vsi trije obdolženci so 10. julija zvečer popivali v Vitanju. Ko so srečali okrog polnoči na cesti nočnega paznika in načelnika vitanjskega Sokola Vilija Pur-ga, jih je Purg prijazno pozdravil. Žalnik pa je stopil k Purgu in ga osorno vprašal zakaj ga je naznanil sreskemu načelstvu in mu pripomogel do štirih dni zapora Po teh besedah •je prisolil Purgu zaušnico, ki mu jo je Purg po pravici vrnil. Žalar pa je udarjal Purga še dalje, in potegnil svoj štilet ter zadel s prvim zamahom Purga v levi komolec, z drugim pa naravnost v srce. Purg se je opotekel še nekaj korakov, nato pa se je zgrudil in izdihnil. Žalnik je bil tudi obtožen, da je v isti noči z nožem v roki prisilil Antona Pun-gartnika v Vitanju, da ga je spremil spat na neki kozolec in ga tam stražil. Žalnik in Dežman sta se pred ubojem in po zločinu dogovorila, da bosta napadla vitanjske orožnike in preprečila aretacijo. Žalnik, ki je priznal svoj zločin, je bil obsojen na osem let in pol robije. Dežman na dva meseca in 15 dni strogega zapora. Štruc pa je bil oproščen.
Čevljar je okradel samega sebe. V delavnico čevljarskega mojstra Lojzeta v Litiji so nedavno sredi noči vlomili neznanci in mu odnesli 13 parov moških in ženskih čevljev, več kož, razne podplate in celo dve žarnici. Tako je vsaj prijavil čevljarski mojster vlom litijskim orožnikom, pa tudi tukajšnjemu zastopniku zavarovalnice »Dunava«, kjer je bil zavarovan proti vlomu za 8000 din. Okra-deni mojster je trdil, da so mu povzročili tatovi za 4000 din škode. Podrobnosti vloma so preiskali litijski orožniki in dognali, da si je čevljar vlom samo izmislil zaradi zavarovalnine. Mojster se bo moral zagovarjati pred sodniki.
od 28. avgusta do 4. septembra Nedelja, 28. avgusta: 8.00: Salonski trio ..(Novak Karlo, Comelli, Borštnik Boris); vmes plošče. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Slovanske skladbe (plošče). 10.00: Prenos bojevniške prirejditve z Brezij. 11.00: Musorgski-Ravel: Slike z razstave (plošče). 11.30: Otroška ura (Tetka Marička. 12.00: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi. 13.20: zabavo in oddih (plošče). 14.00: j Napovedi. 17.00: Kmetijska ura: Čebelarstvo i y tekočem letu (Okorn Jože). 17.30: Koncert (Mirko Dolničar, prof. Lipovšek — spremljava in .radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30:- Nacionalna ura: Naše žito .(Milgn- NovakovicV. «19.50: Koncert radijske-,'ga orl*estra'r2i'.d0: Pevski in klavirski koncert (Ida Valjalova in, ga. Marta Osterc-Va-Ijalova). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: • Kmečki trio.
Ponedeljek, 29,. avgusta: 12.00: Iz Mozartovega carstva (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi;, 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napo-,,vedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura: Naša nacionalna glasbena .kultura (Antun Dobro-nič). 19 50: Zanimivosti (Javornik). 20.00: L'szt: Ogrska rapsodija (plošče). 20,10: Zdrav .niška ura:. Nekaj poglavij o biologiji ž^ne (dr Božena Lavrič-Zajčeva). 20.30: Večer •lfihk« glasbe,. (Stankp If^ftk .^-..^itgra, Stanko ^vgust,iT— harmpnika,-in • pevski tercet ,Stri- i tarjevib). .22.0.0: Napovedi, poročila,, ,2^.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester)
Torek. 30. avgusta: 12 00: Zborovska gla-, sba (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20:» P^oldpnski Honced radijskega'orkestra 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila 1930: Nacionalna urai Odnosi Kara-tdiordia ;in' kiieza' Miloša do črnogorskega vla-^ike Petra-1. (Ivan, Kresič). 19.50: 10 miput
zabave. 20.00: Boieldieu: Bela dama, uverti-ra (plošče). 20.10: Ob dvajsetletnici dobro-voljskega gibanja III. (Jakob Grčar). 20.30: Koncert (citaraški trio »Vesna« in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos. lahke glasbe iz .kavarne Nebotičnika;
Sreda, 31*..avgusta: J.2.00: Filadelfijski simfonični orkester (plošče>. 12.45: Poročila. 13:Q0: Napovedi. 13.20: Pisana trata cplošče). 14.00: Napovedi. 18.00;„ Narodne.pesmi ob spremljevanju citer (Štefka Korenčanova in Vilko Skok). 18.40: Opazuj in poskušaj (prof, Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Fra Kačič-Miošič irt jugoslovenska misel (Miloš Parenta). 19.50: Kdor hoče, naj pleše (plošče). 20.30: Koncert vojaške godbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Harmonika solo (Ivan Magister). i
Četrtek, 1. septembra: 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. 12.00: Koncert na vurliških orglah (plošče). 12.45: Po-ročiia. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19 00: Napovedi, poročila 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Heller: Češka beseda (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Pevski zbori (plošče). 21.10: Koncert komorne glasbe (Anton Trost, Bogomir Leskovic. Kce-nija Kušejeva). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester).
Petek, 2. septembra: 12.00: Naše pevke, naši pevci (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti SPD. 20.00: Veseli zvoki (plošče). 20.10: Obvezno ljudsko zavarovance (Cirila Štebijeva). 20.30: Prenos iz Zagreba. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 3. septembra: 12.00: Pisan venček lahke glasbe. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pisan venček lahke gla=be. 14C0: Napovedi. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19 00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19 50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Debeljakcva: Začarana gorska vila (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za konec tedna (radijski orkester^.
topof nikoun tor
snovanja nove	Kcprivnice
Gorjane pri Podsredi, avg.
