TRST, petek 10. februarja 1956 Leto XII. - Št. 35 13273)
ORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
»ISTVO, UL. MONTECCHl št. 6, II. nad. — TELEFON 93-J08 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
Višin« um""! Podruž' GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloZDa Slovenije,
^  slrlnl i stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska
Nov se ostrejši mrzel val
je zajel vso evropsko celino
kritičen položaj v Srednji in Južni Italiji zaradi snežnih viharjev osamljene kraje spuščajo živila in zdravila s padali - V Ma-^koniji 25 stopinj pod ničlo - izredno oster mraz v Avstriji, e*koslovaški in Švedski - Mraz je dosegel celo Egipt in Libanon
P0V-ei	se	je vreme dom do spomladi. Računajo, | meteorološka opazovanja, tem-
le s, °, Poslabšalo in danes da bo čez dva ali tri dni sko- več za letalsko vojaško izvid-
^raturSak0raj • V6S dan' ..
mižala r! se -16 ponovno Poročal,. , snežnih viharjih ft»lii. r. orai iz vseh mest v »j ' Danes je snežilo tudi »lesti t! ,*? med redkimi Bi v,, dalije, kjer do sedaj Ba lea° sneSa. Zaradi padcev
boln;sU- se je moralo v razne .“‘nisnice
ljudi	zate6i °koU 300
^ratlr^rUcih 'n Molise je po Bes Presledku začelo da-ski RH^vno . snežiti. Italijan-Pooioč	kriz organiziral
kraje Z? n.ait>olj prizadete So - , »užni Italiji Iz Rima 'o W	večje število odej
vil jn ° j oblačil, količine ži-tudj zdravil. Organizirali so ki So „j°?tovoline bolničarke, bolj trn r V kraie> ki so nai-tieprili^	2aradi vremenskih
Ponovno neziti
je danes začelo
Vsej v,_v.. biilanu, Bologni in loč fl *jb v Torinu in dru. tatur. Povsod se je tempe-
ra znižala, brucih
snežiti ie trenutno prenehalo
in Molise so da-
le čistitf°Se^ne skuP‘ne zače-
zasnežene poti. Po-
vitj	je	uspelo vzposta-
Bil. \ pZ° .z osamljenimi vas-visok ka,rt'nu sneg 4 metre rabini.? Upine policistov, ka-šajo	,in	gasilcev odna-
k, ki	'n zdravila v kra-
Not S° p°P°bnoma odrezani. javii0tan^e niinistrstvo je obdaja, lor!*U°- iz katerega ^Polani*. so številni kraji še
POlDn	ovc;	v	11111	Aloji
dišč ,1 a odrezani od sre-
Kalakr‘Zstl v Abi
barija • ’n na v.*.1« r
__ Siciliji. Iz kraje n!?v^al°> da v nekatere vila . .važajo živila in zdra-tališč‘ v lik?Pbe rjem. Na le-®Pel0 «V. Brindisi pa je pri-;.°4o ve<r Prevoznih letal, ki ^alj ,. osamljene kraje spu-Ti j- 'n zdravila s pa-ilt0 ie a v Pokrajini Catan-,? >B n anes ponovno sneži-*ju ^»av tako tudi v Neap-fučj y Ba bližnjih področjih. LJrbui.;pokrajini Catanzaro o. koPte ..Osamljene kraje s
^a g-
*nežil0 lcdiji danes sicer ni z*lo rLjoda temperatura je s °k efc8' Ponekod je sneg a trn djober. Povsod so na Jaiajo ?°žne skupine, ki od-faBujn zivila ;n zdravila ter ,°!j nJs\ Potrebščine v naj-• ib ® ete kraje. V neka-JiBe i-aPb na področju Mes-j urirv, stanje zelo kritično it1 lia ?anjkujejo živila. Tu-f v° Bn^i , obrambno ministr-S .n, --0 vojaška letala, ki 'a s °5oala živila in zdra-
. včeraj CISL so da-
Kak‘ Padali ta- včer **MVa. cgil in drugih
v?iv, v organizacij izdale »k tat- .katerem se zahte-«tit>n?Mnji izredni ukrepi Drik-0 Pomoč prizadete-, i. 'valstvu. Tajništvo *ČBiku Poslalo pismo pred-azložUj lade, v katerem ob-omenjene zahteve.
g y ^Qdranu burja
bin^°navju košuva
nov hladni val fi)rvašk0 :an° zajel Slovenijo, d! ^ se severno Vojvodi-ft?«.°?0^dne razširil tu-
Ca0«' hlad podrodja. Pod *“*žib
nega vala je po--*o	v	severnem in
iasrf:'8ovmlimoriu. V. Bosni m 2i a v	„ ,	temperatura
WSt0pini 1katerih krajih do bfeC\Pod n*dlo. V naj-bifii	rit>,	|,	Hercegovine,
h'	Pod	i:S,bll°	danes 8 sto-
uoni-lOVanskf0' V naiiužneial
V bJI je • remihiiki M„iro.
oj* -
blhtitol"ju 'si mzaz še ostrejši. v Čl. P°d nPn	36	st0-
fli ^'iu	v	Ho	rovu 25.
šlr. e*ike«„ P°d ničlo. Zaradi i?Vet z , m>aza je republi-
^	Brncmi..	i.
republiki Make-
raj sleherni dostop v Baltiško morje nemogoč. Botnijski zaliv med Švedsko in Finsko se je že spremenil v veliko ledeno ploskev. V.so obalo obdaja debel pas ledu, skozi katerega skušajo ledolomilci odpreti ozke kanale do Stockholma.
V Grčiji je volilna kampanja skoraj prekinjena zaradi izrednega mraza. Včeraj so bili veliki snežni viharji v Atenah in Patrasu. Po petdesetih letih je snežilo tudi v Korintu. Letala Dakota prevažajo živila na številna izolirana področja, ki jih ogrožajo volkovi.
Snežni viharji so bili včeraj tudi v turški Trakiji, kjer je neki potniški vlak obtičal v snegu. Skupina delavcev in vojakov je z velikimi napori rešila 287 potnikov, ki so se zatekli v bližnje vasi.
Požari c Egiptu
Mraz je dosegel celo Egipt in Libanon. Močni vetrovi, ki so divjali nad Egiptom, so povzročili več požarov. Uničenih je bilo 122 hiš. Okoli 700 ljudi je brez strehe. V nekaterih krajih je temperatura padla pod ničlo. Od včeraj je promet v Aleksandriji prekinjen zaradi močnega vetra. Ob libanonski obali tudi divja že 48 ur močna nevihta. V nekaterih goratih predelih je zapadel sneg tudi dva metra visoko. Zaradi deževja so reke močno narastle in okoli Bei-luta so nekateri kraji poplavljeni.
V Avstraliji pa je zelo toplo. Radio Melbourne je javil, da je toplotni val zajel jugovzhodno Avstralijo, medtem ko grozijo severnovzhod-r.im krajem poplave.
Enak je ■položaj na Madagaskarju, kjer je deževje, ki traja že več dhi, uničilo električno centralo v, Tamatave.
Sovjetske obtožbe zaradi balonov
MOSKVA, 9. — Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišev je sklical danes v palačo Spi-ridonovka 50 domačih in tujih novinarjev in 25 fotografov in jim pokazal balone ter radijski in fotografski material, ki izvira iz ameriških balonov in ki so ga našli na sovjetskem ozemlju. V sobi, kjer je bila tiskovna konferenca, je bilo polno akumulatorjev, barometrov, oddajnih anten, navigacijskih instrumentov ter nekaj radijskih sprejemnikov i:> oddajnikov na kratke in ultrakratke., valove. Na instrumentih so napisi v angleščini in francoščini in v dveh drugih jezikih, ki se menjavata. Napisi se glasijo: «Ta predmet prihaja z neba. Je neškodljiv. Vsebuje meteorološke podatke. Obvestite o tem oblasti. Dobili boste primerno nagrado. če ga izročite nedotaknjenega.*
Polkovnik Tarenscev, inženir sovjetskega letalstva, je prikazal novinarjem podrobnosti o delovanju instrumentov. Poudaril je, da oprema balonov kaže, da ne gre za
ništvo. «Na mnogih balonih, je dejal nato Iljišev, so našli instrumente, ki nikakor ne služijo meteorološkemu opazovanju, ki pa so zelo primerni za letalsko fotografiranje v vojaške namene.*
Iljišev je dodal, da so nekateri drugi baloni prenašali propagandistične letake, naperjene proti ZSSR, in da ZDA kljub sovjetskim zahtevam spuščanja balonov niso prekinile, temveč so ga v zadnjem času toliko pomnožile, da so baloni postali prava nevarnost za civilno letalstvo. «Takšno ravnanje ameriških vojaških organov — je izjavil Iljišev — ni drugega kot poskus nadaljevanja politike hoje ob robu vojne*. Dodal je, da gre za kršenje suverenosti in mednarodnega prava, ki dalje vsaki državi popolno suverenost nad zračnim prostorom nad njenim ozemljem. Tudi če bi ti baloni dejansko služili meteorološkim opazovanjem, je dejal Iljišev, bi njihovo spuščanje na sovjetski zračni prostor prav tako pomenilo kršitev sovjetske*su-verenosti.
