Leto 1892.
731
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LVIII. — Tzdan in razposlan dne 11. oktobra 1892.
(Obsega štev. 173. —177.)
113.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-skusnemu redu z dné 19. decembra 1872. I. (Drž. zak. št, 171.).
V izvršitev zakona z dné 23. julija 1871. 1. (Drž. zak. št. 16. iz 1. 1872.), s katerim se je ustanovil nov red za mère in uteži, daje se na obče znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni mero-skus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1. (Drž. zak. št. 171.).
nac<(iichein s. r.
Edenindvajseti dodatek k ineroskus-nemu redu
z dné 19. decembra 1872. 1. (in sicer k §§. 29. in 57.),
o pripuščanji po lirrni Fairbanks sestavljene, z napravo premične uleži opremljene eentezimalne vage mostovnice v meroskus in kolkovanje in pa o
uvedbi merilnega tika 10 litrov kot pravila v rabo za tekočinske mère.
K §. 29.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 27. februvarja 1872. I. (Drž. zak. št. 17.) je c. k. komisija za pravilni meroskus pripustila v meroskus in kolkovanje po firmi Fairbanks sestavljeno, z napravo premične uteži opremljeno centezimalno vago mostovnico.
Ta vaga mostovnica je v spodaj stoječi podobi načrtana v obrisu.
Okoli osi f vrteča se gredeljnica A ima pri y skledico za uteži in med f \n y premično utež. Na gredeljnici A je nameščena vijaška utež za tariranje. Krajša vzvodova rama gredeljnice je po potezni palici D pri e zvezana s nosilnim vzvodom B, s tem pa je zvezan nosilni vzvod O po vesilu c d.
Vrtilne osi n a a a obeh nosilnih vzvodov B in C počivajo v vesilih, na oséh bbbb pak počiva s pomočjo šišek most mn op.
Kar se tiče preskusa in kolkovanja te vage, uporabljajo se zmisloma dosedaj izdani predpisi.
(Slovvnisch.)
130
K §. 57.
Merilni tiki (od 5 litrov dolu), kateri se po §. 57., odstavku 2. meroskusnega reda uporabljajo kot pravila v rabo za tekočinske mère, pomnožč se za merilni tik 10 litrov.
Ta merilni tik, kateri mora biti pravičen do _t__ svoje vsebine, bode se meroskusnim uradom izdal samö, kadar ga potrebujejo.
Na Dunaji, dné 27. junija 1892. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
tn.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892. 1.,
da se samogibna žitna vaga (po sestavu Večeslava Vondrâcka pripušča) v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) se dajejo na obče znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni meroskus dné 27. junija 1892. 1. izdani predpisi o meroskusu in kolkovanji samogibne žitne vage (po sestavu Vondrdčkovem).
Bacquehem s. r.
Predpisi
o meroskusu in kolkovanji samogibne žitne vage (po sestavu Vondrdčkovem).
1.	Po Večeslavu Von d račku sestavljena samogibna žitna vaga se pripušča v preskus in kolkovanje, ako je narejena po nastopnem popisu 1er zadostuje spodaj podanim pogojem.
Sestava.
2.	Ta vaga, ki je v vseh svojih delih narejena iz kovine 1er je svojemu namenu primerno precej razsežna, sestoji:
a)	iz decimalne z omaro K (pod 1. in 2.) opremljene vage mostovnice nekaterega koli v meroskus in kolkovanje pripuščenega sestava, brez premične uteži;
It) iz pritožnega grota K s pritožnima zaklopni- I cama k, in k.,\
h) iz odločnega grota A z obremenilnim lijakom T in
d) iz mehanizma, kateri opravlja samogibno funkcijo vage.
Kakovost in delovanje tega mehanizma se pokaže iz nastopnega preudarka posameznih prikazni pri vaganji.
3.	Recimo, da je skledica za uteži obremenjena z utežijo G*), pritožna zaklopnica k, pak (ki
*) Ta odgovarja vsuti množini 10 G.

se dâ vrteti okrog osi a,, združene z vzvodom /i, in z obremenilno utežijo bt) odprta in odtočna zaklop-nica k3 (vrteča se okrog osi a3, spojene z vzvodom h3 in z obremenilno utežijo b3) zaprta. Žito se vsiplje v K. utež G pak ima še premah, zato je gre-deljnična rama ir., vzdignjena in prožni kljuki Z, in L se naslanjata na izprožna palca d{ in d.,, ker hočeta uteži bt in b., po poteznih palicah z, in zt vrtéti kljuki Z, in Z2 v mér pušice.