Dopisnik iz Koprivnice pri Ftajhenburgu se je spet oglasil v »Slovenskem gospodarju« To pot se med drugim spotika vina? odgovor v »Domovini« 14. julija. Zelo se je motil in se še moti, če se mu zdi, da je vprašanje okoli snovanja nove občine v Koprivnici že rešeno. Ljudje se še niso pomirili kljub-temu, da hodijo od Marije k Sv. Janezu in obratno. Mirni so samo tisti, ki hodijo od Sv. Petra k Sv. Janezu, ki se jih naše vpraašnje ne tiče. Dopisnik se tudi zelo moti, če misli, da imamo mi, ki smo se oglasili v »Domovini«, kakšne koristi od tega. da je sedež občine Pod-sreda na Pokleku Vidi se. da zadevnega dopisa v »Domovini4 ali ni čital ali ga pa ni razumel Priporočamo mu. da ga prečita Da pa ne bo v dvomih in da nas. ki se oglašamo v »Domovini«, v bodoče ne bo zafrkaval, mu povemo, da smo mi tisti, ki zahtevamo, da se sedež občine Podsrede prenese s Pokleka v tjfg Podsredo. kamor spada. Nadalje smo mit tisti, ki nismo ravno hudi nasprotniki vaši želji po ustanovitvi lastne občine v Koprivnici. Smo pa odločno proti vaši nameri, da bi-pri ustanavljanju lestne občine grabili po krajih ki pripadajo k podsvo-.iski župniji. To smo vam povedali tudi v zadnjem odstavku dopisa v omenjeni »Domovini«.-
Povemo vam pa kar na uho, da bi, lastno občino že v letu 193-3 v času komjj=aci-j lahko dobili Tedaj ie bil--čas- za to ugodnejši kakor sedaj. Zakaj se to ni-zgodilo, pa menda
že sami veste Pa tudi v prvem občinskem odboru združene občine ste bili Koprivničani razmerno dobro zastopani. Čudno, da se za zadevo takrat niste bolj zavzeli. Ker je resnica božja hčerka, vsaj tako pravijo, upamo, da nam ne boste zamerili tega, kar smo vam itukaj povedali.
Proslava 50 letnice Narodne strokovne zveze
Za proslavo 301etnice Narodne strokovne zvez?, ki ,bo 3. in 4 septembra v Ljubljani, vlada veliko zanimanje. Podružnice tekmujejo, katera bo poslala več odposlancev, pa tudi ostala nacionalna javnost pravilno ceni pomen in važnost jubileja narodnega delavstva. Organizacija narodnega delavstva to tudi po pravici zasluži, saj je organizirano narodno delavstvo važen činitelj v našem
javnem življenju. Poleg članov Narodne stro kovne zveze so sedaj priglasili svojo udeležbo zastopniki raznih sorodnih organizacij, tako da bo proslava zveze res dostojna, narodna manifestacija.
Za proslavo je dovoljena polovična železniška vozna cena, ki bo veljala odil. do 7. ■septembra. Vsak udeleženec kupi na odhod-ini postaji cel vozni listek in predpisano železniško legitimacijo, ki velja potem tudi za povratek. To je važno predvsem za one udeležence, ki se ne bi mogli poslužiti nedeljske polovične voznine. Vsak udeleženec pa mora imeti potrdilo, da se je udeležil proslave. Polovična voznina bo veljala za osebne in brze vlake.
V soboto 3. septembra zvečer bo akademija z družabnim večerom v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, a v nedeljo 4. septembra dopoldne bo istotam manifestacijsko zborovanje. Proslava 301etnice Narodne strokovne zveze, ne bo hrupna, a dostojna manifestacija narodnega delavstva.
Naši rojaki iz Nove Zelandije
na obisku
Te dni je prispela v Ljubljano skupina Ju-goslovenov iz Nove Zelandije, ki jih vodita imovita Dalmatinca Filip Vela, industrijec iz Aucklanda, in Toni Marinovič, restavrater in hotelir iz Willengtona. Med njimi je tudi Ljubljančanka ga. Ela Kovač-Slovnikova,
V Novi Zelandiji živi nad 6.000 naših ro-|akov, po večini delavcev. Mnogi so si s prid-hostjo pridobili veliko bogastvo in zavzemajo v svoji novi domovini pomembna mesta. Marinovič je ustanovitelj in prvi predsednik Jugoslovenskega nacionalnega društva v Novi Zelandiji v Willengtonu. Za naše rojake Si je pridobil mnogo zaslug. V Novi Zelandiji živi že 14 let.
Filip Vela je pred devetimi leti odpotoval iz Dalmacije v novi kraj. Pred tremi leti se
mu je že posrečilo ustanoviti veliko industrijo rib. Podjetje ima 17 velikih motornih ladij, lastno tvornico za konserviranje in hladilne naprave v katerih pripravljajo ribe, da jih zmrzle izvažajo v razne kraje sveta. Ta industrija je last Jugoslovenov in zaposluje veliko število naših rojakov. Vela je ravnatelj te zadruge. Kot eden najmarljivej-ših nacionalnih delavcev je prišel v staro do-1 movino tudi z namenom, da uredi kulturne potrebe svojih rojakov v novi domovini. Zlasti je potreben našim rojakom v Novi Zelandiji narodni učitelj, kajti naša tamkajšnja mladina se nam odtujuje, ker obiskuje le angleške šole.
Rojakom iz Nove Zelandije želimo prijetno bivanje v stari domovini.
tlasi na tujem
M i
Iz koloni] naših ameriških rofakov
Cleveland, avgusta. Na podstrešju neke zgradbe blizu Meno-mineeja sta našla dva dečka že razpadajoče truplo neznanega moškega. Pozneje se je izkazalo, da gre ža 581etnCga Antona Komarja Sz Pbrt Washingtona;''odkoder je prišel v Menorriin&e pted dvema letoma. Žadnje dni maja'Je Šel ž doma'in se ni več vrnil. Domači »o mislili, <?a Se je vAii v Port ^ashingttfn. Ogled tfupla je pokazal, da si ie Kom&r končal življenje.''V AftigriSi, kjer % bival 20 let, je zapustit ž^no', v*št8ri domovini pa mater.