Tajništvo OZN je dobilo tudi od albanske in bolgarske vlade podobne proteste kot že od CSR zaradi letanja propagandističnih balonov nad albanskim in bolgarskim ozemljem.
FLRJ tudi letos na tfžaskem velesejmu
BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska podjetja bo_do v prvem polletju letos sodelovala na mednarodnih velesejmih v Frankfurtu, Milanu, Casablanci, Trstu in Poznanju. Z razliko od prejšnjih let, ko so posamezna podjetja odločala o udeležbi na velesejmih, bo za vsak velesejem poseben odbor sestavljen iz zastopnike v 'tajništva za zunanje zadeve, zvezne zunanje trgovinske zbornice, zvezne kmetijske industrijske zbornice in drugih zainteresiranih ustanov odločal, katera podjetja se lahko udeležijo velesejma in katere izdelke lahko razstavljajo. Novi način udeležbe jugoslovanskih podjetij na velesejmih bo omogočil inozemstvu boljši vpogled v jugoslovansko gospodarstvo.
Zunanja politika Madžarske
BUDIMPEŠTA, 9. — Po vesteh agencije MTI je predsednik madžarske vlade An-dras Hegeduš v poročilu v narodni skupščini o zunanji politiki ugotovil izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in Avstrijo. Izrazil je prepričanje, da se bodo stiki na gospodarskem, političnem in kulturnem področju med Madžarsko in Jugoslavijo še bolj utrdili. Madžarska vlada se po besedah predsednika Hegeduša trudi vzpostaviti dobre odnose tudi z Italijo, Egiptom, Indonezijo, s Sirijo, Sudanom in drugimi - državami, ki vodijo podobno zunanjo politiko- He-deguš se je posebno obrnil na tiste države, s katerimi je Ma-
džarska v preteklosti imela prijateljske odnose, tako na Finsko, Italijo m Turčijo, 'n predlagal skupščini, naj povabi parlamentarni delegaciji Turčije in Finske, naj obiščeta Madžarsko. Madžarska vlada želi normalne odnose tudi z Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. ((Vendar pa odnosi z ZDA, je dejal Hedeguš, ne odgovarjajo običajnim normalnim stikom med dvema državama, kajti ameriška vlada je nedavno dala take izjave, ki predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve Madžarske.*
JERUZALEM, 9.	—	Egip-
tovski in izraelski predstavniki mešane komisije za premirje v Palestini so danes sklenili, da bodo znova začeli delo, k» so ga prekinili lanskega septembra.
 	 .v.Jj&fiiSroB
Mraz, sneg in burja v Trstu
<<AL<ZIRSHI AIX-LE§-BAII§»
predlaga predsednik narodnega gibanja
Robert Lacoste novi minister rezident v Alžirn - Francoski ekstremisti napovedujejo nove demonstracije proti Molletu - Burgiba predlaga federacijo Tunizije, Alžira in Maroka
AL2IR, 9.	—	Predsednik
francoske vlade Guy Mollet je danes sporočil, da je zjutraj stopil v stik s predsednikom republike in mu predlagal imenovanje Roberta Lacoste za ministra rezidenta v Alžiru. Lacoste bo imel oblast generalnega guvernerja in bo prišel jutri v Alžir, kjer ga bo ustoličil sam Mollet. Pomočnika novega ministra bosta državni tajnik za oborožene sile Max Lejeune in tajnik V notranjem ministrstvu za alžirske zadeve Marcel Champleix.
Mollet je zatem izjavil, da bo šele po povratku v Pa.iz proučil vprašanja, ki so nastala v zvezi z nadomestitvijo Roberta Lacoste v ministrstvu za gospodarske in finančne zadeve.
Zvečer je Mollet govoril po radiu in je med drugim izjavil; «Vezi med metropolitanskim ozemljem in Alžirom so nerazdružljive. Francosko-mu-slimanska skupnost je in bo ostala skupnost brez razpok.*
Ko je govoril domačemu prebivalstvu, je Mollet med drugim izjavil: «Tudi med vami so ekstremisti, je med vami skupina, ki dobiva navodila izven Alžira in služi interesom, ki nimajo nič opraviti z Alžirom. So tudi ljudje, ki so zaradi revščine občutljivi za propagando. Jaz vas ne istovetim z njimi. Obračam se na veliko množico muslimanskega ljudstva. Vi dvomite v namene Francije, lahko ste se bali, da vas bo zapustila: nikoli ni bilo govora o tem in tudi ga ne bo. Francija se bo borila, da ostane v Alžiru in bo tudi ostala. Bojte se vseh ekstremistov. Izjavljam vam: Ohranjena bosta red in pravičnost. Jamčim vam za odločno voljo vlade, da vam prizna pravičnost in ’ enakopravnost pred zakonom. Vi težite po svobodi in to svobodo vam bo zajamčila 1 samo republikanska Francija.
^lSkedonfjeOSVeto ln kultu'
<as
ablj jutri
odložil za ne-- •“( š(,i.,,Pouk v vseh o-?PuMikj in osemletkah
>01
Vh110«' nP?,!Foved,,jej° me-Hi Vlajih KJe s snegom v H branji . UrJo na sever-
p*donavju°aavo S Sne' *	mraz
i> JSt‘J tvrUf,i
J*tr$v mrzei° Ce,lino je za' ou . Val, ki je še
“a ina PoročM *^030- ML'teo' . V i PričakovJ-aL>ovcdu>ej°'
'Utj ^oudo- Vati izboljšanja. *Ufli PonoVn Se je tempera-znižala kakor
V ^ sMiu;“u Je danes po-
p°d mz.ibil° danes 23 l4 24 u {1° in za P"' m’V	stan? naP°ve<iu.iejo,
8S	" iie posiabha-
ka8il ttoDini	ura	vrti
r * r>L- \n 27 n-j p°d ničlo (v
EDEN IN SELWYN LLOYD STA SE VRNILA V LONDON
V izjavah na londonskem letališču je Eden kazal veliko zadovoljstvo s rezultati obiska v Washingtonu in v Ottaivi. V ponedeljek bo Eden po• ročal v spodnji zbornici ■ Končana konferenca o malajski samoupravi
‘n d^nitev' P°'
^ Hm ^lo^n 3e V{era5 bil°
%tJave 0 J‘z. vseh kra-s o -a PornF i a4aj° alar-
uNlo S'užbo Ved0i Ra';nateli-
B? Ban-.Vse i-adol°nulcev je kni s‘> ^
k' , 6 Vodp a ’ nal zapu-
t, U« do tort ■ 15 februar-
8aio dviBnf,3 'emperatu-
1 da ostFL'3'. ker sicer °sta»'uj0 med le.
LONDON, 9. — Britanski ministrski piedsednia Eden in zunanji minister Selwyn Lloyd sta se danes opoldne vrnila v London. Njun povratek se je zakasnil več kot tri ure zaradi majhne okvare na letalu #Stratocruiser», zaradi česar je bil potreDen vmesni pristanek na letališču Gander. To pa ni bila edina neprijetnost na potovanju domov. Ko je Eden s spremstvom stopil z letala na londonskem letališču, se je začel hud snežni vihar, ki je sicer v Angliji velika redkost. Tako se je ministrski predsednik moral odpovedat: helikopterju, ki naj bi ga čim hitreje pripeljal v mesto.
Popoldne je Eden v svoji pisarni v poslopju spodnje zbornice predsedoval seji vlade in obvestil ministre o rezultatih potovanja v Wa-stiington in Cttsvv.. Eden je kazal veliko zadovoljstvo.
2e na letališču je Eden prebral dolgo izjavo tisku. V glavnem je izjavil, da je «ze-lo zadovoljen z delom, ki je bilo opravljeno prejšnji teden*, in zatrdil, da »odnosi med ZDA in Veliko Britanijo nikoli niso bili tako intimni kot danes*.
Eden je na kratko prikazal razna vprašanja, o katerih je bilo govora v VVashingtonu,
in omenil med drugim tri i	splošna	debata	o angleški	zu-
metode, s katerimi upajo re-1 nanji politiki, šiti krizo med Izraelom in a- Sicer pa čaka Edena mno-rabskim državami: 1. prizade- I	go	zaostalega	dela. Najnujnej-
vanje za zbližanje med obe-	še	vprašanje	pa	se	zdi.	kakš-
ma strankama; 2. povečanje števila mednarodnih opazovalcev na izraelskih mejah,
3- revizija angleško-francosko-ameriške izjave iz leta 1950.