Ako seje teža v K vsutega žita približala 10 G, zniža se gredeljnična rama iv% s palcem <ll za toliko, da se kljuka Z, izproži, v mér pušice s pomočjo potezne palice z, in uteži b, zavrti in zaklopnico 4-, zaprè. Zaklopnica k., ostane še odprta in žito se, a z bistveno manjšo brzino, skozi luknjo, izvrtano v za-klopnici kit vsiplje v K, dokler njegova vsebina postane natančno 10 G težka. V tem hipu se je gredeljnična rama u\, s palcem d,, že toliko znižala, da se tudi kljuka Z3 izproži ter zapre zaklopnico k3 (ki se vrti okrog osi a.,, porinjene na os «, ter spojene z vzvodom /»j in obremenilno utežijo b.,).
Potezna palica z., nosi klinec S. Na sprednji steni omare je vratllo i, katero nosi odnosač m in vzvod ?'. Odnosač m da se v šarnirjevem zgibu c tako vrteti okrog navpične osi, da ga je moči vtekniti klincu S na pot, ali pa ga zopet spraviti v stran.
4.	Ako v času, ko se je opravljalo, kar je popisano v točki 3., odnosač m ni bil vtaknjen, končano je tehtanje in decimalna vaga mora natančno poslaviti svoje kazalo. Toda s tem se žito ne izprazni in ne more se nadaljevati tehtanje.
5.	Ako pak je bil v času, ko se je opravljalo, kar je popisano v točki 3., odnosač m vtaknjen (porinjen) klincu S na pot, vzdigne, ko se zapre zaklopnica k.,, klinec S odnosač m ter zaviti vratilo i in ž njim spojen vzvod V. S tem se vzdigne izprožna kljuka l3 s pomočjo potezne palice Z3 in vzvod h3 se oprosti; žito začne tiščati na zaklopnico k3, ki se odprè, in žito se potem vsuje v odločni grot A.
6.	Ko se omara K napolnjuje, kakor je popisano v točki 3., tišči vsipajoče se žito na steno ws, ki je v omari K nameščena takö, da se lahko nekoliko pregiblje ter vrti okrog osi «v Ta stena je po vzvodu /i4 in po vzvodu /i„ spojena z vratllom a5 ; preden se žito vsiplje, tlači jo z osjö a;, spojena velika obremenilna utež bt proti sredi omare.
Zgoraj omenjeni tlak žita napravi, da se med vsipanjem utež b:, vzdigne, ker med tem lahko grč
z osji «5 spojenö vzvod hb mimo kljuke kakor je razvidno iz spodaj podanega popisa funkcije, ki jo ima ta kljuka. Ko je torej polnitev dokončana, vzdignjena je utež bh k višku, vzvod hs pa je potisnjen nizdolu.
7.	V odtočnem grotu A je obešen lijak T tako, da se lahko vrti okrog osi «s ; s to osjo po drogu spojena obremenilna utež &s daje mu ležo, kakor je načrtana v podobi 1. in 2. Z osjo je spojen vzvod /ts in s tem po poteznem drogu z5 kljuka b7 l-,, katera se dâ vrtéti okrog osi
Ako je lijak prazen (v času, ko se polni), vzdignjen je T po obremenilni uteži bs in l. stoji tako, da hh lahko gré mimo nje.
8.	Precej ko se po točki 5. pričenja omara K prazniti, napolni se lijak T, dobi premah proti in se poniža, kljuka l7 pak se prégne na levico in na pot koncu vzvoda h5. Ob enem se omari K zmanjša tlak na premično steno w3, utež b-t prične delovati ter vrti «5 dotlé, dokler se hb zadene ob kljuko l7.
Ko je žito popolnoma nehalo sipati se iz omare K, izprazni se popolnoma tudi T, b„ dobi zopet premah in 17 spusti vzvod h:,, vsled česar bb pade.
