Urvdntlkl In aprsvnlikl pro«torli W57 Lssradsl* A v«. Office of Pobllcetionj U6S7 South Lswnd»W> Avo. r.lephone, *oekwoll 4904 exc*pt SuoSojF« Holidojs. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m jmmo m - ^rrfST Chlotfo, IU., torek, 28. april« (Aprti 28), ml Ommnm * M—* I. ISIS._iSZ-JL^^^^— ■milino »oodol roto el postajo *««<»•* »It. ttborfS oa hm 8TRV.—NUMBER 9» Volsteadovega zakona «antla*o, Chllo, «7. spr. --Politični krogi ao rasburjanl, kar so s knsnllnUksga otoka Kaetor pobegnili ftnorsi Brsvo, Ifarmsriuks C rove In dr. Salaa Romo. vudltotjl sllisnjs as atr-moflsvljonjs «>aneaoirs vlada, ki is bilo v toku v prsjftnjsm lotu In tslostno končal*. O O g s*' w tr naselbin Zanimiv« I zlili i te rasnlk krajev 8 T IVI U Moskve prihaja vest, Jn bo sovjetska vlada docela bojkotirala amertfke stroja in drugo blago, če bodo Združene d ris ve vjttra-jale pri avojem sklepu, da ruski les, kole, man-gsnez In nekatere druge re« ne smejo v Ameriko. Kec ia peci Sovjetski uvoz iz Amerike ie pada; v zad-t njih šestih mesecih Je bil 44J odstotkov manj-ii kot v prejšnjem letu v tem času. Krik o "dumpsnju" ruske pieniee, Fishevs copmliks ksmpsnjs In druge bedastočo, ki Jih počenjajo svobodni norci, se ie maščujejo. Rueija bo dobivala stroje in druge potrebičine is Nem-, čije in Anglije, kjer Je mspj "Jackassov" med driavnlkl. Ako ne bodo mogli Nemci in An-gleil zadostiti eovjetom s svojimi Izdelki, boda kupili v Ameriki, gledsli ps bodo. ds tega ne botrebs. Ustavljen izvoz ameriiklh izdelkov uklju-čuje brezposelnost in manj zaslužks sa ameriike delavce, ps ksj se brigsjo za to smeriikl Burboncl? 8ters Rusijs sa časa okrvavljenega carja nI motila nsiih Burboncev, prav tako ne sters Turčija s .svojimi pokolji kričsnsklh Armencev, niti jih ne moti Mussolini, ki ima avoje agente v Ameriki, edino s eovjeti ne sme biti nobenih stikov. Stvsr je smešna radi tega, ker se prav lahko zgodi, da bo ameriška vlada v bližnji bo-dočnosti ie ponujala sovjetom priznanje in trgovinsko pogodbo, sovjetl pa bedo vss skupaj odkloaili. Eusijs je tako bogatet na surovinah, da lahko Isdels doma vse, karkoli potrebuje, ssmo ds enkrst razvije svoje industrije. Njgno po-tencislno bogastvo js vsčje kot je aktualno bogastvo Amerike. Dsnes jI msnjks modernega orodjs ln strojev. Kakor hitro ss saldi s vsem potrebnim, da bo lahko aama proizvajala strojs In drugo orodje — bo lmels vss, kar Ima danes Amerika, ln še veliko več. Ameriški puritenski "Jacksssi" nič i»e pomislijo na to — in prav je, da ne I Kakor je razvldeti Iz nekih poročil, je ca-rinsks unijs v Evropi dobrs stvsr, asmo Nemčije bi ne smela prva začeti. Zsto je Frsnclja proti uniji. Ako bi. bila Francija iproilla to reč, bi bilo vss sli rlght. Saj je bila tudi federacija Evrope velika utopija, dokler jI ' nI Brland dal svojegs iegns In podpisa. Nemčija naj torej Izroči svoj nsčrt csrinske unije Franciji In atvar bo v redu. Sčasoma bo Francija tudi ss revizijo verasljske pogodbe, sko ne bodo drugi silili s to stvsrjo na dsn. Krsncoski vlsdsrjl I ms jo čudno bolesen ves čss izza vojne. Ako bi prišla dane« nesreče, da ae Francija pogrezne pod vodo — bi morala ostala Evropa izvršiti samomor. Kaj pa bi počela brez nje? V listih čltamo, ds si ws*hingtonsks vlada Izposodi 60 milijonov dolarjev v Wall Stres-tu za izplačanja dozorelih obveznic In drugih obvetnoati. Ako Je človeška duia ali "rtebe-ika sreča" velik mlsterlj. kot pravijo teologi, so vladne finance ie večji miatsrij. Vlada natiane In izda denar, ki gs bri pograbijo privatni bankirji, ko pa vlada potre-buje lati dsnar. si mors najeti posojilo od bankirjev In plače vgt i obreati od I strga svojega denarja. Ako nI to sagonetka. ni več nič zagonetnega na avetu. Modrijani bodo kajpada rekli, da to ni no-bena zagonetka. pač pa naša velika ignoranea, ker ne razumemo zakonov densrstva in fiskalnega gospodarstva. .Hvala lepo. To eo lati fini zakoni, na podlagi katerih na milijone Američanov trpi pomanjkanje radi tega. ker Ima Amerika vsega preveč , . . Modrost nI v šahovskih figuricah, temveč v ishlstlh. John D. Rockefeller je rekel, da mu je bilo njegovo veliko bogastvo podarjeno od Boga. Jaz bi rad govoril z pričo, ki Je bila navzoča pri tre M« kri j i med Roekefellerjem In Rogom. — Eugene V. Debs V Clevslandu pripravljajo jugoslovaiušd dan In glavni govornik bo