Na vprašanje o bližnjem o-bisku Bulganina in Hruščeva v Londonu je Eden odgovoril dobesedno; «Nihče nam ni predlagal sprememb*. To pomeni, da bo do obiska prišlo po načrtih, torej v začetku aprila.
Eden je tudi poudaril, da ameriška in kanadska vlada podpirata bagdadski pakt, «ki ima tako gospodarski kot politični značaj*. Glede/ jugovzhodne Azije «se je še enkrat pokazalo soglasje glede SEATO, glede obrambe tega področja in glede skupne želje, da bi tamkajšnje države živele svoje življenje*, edino nesoglasje «pa se tiče kitajskih obalnih otokov Kvemoj in Macu*.
Popoldne je Eden prisostvoval seji spodnje zbornice, kjer
so ga poslanci pozdravili s ploskanjem. Zaradi zamude pri potovanju v domovino je Eden preložil do ponedeljka
no stališče naj zavzame vlada v debati o smrtni kazni ki bo v četrtek. Zdi se, da ministri glede tega niso edini, čeprav se je večina konservativnih poslancev izrekla za ohranitev smrtne kazni. Verjetno bo vlada poskušala najti kompromisno formulo, ki bi sestajala v spremembi obstoječega zakona, tako da bi se znatno zmanjšalo število primerov, za katere je predvidena smrtna kazen in bi se zlasti upoštevale nekatere olajševalne okoliščine kot izzivanje, zmanjšana kazenska odgovornost, delna slaboumnost itd.
V Lancaster Housu pa so podpisali danes zaključno poročilo ustavne konference med malajskimi ministri in ministrom za kolonije Lenno-xom Boydom. Zdaj bodo začeli pripravljati besedilo u-stave, ki naj da bo avgusta prihodnjega leta Malajski samoupravo in popolno neodvisnost v okviru britanske ga Commonwealtha.
Francija bo dala Alžiru možnost, da razpolaga z atomsko energijo za svojo industrializacijo, ter bo mobilizirala svoje sile, da uresniči saharski čudež: uveljavitev puščave, to je velika naloga naše generacije. iz francosko-muslimanske skupnosti bomo napravili delujočo stvarnost. Obstaja alžirska osebnost in temu se ne da oporekati. Ta osebnost se bo poudarila v okviru francoske skupnosti. . Francosko-muslimanska skupnost se bo zgradila s svobodnimi diskusijami. Vlada namerava čim-prej, takoj po povratku miru, izvest: loj ■!..«.• volitve. Skupno s predstavniki vsega alžirskega ljudstva, ki bodo svobodno določeni, bo proučila ustroj, ki naj ga dobi nerazdružljiva francosko - muslimanska skupnost.*
Danes je Mollet zaključil svoja posvetovanja. Jutri bo proučil vojaška vprašanja, v soboto pa bo obiskal nekatere alžirske kraje in Costantino.
Medtem pa je položaj v Alžiru še vedno napet. Francoske ekstremistične organizacije napovedujejo nove demonstracije proti Molletu. Velika demonstracija se napoveduje za soboto, ko naj bi istočasno bila demonstracija tudi v Parizu. KEF pa je organizirala v Parizu demonstracijo za nedeljo na obletnico dogodkov 6. februarja 1934.
Pariški tednik «Demain» pa objavlja članek predsednika alžirskega narodnega gibanja Messalija Hadija, v katerem je med drugim rečeno: «Po našem mnenju ni mogoča rešitev, če francoska vlada: L ne bo priznala obstoj alžirske nacionalnosti, 2. če ne bo odredila izpustitve vseh političnih pripornikov, vštevši tistin, ki so bili obsojeni pred vojaškimi sodišči, 3. če ne bo vzpostavila vseh demokratičnih svoboščin. Ti ukrepi so nujen pogoj za prenehanje sovražnosti, Za rešitev maroškega vprašanja so organizirali razgovore v Aix Les Bainsu. Mi mislimo, da bi lahko napravili isto za Alžir.* Članek nosi prav naslov: «Za alžirski Aix Les Bains*. Isti list objavlja članek predsednika tunizijske stranke Neodestur Burgibe, ki pravi glede Alžira med drugim: »Nisem mogel predložiti francoski vladi jasnega programa, ker nisem za to kvalificiran. Priporočil pa sem, naj se prizna alžirska nacionalnost v okviru statuta države, ki bi bila zelo tesno povezana s Francijo in bi morda predstavljala časten kompromis, ki bi potencialno vseboval suverenost, neodvisnost in celoten ideal svobode in dostojanstva, ki prevzema alžirsko ljudstvo.*
V Parizu je včeraj Burgiba izjavil, da «neurejeno vprašanje Alžira stalno ogroža svobodo Tunizije in Maroka*. Poudaril je tudi, da «koristi narodov Severne Afrike zahtevajo ustanovitev enotne neodvisne zveze med Tunizijo, Alžirom in Marokom, ki 1 i sklenila s Francijo neposredne sporazume za ohranitev francoskih gospodarskih in kulturnih koristi. Afriška federacija bi dobila v tem primeru vlogo važnega prijateljskega mostu, ki bi vezal arabske dežele Bližnjega vzhoda z zahodnimi državami*.
V francoskih krogih opozarjajo v zvezi s tem. da prispe v ponedeljek v Pariz tudi maroški sultan Ben Jusef, o katerem pravijo, da si prav tako kakor Burgiba prizadeva pridobiti francosko vlado za nova popuščanja glede Alžira.
Dva vojna zločinca aretirana v Zah. Nemčiji
žena, da sta mučila internirance v taborišču, in sta prva vojna zločinca, ki so ju zahodnonemške oblasti aretirale, potem ko so jih sovjetske oblasti izpustile. Na podlagi moskovskega sporazuma med Adenauerjem in Bulga-ninom je bilo namreč sklenjeno, da bo zadeve vojnih zločincev, ki jih izpustijo v SZ, proučilo zvezno pravosodno ministrstvo.
V Vzhodni Nemčiji so • oblasti aretirale okoli sto vojnih zločincev, ki jih je Sovjetska zveza izpustila.
utemeljila z ((družinskimi raz-logia, Hudsonova je namreč poročena in se namerava lo čiti.
Starši in prijatelji študent ke Autherine pa so v zadnjih dneh dobili več pozivov po telefonu z grožnjami, da bo mlada Lucy ubita, če bo še nadalje vztrajala pri vpisu na univerzo.
PONOVNE DEMONSTRACIJE PROTI FRANCO V MADRIDU
V spopadu med falangističnimi in nasprotnimi študenti več hudo ranjenih, neki falangist pa je baje umrl - 50 aretiranih
Plneau in Ney razpravljala o Posarju
PARIZ, 9. — Posarski ministrski predsednik Hubert Ney se je danes popoldne v Parizu sestal s francoskim zunanjim ministrom Christianom Pineaujem in se z njim raz-govarjal poldrugo uro. Po razgovoru je posarski ministrski predsednik izjavil, da je bi! njegov današnji razgovor dobra priprava na sestanek med francoskim in zahodnonem-škim zunanjim ministrom, ki bo 20. februarja.
((Prepričan sem, — je dejal Pineau — da je današnji sestanek, ki je bil posvečen splošnim vprašanjem, prispeval k pripravljanju poti za rešitev posarskega vprašanja in sicer za tako rešitev, ki bo zadovoljila prebivalstvo Posarja, Nemčije in Francije*.
Na vprašanje, ali bi rešitev, ki bi bila zadovoljiva za vse tri, utegnila biti «evropska». je Ney odgovoril: «Nisem govoril o evropski rešitvi. Gle j de tega ne more biti dvomov. Upam pa, da bo rešitev sprejeta v evropskem duhu.*
V razgovoru z Neyem ie Pineau pojasnil, da bi po njegovem mnenju do rešitve pasarskega vprašanja moralo priti v okviru ureditve fran-cosko-nemških vprašanj. Poudaril je željo francoske vlade, da bi se posarska vlada vzdržala vsakršnega sovražnega dejanja do onih, ki so se v preteklosti zavzemali za evropsko rešitev.
Kot je izjavil nadalje državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure, ki je dal ta pojasnila novinarjem, je Pineau tudi opozoril Neya, da rezultat referenduma juridično ne spreminja francoskega stališča, da pa je francoska vlada dovolj realistična, da ga upošteva. Pineau je končno poudaril, da je vsaka rešitev političnih vprašanj podrejena zavarovanju francoskih gospodarskih interesov v Posarju.
Ledolomilec na atomski pogon
MOSKVA. 9. — Revija «Ogo-nek* pojat Ija podrobnosti o načrtu za gradnjo prvega ledolomilca na atomski pogon, ki bo zgrajen do leta 1960.