Ker pak je utež bh s /i, (ali s posebnim, na a, zagvoženim vzvodom /i«) spojena s tenko, gibično vrvco iz žice s,, zavrti se, ko bb pade, vzvod /1, nizdolu, pritočna zaklopnica k, se odpré ter potegne sè sabo tudi /c2 ; s zu oziroma z., se prožna kljuka lu oziroma L postavi zopet za palec d,, oziroma d3. Ob enem pak tenka gibična vrvca iz žice s*, spajajoča b., in b3, vzdigne vzvod b3 ter zapré zaklopnico k3 ; vsled tega zadobi vaga natančno isti stalež, kakor ga je imela, ko je po točki 3. pričela delovati, in delovanje se začne vnovič.
9.	Dovoljeno je, opremiti samogibno žitno vago sè štčlom, ki kaže število, kolikokrat se je omara K izpraznila (kolikokrat se je tehtalo). To štčlo mora biti enako sestavljeno, kakor štela za plinomére in špiritove mérnike; goniti je mora ko-lence, spojeno s osjö ab. Taisto mora biti prikovano na steno omare K. Eno zakovico je treba s cin as to kapljo spojiti sč steno omare, na to kapljo se pri kolkovanji vage udari meroskusni kolek.
Tega štela kazalnik (cifrenica), katerega posamezne delitve, kakor so:	enote, desetice itd.,
morajo biti natančno in razločno sè številkami ozna-menjene, naj nosi napis: „Število izpraznitev“.
Varovalno steklo, katero pokriva ta kazalnik, mora se dati vsajati samo od znotraj in okvir njegov biti tak, da ni moči odstraniti varovalnega stekla, ako se spredaj omenjeni meroskusni kolek ne'poruši.
10.	Na omari K je na dobro vidnem mestu prikovati kovinsko pločo z natančnim, vtisnjenim ali nalitim ali vrezanim napisom:
„Samogibna žitna vaga za napolnitve
od...........do...........kilogramov“.
Eno teh zakovic je treba pri kolkovanji vage zagotoviti prav takö, kakor je povedano v točki 9.
11.	Vaga, o kateri je govor, pripušča se v meroskus in kolkovanje v dvojnem napravku.
a)	Pri prvi vrsti se grot E spoji sè stropom, grot A pak ob enem s podvalo za vratilo a- vrèd in prav tako vaga sama s podom mestnosti, kjer se vaga postavi in lo takö trdnö in trajno, da /f7 in zb nikakor ne morejo zadevati se ob bližnje dele.
h) Pri drugi vrsti se E in A in pa podvala za vratilo o, spojijo z nepremičnim spodnjim delom decimalne vage po trdni in trajni železni konstrukciji.
Meroskus in meja pogrešku.
12.	Preskuševaje to vago, kar naj se godi po dotičnem navodilu, preišče se najprej, ali je napravljena takö, kakor je zgoraj popisano, nadalje, ali deluje brez pogreška in ali je za vsako napolnitev povedana množina teže resnična do CM odstotkov taiste ali menj.
Kolkovanje.
13.	Ako vaga ustreza vsem zgoraj navedenim pogojem, kolkuje se takö, da se udari meroskusni kolek na gredeljnico decimalne vage in listo cinasto kapljo, ki zagotavlja zvezo štčla, ako je katero pri vagi, in pa napisne tablice z omaro K.
Naposled omenjenemu kolku je pristaviti tekočo letnico.
Meroskusne pristojbine.
14.	Meroskusnih pristojbin je zaračunjati: a) osnovne odredbine za .... 3 gl., in
h) ako se vaga kolkuje, za vsakih 100 kg pripustne (na bližnjo stotnico zakrožene) največe napolnitve ..............................2 gl. 50 kr.
r) ako se vaga ne kolkuje, po a) preračunjena pristojbina in pa polovica pristojbine, preračunjene po b).
15.	Preskušnja in meroskusna potrditev te vage se opravlja samo pri onih meroskusnih uradih, kateri imajo za to potrebne priprave.
Ako naj se z vago uradno postopa zunaj mero-skusnega urada, mora té priprave priskrbeti stranka.
V vseh slučajih mora stranka dajati potrebno žito in potrebne delavce.
Meroskusnica.
16.	O vsaki preskusni in kolkovani vagi se izda meroskusnica (meroskusni list), obsegajoča imé in bivališče izdelovalca, in tekočo tvornično številko vage, nadalje datum, kedaj se je taista preskusila, in pečat meroskusnega urada; podpisati jo mora meroskusni uradnik.
Vnovični meroskus.