konsul. Sugestija: med udanostniml brsojavkami ss spodobi ena tudi donu Alfonzu. Visoki revsž je potreben sočutjs In kje ga naj dobi. če ne med častilci troeov? *BT< (Dspisevsld is mmm __ker asi ssj fcoSe JeSrnstf. krslfcl Is le Is društva Norih Chicago. DL — Pred de-setimi leti je MU »prežene mi-| ssi da se ustanovi gori no društvo. Zasluga zs to vo gre predvsem Frank Opeki ln Masa ttebodoiaiku, ki ste ie bi-la člana stefvbtoakega in poeojil-asgs društva. Opeka je bU član tukajšnjega poljskega stavbln-skega in posojihieg* društvn. Su-hodolnik pa v Ohicagu. Ker sta ta dva rojaka vedela, kako velike vaioosti eo stavbinslm in po-društvs. sta se zavzela in agiUrala med tukejšnjimi rojaki ss ustanovitev takege dru-štva tudi med Slovenci v Wae-keganu in Norih Chicago. Ute im, aprila meeeea, je bil sklican ustavni shod, na kate-je prišlo preeej zavednih rojakov. Na te shod sta bila po-vabljena tudi brata Max In Jo-seph Prsyborski, uradnika polj društva, ds sta nam dale navodila, kako ustanovili stav Uesko in posojilno društvo, ka kor tudi to, kako ga voditi. Na ustanovnem sestanku se je vpisalo 66 članov. Prva aeja in kolektanje ee je pričelo prvo soboto maja meseca istega leta (2. maja 1981). lUkor ima vsaka nova In nepoznane stvar teikoče, ako nima se to izvslbenih moči. teko je prišlo tudi do novorojeno društvo večkrat v zadrego hi je moralo iskati informacij, da se je zamoglo pravilno Izvriiti in zadostiti državnim postavam, katere so Jako stroge, posebno ps mprl mladih društvih. Pisfcd teh vrstic Je prav dobro | znano iivljenje tega društva, In reči meram, da se vse teikoče pozabijo, kadar človek vidi, da niso bile brez uspehs. Prva leta je bilo tudi to dru- ne more poetavltl na svoje noge. Nekateri rojaki so ga gledali bolj od deleč, misleč, da bo v kratkem oefrftlo In zsspalo aa vedno. Društvo pa ae je pričelo razvijati In rasti v mogočne drevo. Rojsfci so pričeli uvideva-ti, da Je to, posebno ss delavski razred, eno najboljših društev. Polagoma so se mu prldruiili. s I mslo izjemo, vsi, tako da Je to društvo postalo pravi blagor sa | tukajšnje zlov. delavstvo Društvo v ril svoje delo nepristransko, radi tega ima tako velik u-speh In ugled. Iz malega xemona zraste veliko drevo, ako se ga pravilno neguje. Temu Je podobna tudi naša ustanova North Bhore Bulldlng A Loan Assocle-tloe. •Prvi uredniki društvs so Mil [sledeči: Frank Opeka, predeed nlk, Frank Jerlna, ftodpredse t nlk, John Umek, tajnik. Martin Svete, blagajnik, Frank Bsrle In John Opeka, pomoina tajnika. John Zelar, Ignatz Orom in Matt Suhodolnlk, direktorji. It naslednjih vrstic ji* ras vidno, kako je druitvo eepredova- Ifct Preeielesjt i. Ms ...........»..<«««1 ts.Mtes II Iste ». Me 4. It. Is. osmi ufi zvečer v šolski dvorani Na tej seji bo podano kratko po ročilo društvenih uradnikov in ru7rnotrivs!o se bo o raznih dru Ki h zadevah in bo tudi volitev treh odbornikov. Ne pozabite ae odzvati mojemu vabilu in pri po ročilu.—John Zalar. predsednik mott tudi pomlelffi moramo tedi, Aa se di-k t no <*tala blago dotične tvrd- ke * na flstkib. Sele petem, ko «mo ie dogovorjeni s tvrdko, dajmo ti*ksti B»*e s številkami Frank Lokaacfcfc. JUStlbo, Johna, Maxa in Julijo. Vsi so členi 8NP*. Družina | se iskrSho zahvaljuje za izraze j eeftalja In pomoč ter ae vence in cvetlice. Pokojnemu ohranimo trajen opomin! Članstvo izreka! prizadeti družini globoko softa ljel—Geo. Prijatelj, tajnik. .'i v » . » • 1 '4'" .................i 1 »'ti? .i............... luim IX2.MS.SZ Hi.Mtei SS1.IS7.S1 I7X.I1S.SA 4U.4I1.S4 zti.zsset ^■■■P MS.SSS.IS Za zadnje leto pa ne morem | dati Še natančnega peročtta. ker nlao ie računi saključeni. Mislim pa. da bo prlbllino % miljo na dolarjev premočen ja n 1100 I člani. To je v tako kratkem čaau lep napredek, na katerega smo lahko ponoani. Ob tej priliki apeli ram 4>a vse one, kateri nfso ie pri | Slovenskem stsvblnskem ln po» j sojllnem društvu, de pristopijo In se prldrušijo temu nad vse sa delavakl rasred koristnemu pod jetju. Prav lepa priložnost se vam nudi v petek (1. maja) sve» |čer In nnslednjl dan v soboto popoldne, ko bo društvo isdeio novo | ši rijo delnic In nastopilo 11. leto svojega poslovanja. Ravno teko vabim vse delal čar je, da ss polneštevllni udele ilJo itevee letne seje, hetera se bo vršile v sobote S. maja ob pol Nekateri hode veseli