V Barbetonu je nenadn6 umrla Cecilija Hitijeva, doma iz Mošenj pri Radovljiči. V istem kraju je umrla Ivanka Kumšetova, žena Martina Kumšeta, doma z Iga pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Stara je bila 47 let. V Clevelandu je umrl Janez Muhič, star 36 let, rojen v Ameriki, v Lost Creeku pa Janez Keržišnik, »doma iz Smrečja na Gorenjskem. V Jolietu je umrl Janez Venišnik, 3tar 56 let. . V New Yorku je preminila Leopoldina Vol fcarjeva, rojena Kvas,- stara 51 let, doma iz Domžal. Zadela jo je kap. V Ameriki je zapustila sina, hčer, dve''Sestri in tri brate, v Stari, domovini pa enega brata. Istotam je umrla Marija Dariičeva, stara SO let, doiha z Gorenjskega. Pokojna je bila že 40 let ameriška drž^ljar.ka in nožhali so jo'skoraj'l0ši »iewytirški 'ŠlovenM. Bfla je dobra 'kuharica Jn služilaje v mnogfK^ameHsKih Tiisah. ''
V°C!?velari'3 u so IffffiRi 'Janez Vidma^'?^ jna iz ' Spodnje fdrift,_ if/Skoder je- prišel v
Ameriko'1'fn-ed" 24 l&i; "Jo'že KavŠek,' po 3<£ maČe ;Gracar',"'!štar 63' let;' domra iz vasi"Cer-nela pri' Stični, in aMrija Kiizrrfičeva, rojena Simončičeva, stara 49 let. Ves o njeni
smrti je njeno sestro Kato Brajkovičevo tako pretresla, da jo je zadela kap. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je Čez nekaj ur umrla. Štela je 46 let in v Ameriki zapušča moža in dva otroka.
Smrtno se1 je pdflfesffečil V ClevČlaKdu te-1 sarski mojster, Lojze ePrušek, star 34 let. P.o-: stavljal je oder v katoliški cerkvi, pa'je padel z njega tako nešrečtio, da se*je hudo poškodoval. ' f ' •' ' t"
Druga smrtna'nesreča'pf i delu "se ie pripetila' v Milwaukeej'u, kjer se je ponesrečil pri de"lu na "jezerskem pomoliT Franc Zemljan, star 47 let, dOma iz Stranj pri Kamniku. V Ameriki zapušča ženo' "in trT frčdOfasle'
iMeetr* >	"f 1 ' '.....
V	rudniku v Calometu je pa ubiIo-*221eMe-ga v Ameriki rojenega Edvarda Dfa'£evičž7'
V	Chičagii *je'unYrta Marija''Kambičeva 'fo-jena"Reholtovaj'stara 4llet;'d6ma lfe Mokronoga. V kraju tilyju je Umrla v Anieriki ro-jfena Angela* £erničeVa. 'V -NewVOi-ku 'je uh^rl Janez"Carf0ar'slar '#.'M; doA'a od Rib-' rtiče. VHover Cityju je umrl Andrej Simič, doma iz Studena pri Postojni.
V	jezeru Lake Geneve je utonil Rajmund Dunda, star 30 let. Rodil se je v Jolietu kot sin bančnega uradnika Josipa Dunde.
V	Prestu je umrl Leopold Mur, star 37 let, doma iz Podgore na Gorenjskem.
V	Detroitu je umrl Gašper Malenšek, star 67 let, doma iz St.''Vida nad Ljubljapo. Mel je Sladkamo fi&l&eff i4rt' SdfrHjaf	z avtom v Kanado. M?d potjo se je pa Naletel'v neki ay?omobll, v<A&q& AasprcPe;
in to mu je tako pretreslo' živce, da je"kmalnj umrl siadkorfio^bofezriijo. V^bOlttiSnifi v Dodg6'C'tyju je umrl slovenski duhovnik župnik Jžtafe Smrflej." P&kojhik je *6<?il letžr 1873 v^Kranjski gori'°V maŠnika je bil'
Hildegarda Rybackyjeva, Jože Lavrič in Eve-lina Bembeneckova, Geo Scheidt in Ana Hor vatinova in Karel Berzank in Marija Boga-tinova. V Sheboyganu so se poročili Jože Rupar in Pavlina Virant in Leslie Quasius in Doroteja Pire.
Slovenci v Jolietu so dobili novega zdravnika Edvarda Svetiča. Promoviran je bil v Chicagu, prvo službo je pa nastopil v Joli-ietu v bolnišnici. Njegov oče je doma s Tanče gore pri Črnomlju.
Vestfalskim Slovencem. Posebni vlak v septembru za izletnike v domovino, se bo odpeljal iz Essena 2. ali 3. septembra, kar bo vsem posebej pravočasno sporočeno. Vrnejo pa se vestfalski izletniki nepreklicno 23. septembra iz Ljubljane. Uro odhoda vlaka iz Ljubljane bomo še javili. S tem vlakom se odpeljejo tudi tisti vestfalski izletniki, ki ostanejo v doniovini od prvega izleta v avgustu.
Iz Erkenschwicka (Nemčija) nam pišejo: Nedavno je umrla daleč naokoli znana gospa Marija Horvatičeva,'po rodu iz Zagorja ob' Savi. Stara je bila 59 let. V Nemčiji je bivala z možem Jurijem Horvatičem 35 let. Zapušča tri sinove in tri hčere, ki so vsi odrasli. Rajnka je bila splošno priljubljena, kal- je pričal tudi njen pogreb. Na zadnji poti so jo spremljali tudi zastopniki društev iz Suderwicha in Stoppenberga in naša zvezna zastava se ji je poklonila. V imenu Jugoslovenskega narodnega društva v Erken-schwicku ji je položil na grob venec predsednik g. Alojz Petek. Lahka ji bodi tuja zemlja, njenim svojcem pa naše sožalje!
Iz Hamborna-Neumiihla (Nemčija) nam pišejo: Član Jugoslovenskega društva »Triglava« g. Peter Lotrič je umrl v starosti 70 let. V Nemčiji je bival od leta 1898. Bodi zvestemu članu »Triglava« lahka tuja zemlja, njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
Iz Audun le Fichea (Francija) nam pišejo: Dne 1. t. m. smo spremljali na zadnji poti 121etnega Rajka, sinka Jožeta Barbiča iz Ba-novca pri Sv. Križu na Dolenjskem. Raj ko je bil'Izredno nadarjen deček in v šoli zmerom odličnjak. Ž&voljo tega ga je hotel oče poslati v ljubljanske šole, toda smrt mu je zdaj prekrižala račune. Naj bo pridnemu i Rajku lahka tuja zemlja! Njegovim žalujo-! čim svojcem izrekamo iskreno sožalje!