17.	Samogibna žitna vaga je zavezana občasnemu dodatnemu meroskusu v zmislu ministerstve-nih ukazov z dné 28. marca 1881. 1. (Drž. zak. št. 30.) in z dné 21. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 162.), pri čemer je po načelu, izraženem v trinajstem dodatku k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1. (razglas trgovinskega ministerstva z dné 10. aprila 1889, 1., Drž. zak. št. 62.), pripuščena podvojena meja pogrešku, ustanovljena v točki 12. teh predpisov za prvi meroskus.
Na Dunaji, dné 27. junija 1892. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
73G
If 5.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. septembra 1892.1.
o potrjevanji mérnikov za porabo vode po mero-skusnem uradu.
1.	Merniki za porabo vode (vodoméri) se pripuščajo v meroskus in kolkovanje po nastopnili določilih, dné 27. junija 1892. 1. izdanih po komisiji za pravilni meroskus na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.).
2.	Vodomére je z današnjim dném počenši moči zastran uradnega poverila zadajati c. k. komisiji za pravilni meroskus; to oblastvo jih bo, kolikor mu to pripuščajo sedanje omejene priprave in drugačne služabne razmere, preskusilo kolikor moči naglo.
3.	čas, s katerimi se bo za dotične mérske priprave uvel obligaten meroskus in vnovični meroskus, ustanovi se s posebno naredbo.
llacqucliein s. r.
Predpisi
o meroskusu in kolkov a nji mernikov za porabo vode.
I.	Splošna določila.
1.	Mčrniki za porabo vode (vodomeri) se pripuščajo v meroskus in kolkovanje.
2.	Meroskusni urad pak smé v preskus jemati samo tiste merske priprave té vrste, katere registru-jejo po prostorninski enoti, pripoznani za zakonito po zakonu z dné 23. julija 1871.1. (Drž. zak. št. 1(1. ■■/. 1. 1872.).
V ostalem veljajo zastran meroskusa in kolko-vanja vodomérov nastopna določila.
11.	Meroskusno oblastvo.
3.	Meroskus in kolkovanje prometnih instrumentov se opravlja pri c. k. komisiji za pravilni meroskus na Dunaji.
4.	Ako bi bilo treba, bodo se v ta namen opremili c. k. meroskusni uradi, kateri se bodo določevali slučajema.
5.	Tistim zasebnim strankam, ki si omisljijo tehnične priprave, katere od slučaja do slučaja predpiše komisija za pravilni meroskus in katere je imeti v uradni zapori, morejo se vodoméri uradno preskuševati v njih mestnostih, ako se s tem na nobeno stran ne ruši popolna zanesljivost uradnega dejanja. Pravice pak stranka nima do te ugodnosti nobene.
Ako bi iz meroskusa vodomérov v uradnih mestnostih komisije za pravilni meroskus nastali ti komisiji v primeri z meroskusnimi pristojbinami neprimerno veliki stroški, bodo se taki vodomeri pre-skuševali in poverovali samö v mestnostih stranke.
V slučajih, navedenih pod 4. in 5., se presku-ševanje vodomérov vrši po odposlanih organih komisije za pravilni meroskus ah pa po drugih organih meroskusne službe, ki jih za to določi komisija za pravilni méroskus.
III.	Pripustili sestavi in njih preskuševanje.
7.	V meroskus in kolkovanje se pripuščajo po predpisu odstavka I. registrujoči vodomeri katerega koli sestava, samö da sestav zadostuje nastopnim pogojem :
a)	Merska priprava mora biti taka, da se na razločno sè številkami opremljenem in z izbrano enoto (n. p. „kubični meter“, „hektoliter“, „liter“) oznamenjenem kazalniku dâ inérjena množina brati zanesljivo in naravnost.
b)	Vsak vodomér mora biti narejen takö, da se upira notranjemu tlaku 10 atmosfer, ne da bi videžno izgubil svojo obliko ali dobil kako razpoko.
c)	Vodomér mora delovati zanesljivo in biti tako sestavljen, da je moči stalnost njegovih povedi v mejah pripustne meroskusne tolerance zagotoviti vsaj za dvé leti.
d)	Zlasti se ne smejo povedi mérske priprave pri rastočem ali pojemajočem bremenu (množini pretoka) za isto breme razlikovati za več, kakor za meroskusno toleranco, navedeno v odstavka IV.
e)	Pri vseh za meroskus sposobnih vodomérih ne smé biti odvisnost njih pövedi od tlaku (olika, da bi se, ako se ta tlak izpremeni od G atmosfer na 05 atmosfere, provzročili s tem sistematični odstopi od srednje povedi .v znesku polovične meroskusne tolerance.