Ctevdeed, O. — Jeseni bo dve leti od ksr sem prvič stopil pred čitatelje Prosvete s člankom e slovenskih časopisih v AmerikJ. Stvarca gotovim krogom ni bils pogodu in sledila je polemika z znanim stalnim dopisnikom A-merikanekega Slovenca, g. J. M. Trunkom. ki je bil Jako velik skeptik vsaj z ozirom na eksistenco Toneta Podgorlčana in ga je hotel imeti na vsak način v Ohicagu. Tedaj je začele Prosvete priobčatf ^Opazke iz Clevelan-da" oa. "Clevelandake opazke." del katerih je bil posvečen polemiki z g. Trunkom, deloma pa dogodkom v naši "metropoli." Te "opazke", ki so posneje dobile nsslov '«aj pravim," so včssih izzvale dokaj razburjenja in piscu se je večkrat prikrito grozilo, naj molči, če hoče sebi dobro. Temu sem se seveda samo — smehljal ter dalje kritiziral vee. kar ze mi je videlo potrebnim kritike. Zamere se kakopak nisem bal. Namreč zamere nazadnjaške in "narodnjaške" klike, kateri je vaak zaveden in aktiven delavec trn v peti. Kljub temu pa ze danes poslavljam od Čitateljev Prosvete zs nedoločen čas. S Trunkom sva te opravila —polemiko sem sam zaključil, ker se mi nI več zdelo vredno prerekati se zaradi oslovske sence -r- v "metropoli" pa je dovolj zavednih hi zmožnih delavcev, da bodo prav lahko opravili brez mene. S tem pa seveda ni rečeno, da "odhajam" za vedno. Ce se mi bo kdaj zdelo potrebno, ae .spet oglasim v Prosveti. Toliko, da nf bo,kdo mislil, da je Toneta "hu dlč totelr So long. Tone Podgoričan. Poročilo a potovanja Cllff Mine, Pa.—To je stare slovenska naselbina, lefteča med Imperielom in Moon Runom. Rojaki v tej naaelbinl lastujejo svoj Dom ln Imajo društvo SNPJ. O kaki posebni nsprednosti v teh slabih časih ni govora. Premo-f tforov. ki ga lastuje Pittsburgh Coal Co., obratuje le polovični čas in še takrat rojaki ne zaslu-tljo skoraj nič. Zaaleftek je povprečno po vseh premogorovih okrog Plttsburgha enak; to js od 10 do 25 dolarjev na dva tedna. Pred stavko se je navadno saelulllo okrog 60 dolarjev, če je premogorov količkaj obratoval. Seveda, zaslužek je bil različen; nekateri, to Je oni, kateri so Ime M sadosti vosičkov ln Če je pre* mogorov obratoval vaakl dan, so zsslužlll tudi do 100 dolarjev, Danes ps moramo kar pozabit na take plače, ker se nam ne po« vrnejo več. Tukaj lastuje mnogo rojakov svoje domove ln s* tudi pečajo a kokoijerejo ln vrtnarstvom Pridne roke nimajo nikdar počitka. Rojaki so v tej nsaelbinl pri Jatni ln naprednega mišljenja Skoda, da so pritisnile take slabe razmere na te rojake. Zelet je tudi. da zl kmalu organizirajo angleško poalujoče društvo. ■ Smrtna Hpringfldd, E — Dne 1«. a-prila sera dobil pismo in Giilee-pieja, naj pridem, ako mi je mogoče, na pogreb rojaka Karla Ci-rorja. ki se Je usmrtil # strelom iz samokresa. V nedeljo 19. aprila sera bil že tom in seg^se naslednjega dne udeležil pogreba. Pred petimi leti sem bil v Li-vingstonu na njegovi veseli svn-dbi. sedaj sem pa šel na njegov pogreb. Kaj ga je gnalo v smrt' Menda so krive mberne delav-hke razmere. Pokojni je bil mir-nega značaja in priljubljen pri V!*eh. Bfl je v ameriški armadi v svetovni vojni. Zapušča mlado ženo ie dve hčerki. Njihovo dru-žinzko življenje je bilo naravnost idealno in vzorno, zato pa e njegovo ženo moževa smrt še »olj zadele, ker si ne ve tolmačiti, zakaj se je odločil v prezgodnji grob. Pokojni rojak je lastoval ma- 0 hišico s lepo obdelanim vrtom Morda bodo tamkajšnji rojaki >olj natanko poročali o tem incidentu. Hvala rojakom za izka zano prijaznost! Pokojnemu bodi blag spomini 1 * Anton Gorepz. •Poreč®! o koncerte Karberton, O. — Koncert pev skega društva "Javornik" je si ajno uspel. Tako so se izrazili *si naši posetnikl. katerim izrekamo zahvalo sa udeležbo. Pokazali so, da še vedno ljubijo naše nam drago slovensko pesem. I-stotako se zahvaljujem vsem o-nim, ld so nam na katerikoli način pdmagall pri koncertu. Tudi mi vam bomo Šli na roke, kadar nas boste potrebovali. Pričakoval sera vsekakor več 0 udeležbe kot je bila, četudi so sedaj slabi časi za vse delavce. Well, končno emo imeli priliko spoznati, da kdo so prijatelji nas n petia. Veliko rojakov bi se vsaj enega pevskega društva v Barbertonu. Saj nam je delavcem potrebno kulturno udejatvo-vifnje; kulturna društva pokažejo višino stopnje nsše izobrazbe. Iskrena hvala za poset rojakom lz Cantona in Woosterjs, O. Jooeph Gabroaek. s V Library. Ps . so sedel'aaČel| t gradnjo nove. večje kleti v Slovenski dvorani. Nameravajo u rediti vse najmodernejše. Dramatični klub tudi napreduje, ved no ee vrle kake predstave, da na ta način ljudje malo po*at>i jn na slabe čase. e e s Rojakom In društvom v Moon Runu, Pa., ielim sporočiti o šte vilkah za dobitke to-le: Kdor M morava tsdati itevllke xa dobitke ln uporabiti v tako svrho za do-bttek kakšen atroj. naj si bo ta al oni, naj/ se najprvo pogodi kom penijo, če je **wholeeale" al pa Vlletributor." da nameravajo dati na številke tak stroj, pa ne revno Istega ladeika. Dogovoriti ss je treba s kompanijo glede ee. Ker jo tako predani stroj sa TllMk Zahvala W. Frankfort. l!l—Iskreno ee sah valjujen\ vsem članom in prijateljem za naklonjenost, ki so ml jo izkazali začasa bolezni in smrti mojega pokojnega soproga Afejsija Knez. ki je umri 11. aprila, pogreb pe se je vriil 14 aprila »po civilnih obredih. Bolehal je več let na srčni hibi. Olan je kil 8NPJ 20 let ln društva št. 313 10 let. 8NPJ ae jo izkazala dobro mater ln nam stala ob Mreni ves čas. Rojaki, pristopajte k društvom SNPJ ln se zavarujte sa slučaj potrebe. Hvala članom društva 813 SN PJ aa iakazano naklonjenost, pomoč In za venec ter udeležbo; predsedniku za govor in teJnlcl se trud ter društvu 569 za venec fhčere pokojnega so članice št S69); hvala It. Sft Z8Z in UMW aa vence. Končno izrekam seli valo vsem skupaj sa vse ksr ste ml dobrega storili v uri ialo-stt. istotako se zahvaljuje vsem moja družina. Pokojni zapušča mene žalujočo soprogo in osem otrok, v starosti od 18 do let In v Oklehoml sestro. Anton le Knes (Boz 206.) Smrtna kosa Acoata, Pa. — Dne 2. aprila je tukaj preminul John Zakšek. član drultva It. 382. Pokojni si Je sam vzel življenje s tem, da si je ne vezal k pasu koa dinaml-ta ter ga zažgal. ki ga je usmrtil. V smrt ga je največ gnala bolesen naduha (mlners* aeth-ma) ln Je težko prenalal satuhli srak v rovu. poleg tega ps ie sls. be delavske razmera. Star je Ul 48 let tn doma lz vael Dovtko Senovo na Štajerskem. Tukaj je bival 18 let In je bil akrben gospodar ln dober oče. Pogreb se je vrill 28. aprile cerkveno v Ralphtonu. Pa. tlMni zapušča žalujočo so- e polje In gaj Saa Francleco, Calif. — Dan za dnevom pazim prečitam vsako številko dnevnika Proevete, ne opaaim od tu nobenega sa. Vse je nekam postalo Naši rojaki so postali zadnje se zelo počasni z dopisovanjem od te strani Amerike. Ko to pišem, se nahajam na o-bali Pacifika in opazujem ogromno morsko gladino. Misli mi u jajo nazaj v dobo leta 1096, sem prišla kot mlada deklica v obljubljeno deželo - sam Sedaj oedim tukaj na pasku obali Pndfika in si grejem trudne ode. Dan za dnem skoz vse loto se ljudje sprehajajo ob obali morja, ki je včasih razburkano, včasih pa lepo in mirno . Tukajšnjo delavske razmere so še vedno slabe. Kmalu bodo naše organizacije začele prirejati piknike. Kako se bodo obnesli, je težko reči, ker je veliko ljudi brez dela. Težko plačujemo asesment. Ce bi imela denar, bi si naročila "A. S.", da bi včasih pogledala na Trunkovo "pisano polje", kajti hudo mi je dolgčas po mojem prijatelju Trunku. Ce bi bili boljši časi, bi se boljše imeli in bi zaklicala: "Ra~ dujte se — polje in gaj!" Tako pa lahko rečem, da se radujem ko čitam mod priljubljeni dnevnik Prosveto in brskam po njem dnevno.—Agnee izpod Hriba. Zastopnik Proevete poroča iz Plttsburgha, Pa., da bo dne I 17. maja ob 2. popoldne na Li-braryju, Pa., uprizorjena zanimiva igra, na Moon Runu pa bo dne 4. Julija velik piknik šestih] društev. Dalje piše: Sporočam, da sem prevsel | a topništvo za nagrobne spotnera-1 ke od rojaka F. Boštjančiča (Al-legeny Granite Co.). On je zveztl naročnik Prosvete in dober član | SN3U. 'Njegovo delo je rano In cene so zmerne. Upam, I da mi bodo šli rojaki na roko pri naročilih za Prosveto, Proletar-1 ca ki sedaj še sa označena naro-1 čila.—Anten Zidanšek, sestop. Vest iz domovine Cleveland, O.—Podpisani sem j pred par dnevi prejel pismo iz starega kraja, da je v Višnji go-| ri pa Dolenjskem umri moj oče Jskob Vidlc, dpe 5. aprila, v 86. letu starosti.