V reviji piše akademik Zvonkov, da bo treba zgraditi atomski motor z močjo 15.000 konjskih sil, ki bo porabil 55 gramov urana dnevno namesto 85 ton normalnega goriva. S tem se bo učinkovitost ledolomilca povečala, znatno pa se bo izboljšala) tudi udobnost posadke. Poleg tega bo atomski ledolomilec lahko zelo dolgo v akciji, ne da bi potreboval posebne zaloge goriva. Z ledolomilci te vrste bolo lahko prepeljali ladijske konvoje ne samo vzdolž obal Arktičnih morij, temveč tudi skozi področja večnega ledu. Del energije, ki jo bo proizvajal atomski reaktor,
MADRID, 9. — Danes so se ponovile študentovske proti-frankistične demonstracije in spopadi s falangističnimi študenti. Do spopada je najprej prišlo, ko se je skupina frankovskih študentov vračala s komemoracije falangist;čnih študentov, ki so padli med državljansko vojno. Najprej so se nasprotniki obdelovali s pestmi, nato pa je prišlo tudi do streljanja. Falangi-stični študent Miguel Alvarez Perez je obležal v mlaki krvi. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico. Vesti, da je umrl, doslej še niso uradno potrjene.
Glavno ravnateljstvo za javno varnost je izdalo poročilo, v katerem pravi, da so bili številni demonstranti ranjeni in da so štirje v smrtni nevarnosti. Poročilo ne govori o smrti študenta Alvareza, pač pa pravi, da je bil operiran in da je njegovo stanje «izredno resno*. Poročilo dodaja, da je pretep začela skupina študentov, ki je z vzkliki: »Udri po falangistihl* navalila na frankovske študente.
Kot nadalje sporoča glavno ravnateljstvo za javno varnost, je bilo v zvezi z današnjimi dogodki aretiranih 50 oseb.
Kot se danes izve, so med včerajšnjimi neredi nekateri falangistični študentje v modrih srajcah frankovskega gibanja vdrli v neki zasebni šolski zavod, ki ga vodi ameriška državljanka Phyllis Turnbull in ki je podružnica Mednarodnega zavoda iz Bostona. Zdi se pa, da je bil napad namenjen nekemu bližnjemu španskemu zavodu, kjer poučuje Angela Gasset, nečakinja slavnega španskega filozofa Josč Ortege y Gas-seta, ki je nadavno umrl.
V zvezi z incidenti so se v Madridu razširile mnoge alarmantne vesti.
300.000 ton več kot v preteklem letu. 1,1 milijarde bodo uporabili za nakup plemenske živine, za opremo za ribolov, za selekcionirana semena, za rastlinska zaščitna sredstva in za rezervne dele za traktorje.
Zvezni izvršni svet je nadalje odobril načrte in kredite za izgradnjo daljnovoda od Zagreba do Jajca. Daljnovod, ki bo imel zmožnost 800.000 kilovoltamperov dnevno, bo omogočil povezavo bosanskega in slovensko-hrvaškega e-nergetskega sistema, tako da se bo hrvaška in slovenska industrija lahko oskrbovala iz bosanskih elektrarn v času nizkega vodnega stanja v Sloveniji.
RIO DE JANEIRO, 9.	—
Maršal Jose Pessoa, predsednik študijske komisije za postavitev bodoče prestolnice Brazilije v geografsko središče države je sporočil, dš bo predsednik Kubiček v svoji porlanici kongresu predlagal ustanovitev organizma, ki bo imel nalogo baviti se z vsemi vprašanji, ki se tičejo prenova prestolnice. Sporočil je. da bo načrt nove prestolnice, katere ime ni bilo še izbrano. dokončan v začetku leta 1957.
7 milijard din za uvoz umetnih gnojil v FLRJ
BEOGRAD, 9. — Zvezni izvršni svet je odobril nad 7 milijard dinarjev za uvoz u-metnih gnojil in reprodukcijskega materiala za kmetijstvo. O teh sredstev bodo uporabili 5894 milijonov deviznih dinarjev za umetna gnojila. Skup-
Delo Inštituta „Jožef Stefan”
LJUBLJANA, 9. — Inštitut za nuklearno znanost »Jože/ Stefanu v Ljubljani je te dni pričel reševati konkretna znanstvena in praktična vprašanja, ki so pomembna za razvoj priprav za proizvodnjo nuklearne energije v Jugoslaviji. Sodelavci inštituta, ki bodo sodelovali tudi pri izgradnji nuklearnega reaktorja v inštitutu v Vinči, analizirajo uranovo rudo, dokončujejo izgradnjo akceleratorja in se ukvarjajo z vprašanji elektronskih instrumentov in konstrukcije naprav za proizvodnjo težke vode. Inštitut je že dosegel vidne rezultate pri uporabi radioaktivnih izotopov v medicini in biologiji. Akcelerator, ki so ga konstruirali znanstveniki inštituta, bo pričel delati verjetno že* letos.
,	,	, , .	,	...	no	z domačo proizvodnjo, ki
bodo lahko uporabili za mo- bo znašala 350.000 ton. bo v
Povečanje števila priseljencev v ZDA?
WASHINGTON, 9. — V ((poslanici o priseljevanju*, ki jo je danes poslal kongresu, predlaga predsednik Eisentrovver, naj se število tujih priseljencev, ki jih vsako leto pripustijo v ZDA. poveča od 155.000 na 220.000. Povišek bi bil proporcionalno dodeljen dosedanjim kontingentom.
Predsednik predlaga tudi vrsto upravnih ukrepov, ki naj bi olajšali priseljevanje tujcev in na primer preprečili, d? bi bili člani iste družine ločeni, kot se zdaj večkrat dogaja. Spremembe predlaga predsednik tudi za začasne vizume, kjer naj bi predvsem odpravili formalnost prstnih odtisov, proti kateri protestirajo številni tuji obiskovalci.
KAIRO, 9.	— Ministrski
svet je odobril dekret o ustanovitvi egiptovske informacijske agencije, ki se bo imenovala »Agencija za Srednji vzhod*.
MEKSIKO, 9.	— Mehiška
 ,___________________    __	.	vlada je obvestila bivšega ar-
gočne curke tople vode, s prihodnjem letu uporabljenih I gčVitiskega predsednika Pero-katerimi bodo talili ledene j za kmetijstvo okrog 700.000 na, da njegov prihod v Me-plošče.	I	ton umetnih gnojil ali okrog * hiko ne bi bil zaželen.
BONN, 9. — Dva bivša po-Britan- veljnika koncentracijskega ta-ska vlada si bo pridržala nad- borišča v Sachsenhausenu sta zorstvo nad zunanjimi zade* bila včeraj aretirana, ko sta vami in državno obrambo do se vrnila iz Sovjetske zveze, svoje poročilo parlamentu, j časa, ko bo Malajska zveza To sta Gustav Sorge in Wil-Poročilu bo verjetno sledila I postala povsem neodvisna. 1 helm Schubert, ki sta obto-
Autherine Lucy zahteva pravico
TUSCALOOSA (Alabama), 9. — Univerza v Alabami je sporočila, da bo storila vse, da bo zagotovila varnost črnske študentke Autherine Lucy, če bo zvezno sodišče odločilo, da jo je treba sprejeti na univerzo. Odvetnik črne študentke je izjavil, da je vložil pri zveznem sodišču priziv proti sklepu upravnega sveta univerze, ki jo je izključil.
Autherine Lucy je dobila danes ponudbo danskega združenja za rasno strpnost, naj pride študirat v Kopenhagen,. Združenje ji nudi primerno štipendijo. Študentka je o tem dejala:	((Odgovorila	sem,	da
nameravam hoditi na univerzo v Alabami, da pa bom proučila ponudbo, če doma ne bom mogla študirati.* Poleg tega je Autherine Lucy dobila vabilo, naj se vpiše na univerzo države Arizona, kjer študira že več črncev.
Univerza v Alabami je danes zavrnila vpis druge črne študentke, Polly Ann Hudson. Zavrnitev vpisa je univerza
IHtipcti minusi mml Kuirinaium in ameriškim i;ele|inslaništi/um
Po Dullesovi izjavi o Groocbijevem intervjuju in odpovedanem obisku veleposlanice Luce se je Rimu zameril tudi gospod Luce - Razpravljanje o upravnem volilnem zakonu - Segni in Martino odpotovala iz Bonna
(Od našega dopisnika) re Luce, gospod Luce, lastnik RIM, 9. — Zgodba z in-' dveh velikih ameriških revij, tervjujem ameriškega novi- j «Time» in «Life». Skoraj kot narja Stevensa z Gronchijem | strela z jasnega je v Rim u-(intervju je nato predsedstvo | darila vest, da je gospod Lu-
pih v pomoč prebivalstvu tistih krajev Srednje in Južne Italije, ki jih je slabo vreme najbolj prizadelo.
Morda je bila ta seja za
republike zanikalo) in z obiskom veleposlanice Luce na Kvirinalu povzroča vedno nove komentarje in se spreminja skoraj v diplomatsko afero. Stvar je še bolj zapletla agencija ANSA, ki je poročala o sprejemu veleposlanice Luce na Kvirinalu in s tem zavedla v zmoto tudi mnoge novinarje. Dejansko pa Clare Luce na Kvirinalu še ni bila in tudi še ni znano, kdaj jo bo Gronchi sprejel.