| BANKA BARUCM
, a
11. Rue Auber, Pariš (9°) ;odpremlja denar'v Jugoslavijo najhitreje in i po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse i bančne, posle najkulantneje. Poštni uradi v | Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: ; Belgija': št. "3064-64 — Bruaelles: Francija: ' št. 1117-94, Pariš: -Holandija, .štev. 1458-66 | Ned Dienst: Luksemburg: št. 5967, Luxem-' bourg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
.- V- «rr
KRATKA ZGObBA
raznih'mestih.' "" ..... ' f *
,r V ClevMffif sg j^orbPil'Ž?ovMi fed&v-T nik dr. '''Srfrškar*Jz Marien Anny Belaneyevo. V Milwaukee so se poročili Matija Lesjak in
Dva dobra .prijatelja Miha in Boltežar sta se 'hkratii poročila;' Medeni, tedni, še niso ihinili, ko Se je prijatelj Miha' strastno zaljubil v ženo prijatelja Boltežarja. Mislil je«, da-je že na smotru, ko je nekega jutra pre-jfel pisemfce Boltežarjeve žene, kjer ga prosi še isti večer na sestanek. To pa s pogojem, da'ji pokloni ptritan^ laf gaijp-^dieiasna njegovi roki. .-.rt««Jfcv 'r vt i! 'C"~ 'io—• s t Mtedi- ^irtož,.. ki "je ndvedem- prstam dobil nedavno, od svtoje žene v dar, se je lahko odločil, da ga'pokloni Boltežar jevjiženi: Ze-konalomnii zaljubljenec »je- pa -bil zelo izne-naden,-ko mu je Boltežarreva	ko je-
prejela prstan, dejalarda zdai lahko gre, da ji- ni. Meč potreben, ko je dobila zlati obroček; ,rkf gal je rijegovinženi 'poklonil"njen mož... • % le 't <*•>' r fc • .
Sluga; Gospod, tlikaj je račun mojega go spodaria. Ne' smein se prej vrniti, dokler rie plačate računa.«'	'	^'
Gospod: »Vi im^e pa srečo, dečko:' Toliko dopusta ne boste nikoli več imeli.«
Pomaranče In limone
Svojčas so uporabljali limone v glavnem kot začimbo pri raznih jedilih, medtem ko so pomaranče Jedli pozimi, ker ni bilo drugega sadja. Kako dragocena pa sta oba sadova za zdravje in lepoto, vemo še zelo malo časa.
Mladim dekletom, ki hočejo imeti lepo in čisto polt, toplo priporočamo, da pojedo vsak dan vsaj eno pomarančo.
Nekaterim ljudem delajo ob vročem vremenu jetra velike težave. Njim priporočamo, da zaužijejo vsak večer, preden ležejo spat, sok pol limone, toda brez sladkorja. Prav tako je limonov sok dober za prebavo. Zvečer namočimo v limonovem soku dve, tri suhe češplje ali pa prgišče rozin, in vse to drugo jutro izpijemo oziroma pojemo.
Tudi lupin ne smemcr zametavati. Vsekakor pa jih moramo oprati v vroči vodi. Vsa-kikrat, kadar jemo pomarančo, pojemo tudi košček lupine, ker postanejo potem oči jasnejše.
Tudi limonovo lupino jejmo redno. Imeli bomo osvežujoč dih, poleg tega pa še lepe zobe. Prav tako koristno je, ako od časa do časa oteremo ustno duplino z limonovim sokom. Komur na primer rada krvavi zobna dlesen, naj si jo večkrat odrgne z limonovim sokom in krvavitve bodo prav kmalu izostale.
Tudi proti sončnim pegam je limonov sok baje uspešno sredstvo. Take pege ovlažimo s sokom s pomočjo finega čopiča. Na ta način jih hitreje odpravimo, kakor če bi vsevprek namazali vso kožo.
Pa tudi drugače je za kožo zelo dobro, ako jo negujemo z limono. Kožo narahlo odrgnemo s koščkom vate, namočenim v limonovem soku. Koža bo kmalu izgledala bolj sveža in napeta. Saj je splošno znano, da ima večina krem za nego kože limonov sok in olje. Gospodinje najbolje vedo, kako koristna je limona. Umazane roke postanejo kmalu čiste in lepe, ako uporabimo limonov sok.
Kdor ima suho kožo, ta seveda ne sme uporabljati limonovega soka, ker učinkuje nekoliko sušilno. Za mastno kožo pa je naravnost odličen.
Ako vas močno boli glava, odrgnite si senci z limonovim sokom. Bolečine bodo kmalu popustile.
Od časa do časa si masiraj lasišče z limonovim sokom.
Pri pikih komarjev, muh in celo čebel bolečina preneha, ako pičeno mesto malo po-kapamo z limonovim sokom.
Ako imamo v sobi slab zrak ali sploh kak neprijeten duh, sežgimo malo suhe limono-ve lupine in smrad bo kaj hitro izginil.
Za kuhinjo
Zmleti zrezki. 40 dek telečjega, 40 dek svinjskega mesa in eno v vodi namočeno in otisnjeno žemljo zmelji na strojčku. Zmleto meso zmešaj z enim jajcem, žlico prepraže-ne čebule, soli, malo majarona in popra. Po potrebi dodaj še malo drobtin in napravi primerno velike zrezke. Položi jih na razbeljeno mast in postavi potem kozo v pečico, da se zrezki tudi po vrhu lepo zapečejo. Med pečenjem jih večkrat z nožem malo premakni v kozi in po potrebi prilij žlico vode. Daš s krompirjem in solato za večerjo.
Zelen fižol v omaki. Stročji fižol očisti vseh niti. operi, drobno zreži in ga skuhaj v slanem kropu. V kozi napravi nepretemno prežganje. Na prežganje stresi kuhani in ocejeni fižol, premešaj in zalij s kropom. Dodaj žličico sladke paprike, malo sesekljanega zelenega peteršilja in osminko litra kisle smetane. Vse skupaj naj vre še četrt ure. Daš h govejemu mesu kot prikuho ali pa s pečenim krompirčkom za kosilo.
Paprika v kisu za zimo. Papriko operi in iztrebi, to je odreži pecelj in poberi ven seme, nato jo zreži na drobne rezance, jo dobro nasoli, malo potlači in jo pusti tako nasoljeno 24 ur. Drugi dan jo ožmi, kolikor moreš, in jo gosto
naloži v steklenico s širokim vratom. Vmes naloži nekaj očiščenih čebulic, na vrhu položi navzkriž dve ploščati palčici, da držijo papriko dol, nato pa nalij prekuhanega in ohlajenega vinskega kisa. Dobro zavezi s pergamentnim papirjem in hrani čez zimo na suhem in hladnem prostoru. Tako pripravljeno papriko daš pozimi namesto solate k mesu na mizo.