—Jooeph Vidlc, sin. I kompaaijo velika reklama, zsto progo, dve omošeai hčet, doms RAZDE VESTI Proteatantje In poredna kontrola ' New Vork. — Radikalne spremembe postav episkopalne cerkve, tikajoč se razporok, in pre-sbiterijsnske cerkve glede porodne kontrole, u ključe jote poročili, ki sta bili pravkar objav-j ljeni. Episkopalna cerkev bo dovolile ločitve eamo v slučajih prešuštva. če bo sprememba sprejeta. Poročilo glede porodne kontrole, ki bo predloženo presbiteri-janski cerkvi, se glasi: "Ekonomske ranmere in dostojen življenski standard jasno prikazujete, da je krivično spravljati otroke na svet, za katerih nego in preh ranite v ni zadostno preskrbljeno. Pri tem se mora u-poštevatl tudi zdravstveno stanje mater." a a jabolki ne gre več Los Angeles, Cal. — Veterani armade breapoeelnih .ki so pro-dsjeli jabolka na ceetnlh vogalih. so 18. aprila zaprli "vrata." Kieft ne gre več in vprsisnje broeposetaoett je reieno z jabolki. Iri eo jih v tem mestu pro-dsM 23.688 sabojev In prodajalci so zaslužili po |97 v testih tednih. TOREK, 28. Ameriški socializem * (Nadaljevanje.) Politična, država je jttriditni i„,tn agrarne (poljedelske) družbe s to družbT je rodila in s njo umre. Agrarni družbi i/i potrebna; iz nje se je razvila in Je sladke njenih razmer. Ke eo se lju^j« Zl-privezali na zemljo za pridobivanje živ^T stalili zvoja bivalliča in sgradili mesta ^ rali zavarovati svoja polja in mesta ViM ga so nastale geografske nandelftve svetz7 rodnimi mejami: rekami, gorami i0 Človek je poelsg spadal k semlji, kjerkoli m ustalil ; ta in Ia dolina, ta ta ta kos svetT bil potem njegova "domovina". Tak je bil v zelo kratkilf potezah, ker napisala bi * debela knjiga začetek poNtifrue, države, naroda, neetensUzam. natr itd. ^ Industrijska drnšba, ki se razvija , zadnjih sto let — od iznajditve parnega — pa ne potrebuje politične države. 0d"v^ je, v nadlego in cokla, ki ovira njen rzzvo Industrijska produkcija, ne kot agrarna, mobilna, premična, stalna in ne zsvisi od | dovitnosti tal, vremena in letnih časov; teritorij je ves svet. in njene življenjske so transportne črte. po katerih redno in I ko teče surovo In dovršeno blago. Zato ne" ra provincIalnostL Glavni princip indiL_ alizma je organizacij^ vseh produktivnih 1 distributivnih sil in sredstev. Ta organi Se ne briga za politične in nacionalne Mednarodni kartell v Evropi, razni regic pakti in vedno večje zahteve po carinski ekonomski uniji so znamenja nove indi ske organizacije, ld razjeda in polagomt dira politične plotove. Videli smo tudi, kako izginja tedlvtftl zem v Ameriki. Thomas je dobro opisal pojav. To je znak propadanja individti čne agrarne družbe. Industrijska družba j« i svojem bistvu kolektivistična; ne more drugačna. Ameriška politična teorija ps vedno naglaia suverenstvo indivldijz. Va državljan je kralj 1 Kakšno protislovje i janskimi razmerami I Politične pravice meznlka so že danes reducirane na absurdt Nič ne pomenijo. Na drugi strani pa vidli da industrijski magnatje, ki se dobro zave impotence političnega aparata, vedno bolj teza j o svoj privatni delokrog na socialne ri, kulturo, šolstvo in zdravstvo, dočim je trola magnetov nad političnimi admini jami, zakonodajatvom in sodišči že davno vi danja reč. Znamenja industrijske forme vk de so še očitna. . Socialistom so ie dovolj očitali, da narediti iz delavcev sužnje države. ^M bobo konekribiranl in mobilizirani za delo vojaki 1 To je seveda prazno blebetanje, ne pa bilo povsem prazno, ako bi m spremenili vladarji, sistem države bi pa ostal. Saj Ml me danes javne nameščence. Kaj pa so boljšem od privstnfli nameščencev? Pr imajo enega ali grapo gospodarjev, javni jo pa celo armado bossov; kolešček so v v joči politični mašini In korakati morajo v jem maršu za zvojfmi civilnimi generali. V socalistični družbi morajo biti posameznika spored ne s prsvlcsmi, ki čajo dolžnosti. Brez tega kritja in H ne more biti socialne pravičnosti, ki Je no načelo' socializma. Dražba mora biti organizirana, da se bo vsak 'član čutil nega in enakopravnega glede svojih ttfoi: ln pravic. Splošno blagostanje mora m od sadovoljnost! posameanika. glavni pofsj • zadovoljnost pa je, da je poeamezniko mlačena dostojna eksistenca in dovolj prosto** prilike, da lahko udejstvuje svoje (ometari* znanstvene in druge) Sposobnosti Vse noeti so osredotočene ns gladek potek pr«W-cije in oskrbovanja vseh, vse svobodlčtof* na kulturno in moralno Iivljenje T**8"*** L ka, ki seveda ne smejo ovirati njegovih sitnosti napram družbi. Z drugimi beseds*' vsi skupaj skrbimo, da ne bo nikomor manj-kalo materialnih potrebščin in komforta, vim pa naj na svoj načtn skrbi, ds obogati sv<£ življenje in eplošnost z novimi lepotami. » človeško življenje vedno lepše in lepi«ter-m-še in boljše. Ako ni tega. je človek le avtom* ki se vrti s strojem. Tako življenje nim* ** sla. bilo bi nadaljevanje daeešaje m«dae m noeti v drugi formi in eooialisem bi wl Nadaljevanje političnega sistems nadaljevanje poHtičnih strsnk ie • trebnih konfliktov, ki tratijo čoS, enerT)« bogastvo. To bi bilo silno nesmiselno. k racija bi trpela in bila bi zlorabljam. je politika, tam aeepriori politične mm^ in politični paraaiti, ki •^.