Mnogo slabe krvi je v Rimu povzročila izjava ameriškega državnega tajnika Dul-lesa, ki mu očitajo, da je prvič postavil na isto raven cka pisnika ameriške revije in predsednika italijanske republike, čes «naj med sabo uredita nesporazum* o tem, kaj je Gronchi pravzaprav povedal, in da je drugič s tem podvomil v resničnost kvirinal-skega demantija.
Današnji »Avantil* objavlja verzijo, ki se zdi tudi drugim listom vsaj logična. Ko je Dulles dal znani odgovor, je predsedstvo republike zaprosilo ameiiško veleposlaništvo za točno besedilo Duilesove izjave in še nekaj pojasnil povrhu. Veleposlanica Luce tej želji v nekaj urah ni mogla ustreči, ker je morala material zahtevati iz Washingtono. Tako je bila Luce sama prisiljena zaprositi za odložitev razgovora z Gronrhiiem.
Toda zdi se, da ne gre le za Dullesa temveč da je prizadeta tudi sama družina Luce. Kot je znano, je mož Cla-
ce tudi v svoji reviji «Time» Tambronija kar pravšna, ker objavil inkriminirani Števen-1 ma(4 demokristjani nikakor ni
so v intervju (ki je naiprei izšel v reviji {(Christian Science Monitor*), in to potem, ko je Kvirinal intervju že demantiral. Vest sicer še ni «uradno potrjena*, toda ko bi bila resnična, bi bila za veleposlanico tudi osebno zelo nerodna obenem pa bi ustvarila med Kvirinalom in
videti enotnosti glede zakonskega osnutka, ki, kot znano, odpravlja večinski sistem razdeljevanja glasov in povezave v občinah nad 25.000 prebivalcev. Predvsem so opazne tendence, da bi se vsaj zgornja meja večinskega sistema pomaknila navzgor. Glede tega so demokristjanski poslanci razpravljali na nočni seji.
ameriškim veleposlaništvom j ji je predsedoval novi predse mnogo slabše odnose. Ti | sednik poslanske skupine Pic-
odnosi že dolgo niso kdo ve kako prisrčni.
Stvar je tem nerodnejša, ker se lanko takšno vztrajanje na Stevensovcm intervjuju razume kot direkten napad na Gronchija, saj mu ameriški novinar pripisuje izjave, ki so v ostrem nasprotju z ameriško politiko, pa tudi z italijansko uradno politiko, na primer zahtevo, da bi bilo treba LR Kitajsko sprejeti v OZN.
Vendar pa se pozornost političnih krogov spet vrača k notranji politiki, kjer bo borba kmalu spet v celoti obnovljena, ko se bo Segni vrnil iz Bonna. Danes se je sestala notranjepolitična komisija poslanike zbornice in začela razpravljati o načrtu zakona ža upravne volitve. Seja ni bila dolga in se popoldne ni nadaljevala, ker je moral notranji minister Tambroni prisostvovat! izredni seji ministrov na Viminalu, med katero so pod Saragatovim predsedstvom govorili o nujnih ukre-
cioni in ki ji je prisostvoval tudi minister Tambroni.
Sicer pa je mogoče reči, da se je notranji položaj nekam razjasnil. Nevarnost vladne krize, ki so jo napovedovali z desne, je uplahnila. Tudi z «majhm preosnovo* vlade za sedaj ne bo nič; na vrsto bo prišla morda po občinskih volitvah. Verjetno bo tudi do takrat odloženo imenovanje novega zakladnega ministra.
Segni in Martino sta danes odpotovala iz Bonna. Martino se je z vlakom peljal samo do Frankfurta, kjer je presedlal na letalo in poletel v Berlin na kratek obisk. O obisku italijanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Bonnu je bilo danes izdano uradno poročilo, ki med drugim naznanja, da bo v kratkem lahko odpotovala v Nemčijo prva skupina 13.000 italijanskih kmečkih delavcev. Poročilo dodaja, »a sta bila Adenauer in Brentano povabljena v Rim in da sta vabilo sprejela.
A. P.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura +	1,3,
najnižja —7,3. ob 17. uri —7,3, zračnj tlak 1005,7 narašča, veter 48 km na uro. sunki do 85 km, vlaga 68 odst., padavine 2 cm snega, nebo pooblačervo.
Danes, PETEK 10. februarja
'Skolastika. dev., Zvonimir Soncie vzide ob 7.17 in zatone oo 17.23. Dolžina dneva 10.06. Lun* vzide ob 6.10 in zatone ob lo-14. Jutri, SOBOTA 11. februarja Deziderij. muč., Vratigoi
IZREDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČ. SVETA
Ponovne kritike svetovalcev na račun upravljanja ACEGAT
Neupravičenost sklicevanja na plače in ugodnosti uslužbencev ACEGAT - Podražitev tramvajskih vozovnic ne bi pomembno prispevala k zmanjšanju deficita
Včerajšnja izredna seja tržaškega občinskega sveta posvečena izključno razpravi proračunu ACEGAT, se je zaradi hudega mraza, snega in burje začela z enourno zamudo ob izredno nizkem številu svetovalcev. Prvi govornik svetovalec Gridelli (DC) le obširno obrazložil delovanje vajeniške šole ACEGAT, ki posluje po zdravih kriterijih.
Daljši govor je imel svetovalec Gregoretti (DC), ki je dejal, da se je proračun v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšal, kljub izrednemu povečanju deficita. Po njegovem mnenju je treba iskati krivdo za deficit izključno v povečanih stroških za plače osebja in dvigu cene plina.
Tudi tramvaj, ki izkazuje najhujši deficit, je po mnenju svetovalca aktiven, ker naj bi deficit nastal samo zato, ker so cene tramvajskih vozovnic neekonomične — ker jih niso dvignili na 25 lir.
V nadaljevanju govora je svetovalec Gregoretti citiral zakon, ki določa, da morajo biti občinska podjetja upravljana kot vsaka druga industrijska podjetja in morajo torej sama pokrivati svoje izdatke, pri čemer je treba realno upoštevati amortizacijske kvote. Po mnenju svetovalca pomeni opustitev amortizacije prevaliti breme na rame davKoplačevalcev, medtem ko bi to breme morali nositi koristniki uslug ACEGAT. Svetovalec je nato zaključil, da bi bilo treba čimprej podjetje postaviti na iste osnove, ina katerih delujejo ostala industrijska podjetja.
Stališče vodilnega predstavnika DC v občinskem svetu pomeni v praksi, da bi morali dvigniti ne samo tarife tramvaja, avtobusov in filobu-sov temveč tudi tarife za vodo in na ta način uravnovesiti proračun. Kaj malo namreč pomagajo ugotovitve o ({postavljanju na zdrave osnoven in o potrebi amortizacijskih kvot, če se istočasno ne reši vprašanja, kako zmanjšati deficit.
O dvigu tramvajskih tarif je natč govoril tudi svetovalec Morelli (MSI), ki "je ugotovil, da se o tem mnogo razpravlja vendar brez vsakega konkretnega predloga. Po njegovem mnenju je dolžnost občinskega odbora, da prinese konkreten predlog, saj sedanji občinsk’ odbor že 7 let upravlja ACEGAT in nosi tudi polno odgovornost za deficit. Poleg tega je sv^ovaleo tudi predlagal, da bi v občinskem svetu spregovoril predsednik upravne komisije ACEGAT odv. Senigaglia, ki naj bi obrazložil stališče odbora.
Zlasti pa sta bila zanimiva govora svetovalcev Novellija DC in Radicha (KP), saj sta oba obširno razpravljala o plačah uslužbencev ACEGAT. Govornika sta kritizirala stališče občinskega odbora in upravne komisije, ki skuša prikazati, da je prišlo do povečanega deficita predvsem na račun visokih plač in da uživajo uslužbenci ACEGAT izredne ugodnosti in privilegiran položaj. Temu ni tako, saj po ugotovitvah svetovalca Ra-dicha prejemajo uslužbenci ACEGAT prav toliko kot prejemajo uslužbenci istih strok v ostalih industrijskih podjetjih v mestu. Tudi primerjava z ostalimi občinskimi podjetji v Italiji nudi isto sliko. Prejemki uslužbencev se namreč ravnajo pc kolektivnih pogodbah, ki so povsod enake. V Trstu prejemajo delavci in uslužbenci ACEGAT celo znatno manj kot v številnih drugih mestih, ker spada Trst v drugo cono medtem ko prejemajo uslužbenci v področjih, ki spadajo v prvo cono ali v cono «nič», znatno višje plače.