Kumare s krompirjem. Kumare operi, olupi, zreži ali zribaj na tenke listke in osoli; nasoljene naj stoje pol ure. V kozo deni zre-zane slanine, in ko se malo ocvre, prideni moke in napravi svetlo prežganje. Na prežganje deni ocejene kumare, prilij žlico kisa in jih počasi duši približno pol ure. Med tem skupaj malo popopraj ali pa dodaj malo rdeče na listke. H kumaram prilij po potrebi malo vode, primešaj še pripravljeni krompir, vse skupaj malo poporaj ali pa dodaj malo rdeče paprike, in ko je enkrat skupaj s krompirjem prevrelo, daj kot prikuho h govejemu mesu ali pa k faširanim zrezkom na mizo.
Praktični nasveti
Kako rešiš človeka iz vode. Reševanje je dostikrat za reševalca nevarno. Posebno tedaj, če ponesrečenec ni brez zavesti. Poglavitno pravilo: Nikoli ne priplavaj k ponesrečencu od spredaj! Če se te tak človek oklene, si sam v smrtni nevarnosti. Pridi torej od zadaj k njemu in potisni glavo ponesrečenca pod vodo, da omedli. Samo s tako neobzir-nostjo moreš rešiti človeka. Priplavaj k ponesrečencu od zadaj, pograbi ga za roke in plavaj na hrbtu do brega. Če je ponesrečenec brez zavesti in se ti ni treba bati, da bi se te oklenil in še tebe potegnil v vodo, potem ga z eno roko zgrabi za lase, drugo pa imaš prosto za plavanje. Važno je tudi, da že pred reševanjem določiš, katera pot bi bila najbolj pripravna do brega!
Listnica uredništva
Podsreda. Drugi dopis še sledi.
štirinajst
Po priključitvi Avstrije ik Nemčiji ima Nemčija med vsemi državami na svetu največ sosedov. Zdaj namreč meji na 14 držav, in sicer na Francijo, Švico, Lihtenštajn, Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko, Litvo, Gdansk, Dansko, Holandsko, Belgijo in Luksemburško. Samo z dvema izmed teh držav ima tesnejše prijateljske stike in v desetih izmed njih ima nemške manjšine. Po površini je Nemčija zdaj za Rusijo med evropskimi državami na drugem mestu.
j Meri namreč 553.000 km2 in je prekosila Francijo, Španijo in Švedsko.
Tudi po izgubi precejšnjega ozemlja na vzhodu in Alzaško-Lotarinške ima zdaj po priključitvi Avstrije 13.000 km2 površine več kakor pred vojno leta 1914. Prebivalcev šteje okrog 65,000.000, poleg tega pa zahteva zase še okrog 5,000.000 Nemcev v sosednih državah. Glavna nemška reka ie zdni Dunav, najvišja gora pa 3789 m visoki Grossglock-ner.
V dobi do konca srednjega veka sta bili umivanje in kopanje splošno v navadi. Srednjeveški človek je bil rad snažen. V 16. stoletju pa so začeli zanemarjati nego telesa. V zvezi z nalezljivimi boleznimi, ki so jih bili zanesli iz Amerike in z Vzhoda, so v 16. stoletju zaprli počasi vsa javna kopališča. Mesta so postala umazana in potreba po telesni negi in vsakdanjem umivanju je bila zmeraj manjša. Leta 1640. je v Parizu izšla knjiga o lepih navadah, v kateri biča pisec kot posebno nadležno navado vsakdanje umivanje, ki ga imenuje čudaštvo. Pravi, da so celo taki ljudje, ki si vsak dan umivajo obraz, večkrat na dan pa roke in nekateri celo noge. Tudi znani zdravniki 17. stoletja so se izjavljali proti »zelo škodljivi razvadi vsakdanjega umivanja«.
Namesto da bi se bili ljudje umivali, so se pa pudrali, kar je bilo seveda tudi s tem v zvezi, ker je bila več ko četrtina ljudi koza-vih. Francoski kralj Ludvik XIV. si je vsako jutro z vlažnim prtičem obrisal obraz in roke.
V njegovi sobi za oblačenje ni bilo posod za umivanje. Navzlic, temu, da je Rousseau spisal knjigo »Nazaj k naravi«, je leta 1782. izšla v Parizu knjiga »Navodila za lepo vedenje za visoke sloje«, kjer pisec spet svari pred vodo in umivanjem in priporoča dišave.
Visoka gospoda je imela pač mnogo oblek, a da bi bil imel kdo več ko eno srajco, se je zdelo že izredno razkošje. Nega rok in nohtov je bila leta 1800 še neznana. Prav do francoske revolucije so si lase le potresali s pudrom in prav tako roke in našminkane oh ze. Skorjo so z obrazov le postrgali, ko je bila že nadležna. Namesto vode so priporočali za umivanje nešteto vrst raznih dišečih tekočin. Še Napoleon je rabil za umivanje kolinsko vodo, vendar se je zdaj pa zdaj tudi kopal v vroči vodi. Šele napredek zdravniške znanosti je pregnal strah pred vodo in odstranil predsodke o njej. Okroglo sto let je zdaj, odkar je spet v navadi vsakdanje redno umivanje.
cangkajšek je
kitajski Napoleon
Vodja Kitajske maršal Cangkajšek, znan na Kitajskem tudi pod imenom kitajski Napoleon, se je rodil v mali vasi. Ni mu bilo še leto dni, ko mu je umrl oče. Mati ga je morala poslati k sorodnikom, ker je živela v tako veliki bedi, da ga sama ni mogla preživljati. Sorodniki bi bili radi napravili iz njega trgovca. Deček je pa kazal tako malo zanimanja za trgovino, bi se niti preživljati ne mogel, če bi bil poslušal sorodnike. Naposled je prišel v vojaško šolo in pozneje v oficirsko akademijo. Tu je pokazal že kot gojenec prvega letnika tako nadarjenost, da so ga na državne stroške poslali v vojaško šolo
v Tokiu, kjer je študije nadaljeval in dovršil.
V Tokiu se je seznanil z znanim kitajskim upornikom in prvim predsednikom republike Sunjatsenom. Postal je njegov somišljenik in vrnil se je na Kitajsko kot revolucionar. Po revoluciji v 1. i911. in 1912. je postal poveljnik vojaške akademije v Kantonu. Med svetovno vojno si je ogledal razna bojišča kot kitajski vojaški ataše. Tam je vi del, kaj je moderna vojna. Do leta 1926, njegovo ime izven Kitajske ni bilo znano. V zgodovino je stopil kot poveljnik 19. vojske, ki se je leta 1932. junaško upirala Japoncem pri Šanghaju. Od takrat je njegova
slava hitro naraščala, kar močno spominja na Napoleonovo slavo. Čangkajšek je postal predsednik, potem diktator in zdaj ga uboga vsa Kitajska, kakor ni ubogala še nobenega cesarja in nobenega predsednika. Pred njim je obledela celo slava cesarja Šihoagtija, velikega kitajskega vojskovodje iz 2. stoletja po Kristusu. Pod njegovim vodstvom je Kitajska tako zedinjena, kakor ni bila skozi 4000 let svoje zgodovine.