^^s ničesar ne proisvsjeJo. V Ameriki kupe takih poklicnih političnih bossov is kov. Vsega tega nI treba v novi družbi Is jen sem. da tega tudi - ne bo. Infosirm^ U Fottette oprostil etericarja Msdlsdh, Wis. —. Governer Philip U Follette je pardoniral Ekner Hackhartha. ki je bfl poslan v ječo sa pet let radi obtožbe. da jo ugrabil nekega stav. | kokaza v stavki pri Allen-A kompaniji v Kenoahi. Governer ga je opreetil, ker Je bil spoenan krivini na podlagi r-iljene Izpovedi. jvn mn, UB vr|a IIIUI — >™ — - A . glj demokracija ne sme Imeti kakegs polsestre, ki bi ee je držala m kraK^; . mora korakaU svojo pot. če hoče nspr^ in izpolniti svoje lialspi Kako po si to semišu'ujemo? čimo politično države le nove. toK"",^ ske družbe s soeialisirsnim ksp.talom-J*. u tem ostane? Urae "Industrijslf bil dvoumeo In okoren. 8pW» oleiam« na. s katerim bi docela oaaačill serijo. Končno to poptrsBSOO (Dalje v čftrteki). PtoaVITA а. Večerni б. uri iz Kam-at v letošnjem nih časih, kakor ao sedaj, obrača kam za pomoč. Mnogi izmed onih, ki ao danes v potrebi, eo v boljših Časih sami dajali za do-] brodelne namene. Dobrodelno* je aa vae in od vseh. Kam naj se človek v sili obr* Drugačno širino imajo želez-nlce samo v Rusiji, na Španskem ln Portugalakem; ruska "normalna" širina znala 1M4 milimetrov, španska pa 1740 mlM-metrov. Na Grškem znaša ••normalna" Širina 1 meter. Uboj Franca Remsa (Nogra-:a) in napad z nožem na HMet-»ga Jakoba Pirša je nemalo ras-iril kamniško prebivalstvo, kaj- ae za vee prošnje za oopomoc, mi kjer družlna ne ušiva aooro »me, prihajajo na to ali ono organi- kjar ^ notoričen pijanec ln| zacijo, sluti Soclal Service Ex- kjer M BtArši zanemarili oakrbo change. Končno Imamo v New \oirokt M rada Izvršuj deporta- stroške. Papešu ao ti pogoji u-gajall, pa jih ja aprejel spls-i nom v hdbrejščilnl. ki ga le po-Slal Frledu *,Cornovloe v Češko-zlovalkl na jesen temno dlako, bo krna-1 lu aneg — pravijo v Alpah. Ce pa mravlje avoja mravljišča širijo in če čebele avoje panje dobro mašijo, takrat računaj a hudo zimo. Manj verjetno pa je, da pomeni slabo vreme, če poje kukavica še po kresu. Ce vrabci kriče I ("tivid" — vpijejo), napovedu-I ieio del. mljavkanje mačk pa Rimske toplice, 10. aprila. velikonočni pondeljok zo Je o na običajno vsakoletno eno slavje v Lurd pri Oge- aprila d>orot»»l*ki blre Preivete ▼ JagealavUL) drobne VESTI 1981. •yubljana. 10. spr. Slovencev an 1 lEe Bakra na dalma--1, bo našli neznanega -mrtvega. Pognal si je v iTlavo. Ugotovili samomorilec Ivan Ah-49 let, rodom iz Rud-Ljubljatf, Pd pokUcu pomočnik in je bil u-aiReki. V zadnjem , Zgubil službo. In se u- V Sloveniji zapušča ie- V Zagrebu pa ae je za-llMetna služkinja l ran-^n iz Slovenije. Nezave-pripeljali v bolnico, kjer /uvedla in bo bržkomi zastrupitvi. Vzrok — ■ služkinja. Iga je. - V Cernu svoji hišici umrl radi 80-letni starček Josip p. d. Dane. Oča so stra .."tulili pipico, kakor pa. .tarfki. Starega kmeU. pipe kar ni moči pred In pipa je postala sta-jjetu usodna. Dne 8. apr jvcčer spat v svojo hi H se je kratkočasil s pi aespsnjo, pa je saapsl i po, ki se ji je tleči tobak ei po odeji, ki je začelii jdeja je tlela bržkone vso to je napolnilo vso sobico ki je starčka zadušil, so ga našli mrtvega. $kanski moet v Ljub-stoji že mnogo let, j»> t« dni in še kaže vsak i je močno zidan. Zaka.i din postava na njem vw »ljudi, ki pasejo svoje oči na gradnji novega moatiča itu. Ns obeh straneh mo io namreč sezidali po en za pešče in bo podan j i ii! potem le še za promet Zdaj postavljajo zidar ije za mostišče na eni Postavljajo močne pilote zgradijo obočno ogrodju zidati. Da Ljubljanica ovirala del pri regulaciji, (graditi novo zatvorni ; izlivom Gradaščkse v Lju Zaradi tega se je