Svetovalec Radich je tjjd' kritiziral odnose med občinsko upravo in upravno komisijo ACEGAT. češ da med obema ustanovama praktično ni nobene razlike in opozoril, da zahteva zakon predložitev vseh strcškov za nove nabave v vednost občinskemu svetu. Ob zakljt čku svojega govora pa je izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti povišanju tarif, proti čemur so ze protestirali sindikati.
Tudi zadnji govornik svetovalec Tolloy (TU) je razpravljal o nameravanem povečanju tari/ in ugotovil, da bi celo predlagano povečanje tramvajskih vozovnic z 20 na 25 lir ne rešilo proračuna, ki bi ostal močno pasiven. Poleg tega je težko opravičiti to povečani.- tarif pred prebivalstvom, ko je znano, da privatna podjetja obratujejo z istimi tarifami in so aktivna.
Na današnji občinski seji se bo nadaljevala razprava o proračunu.
našemu uredništvu omenja in nam svetuje, naj ga »prečitamo in se prepričamo, ali je imel naš dopisnik prav ali ne» Skratka: kar svetuje on nam, svetujemo mi njemu.
UREDNIŠTVO
Redni občni zbor Slov. gospod, združenja
Slovensko gospodarsko združenje obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v nedeljo 19. februarja 1956 ob 9. uri v glavni dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrL jo in poljedelstvo v Ul. Borsa št. 2.
Vabljeni vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo o delu in stanju. 3. Predlogi. 4. Diskusija o poročilih in glasovanje o predlogih. 5. Razno.
Zaradi izredne važnosti predlogov, ki jih bo vedstvo stavilo članstvu, se slednjemu priporoča gotova in polnošte- j vilna udeležba.
Pogajanja na uradu za delo
Včeraj so se na uradu za delo začela pogajanja za ureditev vprašanja poenotenja plač trgovinskih uslužbencev. Delodajalska združenja so sedaj umaknila razne ugovore, ki so doslej onemogočali pogajanja. Spričo tega bodo na novem sestanku, ki ga bo sklical urad za delo, obravnavali poenotenje plač uslužbencev trgovskih podjetij. Raz. pravljali bodo tudi o bolniških dokladah.
Na uradu za delo so včeraj razpravljali tudi o dveh delavkah podjetja Dilfi, ki sta že več tednov suspendirani, medtem ko dela ostalo osebje po skrčenem delovnem urniku samo 36 ur na teden. Sin-
Sestanki in skupščine
za snlikaioo konstituanto
Občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov v Trstu
Ta teden bodo naslednji sestanki neorganiziranih delavcev ali pa vpisanih v sindikate, ki ne spadajo pod okrilje CGIL.
Danes ob 15. uri uslužbenci hotelov in menz, ob
17.30 občinski uslužbenci ob
18.30 neorganizirani kovinarji. Jutri ob 16. uri brezpo-
V nedeljo 12. februarja 1936 ob 9. uri dopoldne bo v Ul. I selni delavci, ob 18. uri grad-R. Manna 29-11. redni letni I beni delavci
Danes šole zaprte
Zaradi vremenskih ne-prilik so šolske oblasti za danes prekinile pouk na vseh tržaških osnovnih in srednjih šolah.
PO SPOROČILU O ODPUSTU 70 DELAVCEV
Intervencije sindikata DZ
proti odpustom v podjetju Cidonio
Podjetje se sklicuje na spremembo gradbenega načrta in na pomanjkanje fondov
dikalni organizaciji sta predlagali, naj bi se delavki vrnili na delo, ker so ostali delavci izjavili, da so pripravljeni v enaki meri prenašati posledice pomanjkanja dela. Urad za delo je priznal pravil, nost tega stališča in je pozval predstavnika Zveze industrij-cev, naj predlaga ravnateljstvu podjetja, naj sprejme takšno rešitev.
Kot smo že pisali včeraj, je gradbeno podjetje Cidonio, ki gradi novi suhi dok v Tržaškem arzenalu, sporočilo vsem svojim 70 delavcem, da jih bo 29. t. m. odpustilo. Podjetje je namreč sklenilo, da bo prekinilo delo v pričakovanju rešitve finančnih vprašanj,
Včeraj je tajnik sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze takoj interveniral pri ravnateljstvu podjetja, ki pa vztraja pri svoji nameri. Ravnateljstvo podjetja pravi, da se gradbena dela pri suhem do'ju ne morejo nadaljevati, ker so bili spremenjeni gradbeni načrti. Toda predstavniki sindikata pravijo, da bi se lahko kljub temu nadaljevalo delo s fondi, ki so bili namenjeni za izvršitev prvega načrta. Sindikat gradbenih delavcev je posredoval tudi pri dr. Cessariju, funkcionarju ravnateljstvu javnih del, pri dr. Silviu Antoniniju, funkcionarju zakladnega ravnatelj, stva in pri inž. Stuparichu, ravnatelju Tržaškega arzenala. Poleg tega je sindikat zahteval, naj urad za delo takoj
skliče sestanek, na katerem bi razpravljali o tem vprašanju, saj grozi sicer odpust in brezposelnost 70 delavcem.
Snoči pa je šla na vladni generajni komisariat delegacija delavcev podjetja Cidonio, ki jo je vodil tajnik sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze. Ker so bili pristojni funkcionarji odsot ni, se bo delegacija vrnila danes na komisariat.
Iz pisemskih kuvert kradel denar in znamke
Volitve v Felszegy
Danes bodo v ladjedelnici Felszegy v Miljah volitve novega tovarniškega odbora, ki je sestavljen iz petih članov in sicer 4 delavcev in 1 u-radnika. V dosedanjem odboru sta imela Delavska zveza in Delavska zbornica vsaka po 2 delavca, uradnike pa je predstavljal član Delavske zbornice.
Včeraj so bile volitve v podjetju FOMT. Izvoljeni so bili 1 delavec za Delavsko zvezo, 1 delavec za Delavsko zbornico in 1 uradnik za Delavsko zbornico.
Ponoven mrzli val nad vsem področjem: sneg, padec temperature, poledica, burja
Ob 19. uri je bilo 10.4 stopinj pod ničlo in sunki burje so dosegli 130 km na uro - Za nekaj ur paraliziran promet z motornimi vozili in v pristanišču - Za danes prekinjen pouk na vseh šolah • Naravnost ogromno število nezgod zaradi padcev - Živahna aktivnost gasilcev in osebja Rdečega križa
Po kratkem premirju, da šoferji, ki morajo voziti po-
( MISMli lIRKDItllSTPU )
Občinski svetovalec dr. J. Agne-letoo nam le v zvezi z našim poročilom o občinski sevi 3. t. in. podal pismo s pozivom, naj naše poročilo popravimo v kolikor gre za n lesov govor, v katerem je trdil, da p-etlstavlja »resnično rak rano tržaškega gospodarstva povišanje plaf«. Čeprav smo bli povsem gotovi, da se le dr. J A. tako izrazil, smo kljub temu njegove izjave preverili pri mnogih osebah, ki so njegov govor poslušale in dognali, da je bilo naše poročanje pravilno. V kolikor dr A. še nadalje vztraja pri svojih trditvah o netočnosti našega poročila, rval izvoli to dokazati s stenografskim zapisnikom. ki ga v svojem pismu
smo se malo oddahnili in že delali načrte, kako bo lepo za pust, spet razsaja burja in živo srebro v termometru naglo padla pod ničlo. Včeraj dopoldne se je zdelo, da bo le zamel sneg, popoldne pa se je oglasila burja in kaže, da ne bo kar tako prenehala. Dopoldne je termometer kazal še 1,3 nad ničlo, popoldne ob 17. uri 7,3 pod ničlo in sunki burje so tedaj dosegli 85 km na uro, ob 19 pa je termometer kazal že 10,4 pod ničlo in sunki burje so dosegli 121 km na uro, na Opčinah pa je termometer sinoči kazal že 15 stopinj pod ničlo. V mestu in na Krasu je v poznih nočnih urah temperatura še nekoliko padla in burja je razsajala še z večjo silovitostjo, tako da so njeni sunki presegli 130 km. Takega padca temperature v enem poldnevu in naraščanja burje že dolgo ne pomnimo,
Ce bi le zamelo, ne bi bilo hudega, padlo pa je le 2 cm snega, na Opčinah pa tudi več. Začelo je malo pred 11; ni bilo še burje in ne hudega mraza. V kratkem je pokrilo mestne ulice in strehe. Kazalo je, da ga bo precej namelo, ker so letele goste in debele snežinke. Snega so se najbolj razveselili seveda otroci. Ze iz učilnic so nasmejani zrli	skozi	okna	in	nestrpno čakali	konec	pouka.