Za srednjo poved velja tukaj poved pri 50 odstotkih največinskega bremena vodomerovega in pri 3 atmosferah nadtlaku.

8.	Glede na spredaj stoječa določila se opozarja na to, da se za delujoč tlak šteje zmerom poprečni tlak v pritočnem in odtočnem prerezu.
9.	Preskuševanje sestavov, ki naj se pripuščajo v meroskus in kolkovanje, opravljala bo c. k. komisija za pravilni meroskus, katera tudi odločuje o pri-pustnosti.
10.	Ako je pak preskuševanje kakega vodo-mérskega tipa združeno z nerazmernimi stroški, dolžna je stranka, sprožiti preskuševanje popolnoma ali deloma v zmislu odstavka 5.
IV.	Pripustili prometni instrumenti, njih meroskus in meja pogreškov.
11.	Javnemu prometu namenjeni vodomeri morajo, ako naj se kolkujejo :
a)	biti oznamenjeni z imenom in bivališčem na-rejalca, tekočo fabriško številko in s premérom pretočnega preréza.
b)	Ta pretočni preréz se mora n a takem mestu pritočnega in odtočnega kanala, ki je merjenju lahko pristopno, strinjati do 10 odstotkov na več ali menj.
c)	Vsi vodomeri morajo biti v okrovu, ki se da zagotoviti sè svinčeno zaporo; gledalno steklo tega okrova mora biti vloženo od znotraj.
d)	Pri meroskusu merskih priprav, o katerih je govor, išče se odstop pévedi vodomera od dolžnih povedi.
Ta odstop smé, ako naj se vodomér potrdi, na več ali menj znašati največ :
Največega bremena	lastne povedi
pri 100 odstotkih	2 0 odstotka
, 50	,	2-0	,
,10	,	2-0	,
Z 1 odstotkom mora vodomér gotovo nastopati.
<) Največe breme v zmislu odstavka d) se, dokler se drugači ne vkrene, ustanavlja proporcionalno pretočnemu prerezu, imenovanemu v a) in b), in sicer za vsak kvadratni milimeter tega prereza na '/ž litra v vsaki minuti.
V.	Kolkovanje.
Vodoméri, ustrezajoči zgorenjim pogojem, kolkujejo se takö, da se na notranji strani gledalnega stekla najedka številka uradnega zapisnika in letnica prvega meroskusa in pa da se okrov z inotvozno
plombo zapré tako, da ga ni mogoče odpreti, ako se plomba ne poruši.
Plomba nosi na eni strani kolek c. k. komisije za pravilni meroskus, na drugi strani pak leto in mesec prvega meroskusa, oziroma vnovičnega meroskusa.
VI.	Izvidnica.
13.	Vsakemu kolkovanemu vodoméru se izda izvidnica (izvidni listj v dvéh enakoglasnih izvodih, katerih eden je namenjen dostavniku, drugi pak potrošniku vode.
14.	Izvidnica, katere besedilo se posebe pri-ravnâ dotičnemu vodomerskeinu tipu, obsega poleg podatkov, ki mérsko pripravo posebno kot tako označujejo, potrdilo o izvršenem meroskusu, pöved meroskusne tolerance in potrdilo, da so se plačale po tarifi meroskusne pristojbine.
15.	Veljavnost izvidnice in izvršenega meroskusa, katerega ona potrjuje, traja dvé leti in en mesec, računčč od dné, katerega se je izvidnica izdala.
VII.	Meroskusne pristojbine.
16.	Za preskuševanje kakega vodoinérskega tipa (odstavek 7. in nast.), ki ga je v ta namen predložiti vsaj v petih izvodih, katerih enega pridrži komisija za pravilni meroskus kot vzorec, plačati je naprej pristojbino 100 gl. a. v. Ta pristojbina znaša samö 50 gl. a. v. za one tipe, o katerih se d;i dokazati, da jih je sedaj v tem državnem ozemlji že v rabi vsaj 100 kosov. Pri vodomerih, kateri so bili pred veljavnostjo teh predpisov pri komisiji za pravilni meroskus preskušeni in spoznani za sposobne za meroskus, odpade ta pristojbina popolnoma.