Še ti rt Ljubljanice, kolikor j da so te vesti točne. vest — nov tramvajski — O teh novih tramvaj f »oiovih za šišensko novo »ajako progo ae toliko piše. kaki demisiji ministra ni * napišejo toliko. "Trium »prejem novega tramvaja" "tjo čanopiai in točno pove- je prvi od novih vagonov, prikd včeraj v Ljubljano l* "k. moderen voz in da je ze-»koro devet ln pol me- - V teh hudih čaath mo-Pbati novinarji o novem »vajtfkem vozu toliko, kolikor I o kakem hudem prepiru I unentu. Malo pa ao Ljubki tudi upravičeni biti ve-liovega veCjega t ram vaj h ke-«akaj utari vozovi ao rez ■ni. »HjKki rudarji še vedno Pkjo kakor pred prazniki "> jih nekateri krogi pr*račenaia objavili I Bčnih številkah ljubljen •^nikov, no bile torej na 1 tai zaradi tolažbe. Podje P* takoj po veliki noči raz da t*.do rudarji tudi ta pri dni prsznovatL To Je »Prti delegacije naclottall-I' >* *la v Beograd In ee 1 v«»tjo, da ao v Beogra-obljubili In ki so krlfa ds je edino zveličav PjSaizacija zveza nacional [^Jo »o tisti, ki so leta 1924 PJJ« "idarje v Trbovljah.) 7*e*ljek ln Hraatafcs Je 'umikov razglasilo t ** pričakujemo naročil " ' ker jih ni. vae eb-■ ^ boeU praznovali to- liko časa, dokler naročil ne dobimo. Ako pa vas bomo rabili prej. bomo obvestili." — Tako kratki razglaa Trboveljske pre-mogokopne družbe. Rudarji bodo praznovali torej neprekinjeno do-tlej, da bodo državne železnioc spet naročile kaj premoga od T. P. D.—rudnikov. Trbovelj sks premogokopna družba prodaje namreč svoj premog po visoki ceni, ki je državne železnice ne marajo plačevati. Inozemski premog ni nič dražji kljub boljši kakovosti in transportu. 2eleantce zahtevajo, da TPD zfliža cene premogu, TPD pa ae brani in se boji za svoje profite in zato že deloma nalašč s tem stalnim praznovanjem ščuva rudarje in hoče izrabljati mizerni položaj rudarjev sa čuvanje svojega pro-fita. — Rudarji pa stradajo. Teh prvih 116 dni v aprilu bodo delali vsega skupaj le 6 šihtov ter bodo prejeli za to plače krog 200 Din Ker pa odtegnejo za razne pri* pevke krog 120 Din, bodo družinski očetje—knapje dobili v roke čistih 80 Din! Kako bodo g tem živeli, to je vpražanje. Vič dobi meščansko šolo. — Vič, ki tvori že kar avoj del mesta Ljubljane, dobi svojo meš čansko šolo. Izvržil se je še o gled prostora-semlj išča, ki mer 600 kvadratnih metrov in lež* ;ik sedanje osnovne šole. moč v bolnišnici. Deklica je bila prepeljana v celjsko bolnišnico. 72 letna Knezova se kljub hudim poškodbam nahaja v domači o-skrbi. Poškodbe Stritarjeve niso nevarne. I»iam» vi Kamnika I glenosti. Nesapoelena mati, zal i _ __ nAoLliatla U I1IM1 l'4f{ Kako m šobi va pomoč * pwtrobi? Nedavno so časopisi priobčili blačila. Mnogo nemških družbi je ta odbor rešil izgona, ker je plačal njihovo najemnino. Nor-vešani v Brooklynu delujejo v l-1 atem zmlalu in razdajajo denar, hrano in oblačilo potom avojlh RAZNE ŽAN1M1VOST1 ZID—PAPEŽEV KNJllNlCAR lamenta dovoljenje, da ame zvišati razdaljo med koleal na 1486 Liati so ta dni izročali, da Je zopet taloatno tragadljo nezaj>o- J organizacij. V Clevelandu, da na- gklov. učenjak Naftalt Friod .slenoatl. Nesapoelena mati, ki vajamo še en primer, so Cehi poevan v Vatikan aa knjižničar-Velikonočni prasniki so bili za L Mman ^ug^ gpravtti bol- precej atorili sa odpomoč med ht. o tem poročajo zdaj še na-rCamničane pravaaprav dolgo-1 otfoka v bolngnico, je v o- svojimi rojaki v sodelovanju > slednje podrobnosti: časni. Morda je bilo temu v veli- bupu ^^ in |torlla gamo-l ameriškimi organizacijami. Pred kalnimi osmimi meaecl ki meri krivo kislo vreme, ki je mor ^ j<} prep(i ZJZZZtt: akladi d^- ^^ 1M svojih tovarišev vedno prepir- y dotlew( dnUtaaka ~, ^raja ali občine ao vedno ve- loli v ljiv in nagle jeze, da zo se ga vsi rainWP# driavljaastvo, dolgost dobiti potom ^ ^^rM^t^kern 1- bali. Ni t^j čudno, da se je v bivanjt v ^ 4l dru|fe okolž- JJ^&J prispevkov. lZtlt'2 stdstev ln m^je b I nekoliko vinjenem aUnju preveč čine prihAjajo v poštev v tem| - - -----I >n * lTI Hkrivneati aemeljakega osračja Preteklo dni se Jo vršila v Madridu konferenca Mednarodne komisije aa raaiskovanje ozrač-nlh višin, ki ao ao Je udolažill __R - Hi ... .L . ^^ ---------. sestopu Ik i enajstih držav. Komi- bo huds sanj in za vso njegovol rMlaviVnlh-mestik na "polju od-i f° amerUki drtavljanl Ut onim ^ f ub?nira |ldoV«lrtm dekle- ilJo