Kakor ima Rusija svojega Stalina, Turčija svojega Kemala, Nemčija svojega Hitlerja in Italija svojega Mussolinija, tako ima mo-
X Cela rodbina žrtev letalske nesreče. Nedavno zvečer se je pripetila pri Milanu letalska nesreča, katere žrtev je postal milanski prefekt inž. Mario Chise z vso svojo rodbino. Tvornica letal Macchi je preizkušala neko novo vodno letalo. Po večkratnih poskusnih poletih, ki so vsi dobro uspeli, je povabila na letalski izlet prefekta z njegovo rodbino. Prefekt se je vabilu odzval. V letalu je bilo s posadko vred 13 oseb. Letalo se je v redu dvignilo in zakrožilo po zraku. Ko pa je priletelo nad Vareso, je iz neznanega vzroka treščilo na zemljo in se razbilo. Vseh trinajst potnikov je ostalo mrtvih pod razvalinami. Vlada je takoj odredila posebno preiskovalno komisijo, ki bo skušala ugotoviti vzrok te nesreče.
X Angleški uradniki proti kratkim krilom. Uradniki angleškega zdravstvenega ministrstva so se pokazali nasproti svojim tovariši-cam zelo nevljudni. Gospodje so namreč v uradni vlogi pritožili, da prihaja množica ženskih pomočnic v pisarne s »pobarvanimi obrazi« in da sedi ob pisalnih strojih v oblekah s kratkimi rokavi in kratkimi krili. Za moža, pravi vloga, je nemogoče osredotočiti se na delo, če ima strojepiska, ki naj mu piše, rdeče našminkane ustnice, napudrana lica in lakirane nohte. Ženske iz zdravstvenega ministrstva so nad to vlogo seveda ogorčene. Posebno ogorčene so nad tem, da bi morale po mnenju moških tovarišev, ki jih imenujejo smešne in staromodne, nositi v poletni vročini obleke z dolgimi rokavi. Kar se tiče šminke in lakiranih nohtov, molčijo.
X Blisk je ozdravil mrtvoudnega. Nekemu 241etnemu Londončanu se je pred več kakor Šestimi leti pri neki nogometni tekmi primerila nezgoda, zaradi katere mu je ostala ena noga mrtvoudna. Med hudimi nevihtami, ki bo divjale te dni v Angliji, pa se je mladi mož, ki je bil na izletu, zatekel pod drevo. V drevo je treščilo in blisk je oplazil tudi Waltersa, kakor se imenuje mladi mož. Ko se je Walters zbral od strahu, je začuden ugotovil, da mu je mogoče stati na prej bolni nogi, ne da bi se opiral na palico. Nogo je lahko gibal po mili volji in je odšel tako tudi domov. Zdravniki, ki so ga preiskali, menijo, da je električni udarec ozdravil mr-tvoudno nogo.
X Mati je hotela rešiti sina iz vode, pa je sama utonila. Poročnik indijske vojske Wil-mout Vickers je bil na kratkem dopustu v Angliji in je šel s svojo družino v obmorsko kopališče Thorpeness. Družina se je kopala. Oče in starejši sin sta se kot prva vrnila na kopno. Komaj je Vickers stopil na trdna tla, je slišal ljudi, ki so vpili, da je nekdo v nevarnosti, in opazoval je reševalni čoln, ki je odplul, da reši nekega dečka, ki je na morju po vsem videzu izgubil zavest. Vickers ni vedel, da je to njegov lastni, mlajši sin. Malo pozneje so pripeljali na suho neko žensko z belo kopalno čepico, ki je bila videti isto tako nezavestna. Sele sedaj je Vickers zaslutil, da bi mogla biti to njegova žena, ki je imela isto tako belo čepico. Ko je stekel tja, je izvedel tragično resnico. Njegov mlajši sin je zašel v nevarnost in mati je pohitela -k njemu, da ga reši. Uspelo ji je, da ga je obdržala toliko časa na površju vode, dokler ni prišla pomoč. Potem pa so jo zapustile moči in se je potopila. Takoj so začeli reševati tudi njo. Med tem se je deček osvestil in ko je izvedel, da je njegova mati v nevarnosti, se je iztrgal ljudem, planil v vodo in splaval proti mestu, kjer se je potapljala mati Prišel pa je prepozno, njegova mati je bila že utonila. De-
derna Kitajska svojega Cangkajška. Razlika je samo ta, da so prišle v drugih državah moč ne osebnosti na krmilo v času, ko od zunaj ni bilo nobenega pritiska, med tem ko je moral Čangkajšek prevzeti vodstvo države v najhujših časih, ko je udarila Japonska z železno pestjo na kitajsko zemljo. Čangkajšek je prevzel tudi zelo težavno dediščino po raznih pustolovskih generalih, ki so bili spravili svojo domovino že na rob propada. Vendar pa vse kaže, da se mu bo posrečilo Kitajsko dokončno zediniti tako, da bo lahko uspešno kljubovala navalu japonske samogoltnosti.
čka, ki se je pri poskusu, da bi jo rešil, onezavestil, so potegnili v čoln in spravili na kopno.	«
X 14 utopljencev v enem dnevu v Moskvi. Rusijo je obiskal v zadnjem času vali izredne vročine. V Moskvi so romali vsak dan tif , soči in tisoči na bregove Moskve, da bi se okopali. Pri tem je v enem samem dnevu utonilo 14 oseb. To dejstvo daje moskovskemu tisku povod za pritožbe-o neznosnih razmerah v tamkajšnjih kopaliških napravah.
X Skrivnosten morilec v Ameriki. Na bre»
gu Eriejskega jezera so nedavno našli razko1 sano truplo neke ženske. Policija misli, da gre za dvanajsto žrtev neznanega morilca, ki ga iščejo že dolgo časa. Posamezni udi trupla so bili v kovčegu, med tem ko je bila v papir zavita glava nekoliko korakov stran. Policija išče zločinca že od septembra leta 1934., ko se je začela vrsta njegovih grozodejstev. Nekoliko ur po grozotni najdbi so našli kakih 20 m stran žensko okostje. Mislijo, da gre tudi tu za žrtev istega zločinca. V vseh primerih je neznani zločinec osebe, ki jih je umoril, strašno razsekal in jim odrezal glavo. Kolikor je doslej razvidno, je morilec, če ne upoštevamo najdbe okostja, umoril šest moških in pet žensk. Policija misli, da so na drugih krajih clevelandske okolice zakopane še druge žrtve.