17.	Za preskuševanje prometnih instrumentov je plačevati, ali so se kolkovali ali ne:
a)	osnovano odredbino 0-80 gl.
b)	za vsak liter (v minuti) največinskega bremena
pribitek 0-01 gl.
18.	Za vodomére, kateri se brez posebne pre-skušnje zavrnejo zastran lahko vidnih pomanjkljivosti v sestavi, plačevati je od kosa samö manipulacijsko pristojbino 0'25.
19.	Pri tistih preskusnih delih, ki se opravljajo v zmislu določil odstavka 5. in 10., mora stranka priskrbéti vodo in potrebovane pomagače
ter nositi stroške za meroskusnega uradnika, kateri se ji odpošlje.
Kadar se v teh okolnostili predloži v uradni preskus več kakor 100 vodomérov istega tipa, tedaj se pod 17.4 predpisana pristojbina zniža za polovico.
Na Dunaji, dné 27. junija 1892. 1.
C. k. komisija za pravilni meroskus: Arzberger s. r.
IH.
Ukaz ininisterstev za trgovino, notranje stvari, finance in pravosodje z dné 1. oktobra 1892. 1.,
s katerim se ministerstveni ukaz z dné 24. aprila 1885. I. (Drž. zak. št. 49.) o obratu zastavarskega obrta izpreminja v §. 13., točki 6.
Na podstavi §. 54., odstavka 1. v zakonu z dné 15. marca 1883. 1. (Drž. zak. št. 39.) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega redu in v izvršitev zakona z dne 23. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 48.) o za-stavarskem obrtu izdani ministerstveni ukaz z dné 24. aprila 1885. 1. (Drž. zak št. 49.) o obratu zastavarskega obrta se v §. 13., točki (5. izpreminja takö, da naj se za naprej ta točka glasi takö-le:
„6. Zastavarjeva dolžnostjo, precej po opravljeni prodaji zastave prebitek, kar bi ga po odbitku zastavnega dolga z obrestmi in postranskimi pristojbinami vred in po odbitku stroškov za prodajo zastave morda ostalo od izkupila zastavniku, izročiti temu ali pa po preteku šestmesečnega rokü ne vzdignjene zneske položiti zanj pri sodišči ter jim pridejati popisnico (konsignacijo). “
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Taalfe s. r.	liacqiiehcin s. r.
Schimborn s. r. Steinbach s. r.
177.
Razpis finančnega ministerstva z dné 3. oktobra 1892. 1.
o združeni zglasitvi proti plačilu potrošnine na-merjanega odnosa več, različnim prejemnikom namenjenih množin alkohola.
Porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim mi-nisterstvom se na podstavi §. 101. v žganjarinskem zakonu z dne 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 95.) dovoljuje, da se za več prejemnikov proti plačilu potrošnine namerjani odnosi žganja iz kake žganjar-nice, kakega prostega sklada za žganje ali kake za prosti sklad proglašene čistilnice za žganje smejo vzprejemati v isto zglasilo, ako se
1.	vsakemu prejemniku namenjeno žganje gledé na množino in alkoholovitost v zglasilu postavi na videž ločeno, pri čemer ni nobenega zadržka, za posamezne prejemnike določati v odnos tudi množine pod enim hektolitrom, ako se le gledé vse v kumulativnem zglasilu navedene množine žganja ustreže zahtevkom §. 66. poslednjega odstavka v zgoraj navedenem zakonu, in ako se
2.	poleg tega vse v istem zglasilu navedene, različnim prejemnikom namenjene množine alkohola iz žganjarnice, oziroma iz prostega skladu za žganje ali iz čistilnice za žganje, proglašene za prosti sklad, odnesö na enkrat.
Steinbach s. r.
Popravek.
V L1V. kosu Državnega zakonika je v tabeli za specifično težo alkohola, razglašeni na str. 704. pod številko 164. z ukazom finančnega ministerstva z dné 8. septembra 1892. 1. (priloga A) v drugem razpredelu «Specifična teža“ v 2. vrsti brati 0‘99984 namesto 0’99981, v istem razpredelu, v 5. vrsti od spodaj pa 0 99700 namesto 99700.