j« ustanovil ša t«06 nemški družim> Razburjenje Kamniča- ^£i7krisi ^ ir.ozemcem, ki zo tukaj že mno- tom Cemovlc, kjer Je tu vtihotapil na kolo tudi in slučajno spravil motor v tek z največjo brzino. Ker ni znal vo-siti, ee Je zaletel z vso silo v ja-| ^ računa rek in ae hudo poškodoval. Kolo ŠOf na ostrejšo je popolnoma rasblto. v t Jmo. Ce so selllcl Ddbri vremenski P^rolfi mljSHHSm^ » H MMisXci Kmetje si ved- lavsklml unijami in drugimi or- v mnoglh mestih ae ti privatni aa do koleza. Ta^zsro je nun u dl ptlči-selivcl. Kmaija^avfiv | ^tn|xcu,yani|> je ustanovila Žirom prispevki nabirajo potom trio- temeljena v brigl sa vsrnozt na dobro zspomnijo, kdaj so se- ganizacljsmi, je uaianovii« »h um priapevat naoirsjo TJ »ZZluT Ossša nho bile vedno ^vci prileuHn odleteli ln po ni^ pod^nlc ln odpomož- Ivimlh C^it^ ^. Prl. na daljšo ali kraj- nih poeUj ss silo. vatna (Hl|M»možn« sgencUo wva aovoii sirone, je Z aH milejšo zi- V Detroitti, kjer je smanjžsn dn» n« delajo razlike med drža- dva ^ ^ »JJ/T etclnLdsniv.Ml- o^t v •vtovnoMUkiindu.t^ vlj i J Rm^Navjdno pa v pianlnT pri Črnomlju že odl^ela že pri nas, pravUo, da se prlzadel ^.Uh r^d Voznlki w namreč božiča ni šoUkega P^^bTzima boljpozno. Tudi Um rf WbJ v ^^ £Tli 3» ^Js to- stvo se čudi, da ae ne dobi na- gljuke « dober bsrometer: te di p^^ iu^ieU ' vore naenkret ln So zato naroča- domestlla za prejšnjega učitelja M ^roč umikajo nepoaredno P^gJ . wu> iuktj MVa U vodno širše voaova, ob ast pa T^mošnji otroci govore le nem- ,, ^ ^^ ^IrTbitl j in ^ivrtnlh je moraU ^nčnols omeji« Ved- Lesolivsms, ki jo je kupil fe^ ^ " ^ ~ jltsrjeve zapuščine g. Alfonz | ^ dobivsti dlvjs kozs I Zl 1 nih V#ČJlh - ............ Doltsrjeve ^ . Lackner, |k> začela te dni sopot obrafbvatl. Želimo. da'bi ae ob-rat kmalu rasšlril, kar bi dslo domačinom možnost zaslužka Nesreča aa božji poti radi večnih prepirov zaradi i*o- X5£top£ah in\ote\i kreni- Ce laatovke nizko teUjo pa- ^^ ^p^nlh ma- n ^fkmilUču Je konj, nava- meni to dež. To Je vestno kaj- 4 V vellklh kidustrUslnlh LTt ^k^kj^Tft^ « lsatovke lov. žuželke, te pa ™j(h> K um prizadevanjem Su . taU. vos* I letajo pred dežjem ntako. ^Ttudl prišteti prijK/možno' f!L^naslem diru. na levo Res Je tudi, da začne h^Udjo v tujerodnih skupinah a stnmnua prostor pred hotelom, deftevstl, če se vrsbel fn gotobje ^^ nj,hovih organltaclj ln po-| J^^+t** komunistične Voznik je akužal konja še pra- "kopljejo" v prahu ; razne »»va- Lebnlh odpomožnih odborov. To ~ J« £ možnost Ja, da «e toda nesreča J«|llce ("kurje uži" Itd.) im namrg L.lo jt jako potreb*,, ne«H Tako J. izjavil Cla- bnatT neogibna. Takoj v na- tik pred nevihto veliko bol alt-L^ uj#rodg| v mnogih pofiedh MJ P -------- —• sled n^em trenutku se Je voz za- ne kakor po navadi in za to aa ^jbolj trpijo »d ^dsn^ JJ rak za vsskege, ki Jo potreben dlako, bo kma- • biti (odjM»moč potreb- p|ni M nasvet žlnsko delo tudi odbor za delo mod tujeroi- kam ae dotični Na peljalo cerkveno čah več Rasoorcsnov n» »-'—I ; . dei mijavkanje nem kmečkem vozu. lamvlduie nevihto z zlil pred hotel "Novo pošto napoveduje nevihto s gromom Amerika bo , aa čez 20 lett N širše organizirano akoljo. Na mnogih otokih AtlanUkaga oceana bodo osnovali stalna opazovalnice, ki bodo svojo ros«iltato sporočale v svet po brezžičnem k: Nsdsljs bo komlsljs sodelo-vsls prt raslakovaaju, kako aa ratMrjs zvok. UsUnovlla bo tri centre In sloof na Holadakem, v Ivkl In v Italiji, v katerih bodo v določenih čaalh zažigali veli« ke množine rasstrellva, v okoli-šklh državah pa aa bodo vršila predmetna opaaovanja. V tvesl s konferenco Je bila oela vrsU znanstvenih predavanj, med katerimi Jt bilo naj-bolj zanimivo prsdsvsnje nem-, škegs profeeorjs t Wlegsnda a njegovih najnovejših meritvah z registriranimi baloni. Kden Izmed bslonov se Ja dvignil v silno višine 88,000 m, M Je ni do-tilaj še nihče doeegel. Zanimiva je, da nlao aparati v Um balonu ln V UJ višini zabeležili ni>bene znatne l/premembe v temperaturi. V višini 10,000 m znaža temperatura — M stopinj Celzija in v višini 8t,000 m leto- K*1 Komisije ae Je bavila tudi a uporabo raket aa raziskovanj« vieokega ozračja. Neki Jtiflao-emeričan trdi, ia Je raketa njo-gove konstrukcije dosegla v«-no «0,000 m. kar pa aa šaloat ae more točno dokazati. Največja dokazana višina, ki Jo Je d* segla aeka raketa. | mm 8* prlpom