X V starih časih so kadili konopeljna zrna. Po muzejih se dobe starodavne pipe, med njimi takšne iz 1. 100. pred Kristusom. Nekatere imajo celo pokrove. Največ takih pip so našli severno od Alp v današnji Švici. Švicarski raziskovalec Reber zatrjuje, da so našli tudi v Rimu kakih petdeset podobnih pip. Kadili so Kelti in morda so se od njih navadili kajenja tudi posamezni Rimljani. Našega tobaka Kelti "seveda še niso poznali, temveč so kadili konopeljna zrna
X Boj v vlaku na življenje in smrt. Nočni brzovlak, ki vozi iz Bukarešte v Veliki Va-radin, je bil te dni prizorišče obupnega boja. Sprevodnik Curcica je opazil, da je neki potnik v drugem razredu potegnil nekemu sopotniku listnico iz žepa. Hotel ga je prijeti. Tat se je pa postavil V bran in je vrgel sprevodnika' iz drvečega Vlaka. Neki drtigi potnik, ki je boj opazoval, je potegnil zasilno zavoro, vlak se je ustavil in železniško osebje je žeparja prijelo. Sprevodnik, ki ga je 'bil zločinec vrgel iz vlaka, je kakor po čudežu dobil le lahke praske.
X Ose so jih napadle. V Borkenbergu v Vestfaliji so nedavno ose napadle štiri konje, vprežene v mlatilnico. Ljudje so prihiteli na pomoč in so skušali pregnati ose z ognjem in vodo. En konj je na mestu poginil, drugi trije pa so zdrveli, ko so jim pr rezali vprego, a so kmalu popadali na tla in tudi poginili. Posestnik sam in strojnik sta bila tudi opikana in so ju morali prepeljati v bolnišnico.
X Trideset parnikov in ledolomilcev bo rešenih. Poročali smo že večkrat o negotovi usodi kakšnih tridesetih ruskih parnikov in ledolomilcev, ki so v jeseni preteklega leta zamrznili v Severnem Ledenem morju. Večino teh ladij so smatrali že za izgubljene, a kakor zdaj poročajo, nesreča ni bila tako huda. Ledni oklepi okrog njih so začeli popuščati in obstoji upanje, da se bo vse brč-dovje rešilo. Na pomoč jim je prispel ledi-lomilec »Jermak«, ki mu je uspelo priti do njih, založiti nekatere ladje s premogom m jim odpreti pot skozi ledovje. Ledolomilec »Krasin«, ki je obtičal istotako v ledu, se je sam osvobodil in je odplul z zalogo premoga
iz Nordvijskega zaliva proti drugim ladjam* da jih preskrbi s kurivom in jim pomaga i£ nevarnosti.
X Morje ob obali rdeče. Naravoslovec Tap» rels je opazoval pred kratkim ob vhodu V pristanišče San Pedro v Kaliforniji nenavaden naravni pojav. Dne 7. julija se je nfi površini morja pokazala rdeča lisa. Ta lisa se je v naslednjih dneh bližala obali, pri čemer je spreminjala obliko in se je nazadnje razdelila v več manjših lis. Dne 16. julija jS ta rdečina dosegla obalo in se je ponoči silno svetlikala. Če je veter vodo valovil, se je bleščala zelenkasto modro. Ribe so delale v tej vodi svetle proge. Dne 20. julija se je začel iz morja dvigati neprijeten duh. Naslednji dan je bil smrad še hujši. Mnogo živali, ra* kov in rib je morje vrglo na suho. Čez nekoliko dni je smrad prenehal, a morje je ostalo še nadalje rdeče Ob koncu julija je rdeča barva izginila.	,
X Tekoči solnčni sij. Eden najčudnejšiK pojavov na Havajskih otokih je tekoči šolnini sij, ki se usiplje vsak dan najmanj enkrat na rodovitno deželo. To je dež, ki se pojavlja z vedrega neba. Solnce sije dalje, nikjer na nebu ni videti niti najmanjšega sledu oblakov,, nebo je temno modro še tedaj, ko se pokaže nad Mirnim morjem mavrica, ki naznanja konec pojava. Nenadno, kakor se je bil pojavil, dež preneha. To uganko je znanost že rešila. Silni vetrovi v višinah trgajo oblake, ki se kopičijo nad gorskimi vrhovi in iib odnašajo raztrgane s seboj, dokler se ohlajena para ne spremeni v dež. Otočani so temu pojavu nadeli ime »tekoči solnčni sij«.
X Ugasle zvezde. Če zažari zdaj pa zdal nova zvezda, zbudi to zanimanje med vsemi ljudmi. Če pa katera zvezda ugasne, se zanimajo za tak pojav samo zvezdoslovci. Pri ogromnem številu zvezd to res nima nobene vloge, če ene ali druge ne morejo več najti. Take pogrešane zvezde zapišejo' zvezdoslovci samo v velike kataloge. Podobno velja za nove zvezde. Ko zvezda zažari, jo zvezdoslovci opazijo, krstijo, opremijo s številko in zapišejo v katalog. Potem njena svetloba pojema, dokler se ne izgubi, da jo zapišejo med pogrešane. Takih zvezd je okrog 500. Med njimi je tudi nekaj majhnih, ki so bile pomotoma zapisane kot stalnice. Če jih iščejo na dotičnem mestu, jih ne najdejo, ker krožijo po svojih potih. Med pogrešanimi ni takih zvezd, ki bi bile navadnim ljudem kolikor toliko znane.
X Tobak dobro zdravilo. Angleški zdravniki so ugotovili, da je tobak zelo dobro zdravilo. To ni povsem nova trditev, kajti že pred 300 leti so pripisovali tobaku zdravilno moč in. z njegovo pomočjo so se že takrat borili proti nalezljivim boleznim. Posebno izvleček iz celega tobaka je izvrstno sredstvo proti nekaterim tropičnim bo-lpznim, zlasti proti pelagri, ki je neke vrste gobavost. Ta bolezen se pojavlja največ med kmetijskim delavstvom v južni Evropi in južnih ameriških državah. Na poseben način preparirani tobak ima mrtogo vitaminov B, ki so najboljše sredstvo proti tej bolezni.