Potem pa so zdrveli na plan, na sneg, se začeli kepati in igrati, da je bilo veselje. Pohiteli so domov in privlekli na dan sanke in smuči. Gospodinje so pohitele k oglarjem in si nakupile za prvo silo oglja in drv. Po trgih in ulicah je bil nekaj časa pravi živžav, dokler se ni pojavila burja in je začel pritiskati mraz. Tedaj so se začele nevšečnosti in nesreče. Promet je po strmih ulicah obtičal, po ledeni skorji ni bila vožnja več varna, trolejbusi niso mogli več naprej, ne nazaj, avtomobili brez verig prav	tako.	V Ul.	F.	Se-
vero je	stala	okrog	15	pri
univerzi cela vrsta trolejbusov in tovornikov, prav tako je bilo na drevoredu Son-nino. Več časa niso trolejbusi na nekaterih progah sploh vozili. Občinski nameščenci in razni zasebniki, lastniki javnih lokalov in trgovin, so popoldne sicer očistili pločnike, toda to je malo pomagalo, ker je burja nanašala sneg, spodaj pa je bila še bolj nevarna poledica. Ko je začela prav razsajati burja je bila hoja po mestnih ulicah in trgih, zlasti v bolj izpostavljenih krajih zelo nevarna in stražniki so imeli polne roke dela, da so pomagali pešcem. V večernih urah si je le malokdo več upal na cesto, tembolj ker je bilo mnogo ulic v temi.
Tudi v pristanišču je bil zaradi neurja popoldne promet paraliziran, ker je bilo raztovarjanje in natovarjanje nemogoče. Kakor po navadi so imeli na rešilni postaji. RK včeraj popoldne in zvečer polne roke dela, zabeležili so nad 100 intervencij za pomoč ponesrečenim pešcem. Štirje rešilni avtomobili RK so bili neprenehoma na delu. V bolnišnico so sprejeli nad 30 ponesrečencev, ki so zaradi padcev dobili večje ali manjše poškodbe. Gasilci so imeli do 20. ure 6 intervencij zaradi požarov v dimnikih. Verjetno pa jih čaka še dosti dela, ker napovedujejo, da se bo vreme še poslabšalo in da bo burja še bolj razsajala.
Zaradi slabega vremena so nekatere prireditve sinoči odpadle, šolr*»J oblasti pa *o ja-vile, da danes ne ho na nobeni šolt pou..a. Pešci morajo biti zelo previdni, še bolj pa
časi, s precejšnjo razdaljo od drugih vozil in se izogibati strmih poti in ulic. Od raznih cest, ki peljejo iz Trsta so do sedaj še kolikor toliko v najboljšem stanju obmorska cesta in cesta Trst-Koper, po Ul. F. Severo do kamnoloma Faccanoni morajo imeti avtomobili verige, za tovornike pa pot ni priporočljiva; uporabo ceste III. Commer-ciale-Opčine sploh odsvetujemo, po avtocesti pa je treba imeti verige.
Županstvo opozarja lastnike hiš, javnih lokalov, trgovin
in skladišč,	da po	predpisu
27. člena občinskega pravilnika	morajo	očistiti	sneg	in
led s pločnikov pred svojimi hišami, oziroma lokali. Prav tako	morajo	očistiti	sneg	in
led,	kolikor	je potrebno	za
prehod pešcev, lastniki zemljišč ob cestah. Lastniki hiš in lokalov morajo poleg tega imeti na razpolago dovolj-no količino žaganja, peska ali pepela, ki ga morajo potresti po pločnikih v primeru poledice.
Kršitelje omenjenih predpisov bodo kaznovali z globo od 1000 do 4000 lir.
Mrzli val zajel tudi Istro Zg. Kras, Vipavsko in Goriško
Tudi ostalo Primorsko je včeraj znova zajel oster val mraza s snežnimi meteži, zlasti na Tolminskem in na Krasu. Iz Sežane, Postojne, Kopra, Idrije in drugih predelov Primorske nam poročajo, da je začelo snežiti včeraj okrog 10, ure predpoldne. Medtem ko je v obalnem pasu kmalu prenehalo snežiti, je prišlo v severnih delih Primorske v popoldanskih urah do pravih snežnih metežev. V Postojni,
Sežani in Idriji je zapadlo do 19. ure okrog 13 cm snega. Snežni meteži pa so se v večernih urah še okrepili in je prišlo tudi do večjih zametov. V mnogih krajih so zaradi ponovnega mraza in ostre burje zaprli do ponedeljka tudi šole. Na Goriškem so zaradi mraza prenehali z delom na vseh gradbiščih in na nezavarovanih delovnih mestih v industrijskih podjetjih. Zaradi precejšnjih za-
metov je paraliziran tudi pro-
met na cesti Grgar - Cepo-van. Močna burja z manjšimi zameti je začela ovirati tudi promet na cesti Ajdov-ščina-Vipava. Tudi temperatura je včeraj popoldne precej padla. Medtem ko je bila v Kopru temperatura ob 12. uri 1,5 nad ničlo, pa je živo srebro v termometru ob 19. uri padlo že na okrog 8 stopinj pod ničlo, v Vipavi pa
koša. Podobno, a precej lažjo
poškodbo si je pri” padcu povzročila 77-letna Ana Nicolaz-zi brez stalnega bivališča, ki je padla med hojo po ”U1. del Monte.
Naštevanje včerajšnjih padcev bi se lahko nadaljevalo v nedogled. Pomanjkanje prostora nas sili, da omenimo le hujše primere kot je oni 49-letne Angele Peteani iz Ul. Appiari, ki si je zlomila pi-
Policija je v preteklih dneh aretirala in prijavila sodišču 43-letnega poštnega uradnika Giovanija Nigida iz Caltagi-rone, ki je v našem mestu stanoval v Ul. Cavana 20. Poštna uprava je namreč ugotovila, da iz raznih pisem izginja denar, zaradi česar je o zadevi obvestila ministrstvo. Iz ministrstva so poslali organa poštne policije, ki je uvedel preiskavo in ob prihodu rimskega vlaka na tržaški kolodvor ustavil vse poštne nameščence ter jih preiskal. Pri enem izmed teh in sicer pri Nigidiju so našli 5 dolarjev, ki jih je vzel iz dveh pisem. Dva od teh sta bila zaznamovana in jih je prav poštna uprava spravila v pismo, ki je postalo za nepoštenega uslužbenca past. V stanovanju Nigide so nadalje preiskovalni organi našli poleg precejšnjega števila znamk vseh vrst in držav, tudi^ 30 libanonskih piaster, 60 tisoč lir ter 37 »coupons«, ki služijo za plačane odgovore. Tatinskega uslužbenca so nato izročili tukajšnjemu letečemu oddelku, ki ga je prijavil sodišču.
Maškarade
ob koncu pusta
bodo v dvorani škedenjskega kina 11., 12., 13. in 14. februarja 1956 ob 21. uri.
V nedeljo 12. februarja od 16. do 18. ure
fflORI OlrOSKI
z loterijo
Igral bo kvartet «Pedro»
Topla dvorana BIFE IN BAR
Rezerviranje miz vsak večer v gostilni šuman, Škedenjska ulica.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
V TOREK 14. FEBRUARJA 1956 v dvorani na stadionu sPrvi maj*
l
Vesel program, zabava pestra in sre-čolov, volitev najlep* še maske.
IGRA ORKESTEK existenzial
Veselje na dan pusta. In za to zabavo sl čimprej rezerviran* prostore.
Rezerviranje prostorov v Ulici Roma 15-11.
PRIČETEK ZABAVE OB 21. U®
,	 j	•	ščal	leve	noge,	54-letnega	Giu-
celo na 10 stopinj pod ničlo. set)Da pierjja ;z zeornie Car-Na Kobariškem, postojnskem in Idrijskem pa je bilo v večernih urah 14 stopinj pod
ničlo in tudi mhifj. Š jfbslab-šanjem vremena je narastla tudi nevarnost požarov. V bližini Baredov v izolski občini je izbruhnil velik gozdni požar, ki je nastal zaradi neodgovornega kurjenja v gozdu. Koprskim, izolskim in piranskim gasilcem je z velikimi napori šele po dveh urah uspelo pogasiti požar. Gozdni požar je izbruhnil tudi pri Trnovem na Goriškem in uničil 1 hektar mladih borovcev. Okrog pol osmih je začel naletavati suh sneg tudi v Kopru. prav tako je močno narastla burja, saj je pihala s hitrostjo 80 km na uro, posamezni sunki pa so dosegli do 100 km na uro.
Nezgode	i
Burja in poledica sta včeraj poslala marsikoga naravnost v bolnišnico ali pa ga prisilila, da se je zatekel po zdravniško pomoč na postaje Rdečega križa.
Gotovo najhujša nesreča včerajšnjega dne se je pripetila 49-letnemu težaku Vik-toru Ferlugi iz Ul. Bonomea, katerega je nepričakovano stisnil ob zid vojaški jeep, s katerim je tedaj privozil po cesti karabinjer Dario Far. roni. Karabinjer je moža spravil v vozilo in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so Ferlugo zaradi udarcev na hrbtni strani z verjetno hrbtenično poškodbo pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Karabinjer Farroni je izjavil, da je zaradi poledenele ceste izgubil oblast nad vozilom.