X Eskimi so zelo dobri ijudje. Pred dvema letoma sta se dva angleška znanstvenika odpravila na znanstveno raziskovanje na skrajni sever Severne Amerike. S te poti poročata tole: .V kraju, ki je 600 km oddaljen od najbližje naselbine, sta zagledala belega človeka pred seboj, ki domuje tam Z Eskimi. Je to pater Bazin, francoski duhovnik, ki živi tam že pet let in ni v nikaki zvezi z ostalim svetom. Angleža pravita, da je to najsamotnejši človek sveta in poročata, kako ju je pater Bazin učil, 'da bi laže spoznala Eskime, ki se potikajo po neskončnih snežnih poljanah. »Njih zoprna zunanjost,« je dejal pater, »zakriva neskončno nežno dušo « »Pater«, poročata Angleža, »je resnico povedal, o čemer sva se kmalu prepričala. Nikakih živil nisva imela za svoje pse in sva že ugibala, katerega teh odličnih psov bo treba žrtvovati za hrano drugim, ko se je nenadoma pojavil majhen Eskim. Prijel naju je za roko in naju odvedel k svojcem. Tam se je vsa najina pasja čreda nasitila z mesom tjulenja. Šele čez več tednov sva izvedela, da so nama bili dali ti velikodušni Eskii?i svojo poslednjo zalogo živil.
Od 1. do 12. septembra
Ljubljanski velesejem
Polovična v o z n i n a na železnici, parobrodih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—.
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt/ industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. IX. Tekma harmonikarjev 11. IX.
Lepo zabavišče, velikomesten viriete. NAGRADNO ŽREBANJE. Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, Šivalni stroj, 30 koles.
NOVOST!
SAMO DIN 49*50
Za smeh in kratek čas
ZAKONSKA
Zakonca se peljeta v vlaku. Zena opazuje dolgočasno pokrajino, mož pa bere časopis.
»Cuj, daj mi za trenutek list. Tudi jaz bi rada brala,« pravi žena.
»Počakaj, v predoru ga dobiš,« odgovori mož.
POGOVOR Z ZNAKI
Ko je neki Nemec bival v Petrogradu v bivši Rusiji, je večkrat delal izlete v okolico.
Nekoč se je zakasnil in si je moral v neki vasi najeti voz, da bi še dobil vlak za Petro-grad. Toda kočij až ni razumel drugega ko po rusko in Nemec mu je izkušal z znaki dopovedati, kam bi rad prišel. Zato je posnemal lokomotivo, puhal na vso moč in slednjič silno zažvižgal, tako da mu je že vsa sapa pošla.
Videti je bilo, da ga je zdaj kočijaž razumel. Pokimal je in namignil Nemcu, naj sede na sani. Sani so brzele ko blisk. Ker je bil snežni hietež, ni mogel Nemec videti poti. Ko so se čez četrt ure sani ustavile, je Nemec obstal pred norišnico.
MILLERAND V PODZEMSKEM VLAKU
Bivši predsednik francoske republike Mil-lerand je krepak star gospod in se zelo rad vozi s pariško podzemsko železnico. Nekoč je bila velika gneča. Ljudje so suvali drug drugega in zgodilo se je, da je Millerand nekega delavca tudi prav krepko sunil pod rebra.
Delavec pa ga je nahrulil: »Suvati pa znate, kakor bi bili predsednik Francije!«
Millerand se je namuznil: »Morda pa še bom kdaj!«
V GOSTILNI
Gost: Natakar, lačen sem in pet dinarjev imam. Kaj mi morete priporočiti?«
Natakar: »Drugo gostilno.«
Mladost ne more pogrešati
moje pomoči!
Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo NIVEA ali z oljem NIVEA. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša, če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja.
IZGUBLJENA STAVA
Učitelj pokliče Gašperčka pred tablo, da bi nekaj nanjo napisal. Ko učitelj vidi Gašperč-kovo desnico, se razjezi:
»Če mi pokažeš v razredu le eno roko, ki bi bila bolj umazana kakor ta, dobiš dinar!«
»Velja«, reče Gašperček in pokaže levico. Ta je bila še bolj črna.
ČUDNA KRAVA
Jožek občuduje slona: »Joj, kako je ta krava čudna! Rogove ima v gobcu, travo pa puli z repom!«
VESELA IGRA Tone: »Ali ima igra, ki so jo sinoči uprizorili, vesel konec?«
Tine: »Da, vse je bilo veselo, ko je bil konec«.
ŽELEZNO POHIŠTVO,
žične vložke, otroške vozičke vseh vrst nudi najceneje »OBNOVA« F. Novak, Maribor, Jurčičeva iglica 6.
RESNEGA ZNANJA S SLOVENKAMA
želita slovenska fanta v Argentini. Rada bi se poročila s Slovenkama in zato iščeta po tem potu znanja z dekletoma od 25 do 30 let, ki sta dobri gospodinji in ki bi želeli odpotovati v Argentino. Ponudbe s slikami in polnimi naslovi je poslati na ogl. oddelek »Domovine« pod šifro »V Argentino«.
VEČ ŠIVALNIH STROJEV,
prvovrstnih, ki tudi štikajo, z 201etnim tvorniškim jamstvom izredno poceni naprodaj pri »PROMETU«, nasproti križan-ske cerkve, Ljubljana.
SPREJMEM TAKOJ
sodarskega vajenca. Klemenak Jože, sodar Mozirje.
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno Pišitei »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.
KOVAČ IN PODKOVAČ
se išče za stalno službo na veleposestvu v Sremu. Ponudbe na upravo »Domovine« pod šifro »Oženjen«.
KOLESA znamke »AXO«
v prvovrstni kvaliteti ln lepi Izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Zahtevajte brezplačen cenilci Ugodni plačilni pogoji.
osojilnica
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
Tyrševa c. IS.
vtak čas razpoložljive obrestuje po
po
Za vse vloge mudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod!
I/.duja za konzorcij »Domovine« Josip Keisner.
Urejuje Filip Omladič.
2a ISaruduo tiskarno fcrau J e t a a.
et. 62.300 Anker-ura pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlran okrov • pismeno garancijo
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista a osvetljenimi kaaalct ln Številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, kj vam ga pošlje zastonj ln poštnin« prosto
i. Sitar
Ljubljana 6
Lastna protokollrana tovarna ur v Svlcl.