Pri kopanju jarka v bližini Lovca pa je 29-letni Fioren-tino Decolle iz Ul. Ananian zdrsnil na ledeni površini in tako nerodno padel, da se je udaril po glavi. V bolnišnici so ga zaradi udarca na glavi z možganskim pretresom pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku-
Na istem oddelku so morali popoldne pridržati tudi 40-letnega šoferja Acegata Benvenuta Ventina iz Kjadi-na kateremu so ugotovili poleg udarcev na prsnem košu tudi verjetne kostne in notranje poškodbe. Izjavil je, da je
v Ul. Besenghi zdrsnil na po-
ledenelem pločniku. Okreval bo v 5 ali najkasneje v 30 dneh.
Podobno se je zgodilo 19-let. nemu pleskarju Carlu Zanelu iz Ul. Capuano, ki je pred tovarno pohištva Žerjal, v Ul. Settefontane stopil na led. Zaradi prask na glavi in šoka so ga pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na I. kirurškem oddelku.
Malo pred 18. uro pa se je zaradi poledice ponesrečil tudi 42-letni Domenico Predon-zan iz Drevoreda C. Marzio. Mož se je peljal na nekem tovorniku, ki je na Drevoredu R. Sanzio zdrsnilo in trčilo ob drevo. Zatekel se je v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali 20 dneh.
V glavnem pa so se nerodni padci in nezgode začeli kmalu po 11. uri, ko je prva plast snega pokrila ceste in se strdila. Tedaj se je začelo tudi delo bolničarjev Rdečega križa, katere so klicali na razne kraje mesta. Prvega sc morali peljati v bolnišnico 58-letnega Giovannija Pieraz-zija iz Ul. sv. Frančiška, ki je padel na vogalu z Ul. Ris-mondo, pri čemer se je udaril v glavo. Pet minut kasneje pa je v Ul. Conti padla 64-letna Giovanna Valeri iz Ul. Ginnastica, ki se je udarila v nos. Slabše se je pri padcu godilo 65-letnemu Ric-
cardu Bevilacqui iz DLAnnun-
Zc.sneženi avto v središču mesta
ziovega drevoreda, ki je med hojo po Ul. S. Anastasio padel in si verjetno zlomil koleno leve noge.
V Ul. Orlandini pa je okoli 12,25 nerodno stopila na poledenelo cesto 57-letna Maria Blasi iz Ul. della Guardia. Posledica padca je bila precejšnja; verjetni zlom gležnja leve noge in sprejem v bolnišnico. V bližini doma se je naenkrat znašla na poledeneli cesti 60-letna Filomena Fabian od Sv. M: M. sp. pri čemer si je verjetno zlomila levo zapestje.
Po 13. uri pa so se padci sledili brez prestanka. Večina se je dvignila in odšla domov verjetno brez hujših poškodb, drugi pa so se morali zateči po pomoč. 66-letna Tereza Marsič iz Ul. Scalinata se je morala zaradi udarca na nogi zateči z rešilnim avtom v bolnišnico. 42-letna Eugenia Toscan od Sv M. M. zg. je tudi padla v bližini doma in kmalu zatem je morala v bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali precejšnjo rano na glavi. Precejšnjo smolo je imela tudi 59-letna Marija Zu. bon iz Ul. Lavaredo, ki je zdrsnila in padla na Miramar-skem drevoredu. Spočetka je mislila, da se ji ni nič pripetilo, a kmalu je začutila precejšnjo bolečino v zapestju leve roke, ki jo je prisilila v bolnišnico. Mnenje zdravnikov je da ima ženska zlom, zaradi česar so jo tudi iz previdnosti pridržali. Tudi 31-letni Arnaldo Depase iz Ul. delle Docce kljub svoji mladosti ni zdržal pred sunkom burje ki ga je zanesla na poledenel del pločnika in je pri tem tako nerodno padel, da si je izpahnil levo ramo. V bližini doma pa je padel tudi 52-letni Josip Zgrablič iz Ul, delle Campanelle, ki si je zelo verjetno zlomil kt^ko rebro na levem delu prsnega
je pr mila
seppa Pierija iz Zgornje Car bole, ki si je zlomil desno ramo, 67-letne Francesce Ceu-nia z Lonjerske ceste, ki si ri padcu zelo verjetno zlo-a gleženj leve noge in končno primer 27-letnega karabinjerja Vita Gallona, ki se je pri padcu udaril v glavo, da so ga morali zaradi omotičnega stanja pridržati v bolnišnici.
Slabo vreme ni prizaneslo niti gasilcem, ki so praktično žrtve teh razmer; ti morajo stalno na cesto na pomoč drugim in med povratkom po končanem delu v Ul. Media se je nezgoda pripetila tudi 50-letnemu gasilcu Marcellu Zorattu iz Ul. Scuole nuove. Mož je na vogalu Ul. Pic-cardi z Ul. Donadoni zdrsnil na ledeni plošči in padel, pri čemer je z glavo udaril ob tla. Ko se je ranil na glavi so ga z enim izmed gasilskih avtov pripeljali v bolnišnico od koder pa ga je zdravnik po izpranju rane s podplutbo na senci odslovil s priporočilom nekajdnevnega počitka.
Neki šofer Rdečega križa pa je med prevodom nekega bolnika iz bolnišnice domov v Trnovico začutil prve znake zmrznjena na nogi, zaradi če. sar je moral ustaviti vozilo v Saležu. Prisotni bolničar mu je takoj začel masirati nogo in mu s tem tudi pomagal, da je lahko zopet stopil za volan in se vrnil v mesto, kjer pa je moral prekiniti delo.
Seveda smo zaradi pomanjkanja prostora morali sprejemanje sporočil o nezgodah zaključiti opolnoči.
Požar v trgovini <Camiceria Moderna*
Okoli 4- ure v noči med sredo in četrtkom je v trgovini «Camiceria Moderna«, ki je na vogalu Ul. Mazzini z Ul. Lazzaro izbruhnil požar. Plameni so se v noči (kdaj so izbruhnili še niso ugotovili) razširili tudi v gornje nadstropje in sicer v stanovanje in salon modistke Rigo.
Požar je uničil poleg blaga tudi velik del poda, je povzročil tudi v stanovanju
Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni izpustiti sodno kroniko.
ogromno škodo. Gasilcem, ki so prišli na mesto kmalu po 4. uri, se je posrečilo pogasiti požar šele po 4 urah napornega dela. Skoda je o-gromna, vendar še ni ocenjena. Gospodar «Camicerie Moderne« je bil zavarovan, mo-distka Rigo, ki je s hčerko spala v stanovanju in se ni zavedla požara dokler je niso drugi obvestili, pa ni bila.
Danes praznujeta
Zdravko in Marta Kante s Proseka
četrto leto skupnega življenja.
Iz srca vama kličejo Bog vaju žitii še mnogo, mnogo let
DOBRO ZNANI
Prosvetno društvo «GAJ» od Banov
bo uprizorilo v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah
igro v treh dejanjih
IZGUBLJENI RAJ
Vabljeni na prijetno zabavo stari in mladi.
Prosvetno društvo ■ S. ŠKAMPERLE* pri Sv. Ivanu
vabi na
pustno rajanje,
ki bo v soboto 11. t. m. z začetkom ob 21. uri v veliki dvorani na stadionu « Prvi maj », Vrdel-ska cesta 7.
Posloval bo dobro založen bife
Igral bo izbrani orkester Maske zaželene
Rezerviranje miz dnevno od 16. do 18. ure, telefon 29779. V soboto od 17. ure dalje v dvorani stadiona «Prvi maj«
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje.
Danes bo pevska vaja. VežbaK bomo program za radio. Prosimo, da pridejo vsi.
Darovi in prispevki
Ob 5. obletnici smrti brata Stanka Viteza daruje sestra Marija 1000 lir za Dijaško Matico.
OD UCERDJ DO DDDES
ROJSTVA. SMHTi IN POHOKE
Dne 9. februarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok ie bilo 6, umrlo pa je 26 oseb.
POROČILI SO SE:	glasbenik
Franco Vallisnenl in gospodinja Renata Collarini, geometer Ser-gio Cortese in gospodinja Fulvia Resismami. Inštalater Salvatore Bertossa in šivilja Alrna Stepančič upokoienec Oarlo Loj in gospodinja Aliče Paoluzzi, šofer Brunone Morozutti in gospodinja Arina Mazzalors, mehanik Bruno Kogovšek in šivilja Lavra Pra-šelj
UMRLI SO:	78-letna Ersillja
Vitez vd. Calligaris. 88-letna Ivana Sever por. Vatovac. 1-letna Marica Bersovlč, 1-letna Marlnel-la Fiilipaz. 85-letna Antonija Tu-rac vd. Klaj. 46-letna Marija Zajc. 77-letna Marija Elpidoro, 56-letni Enri-co Bistacchl, 15-letru Paolo Fa,rdeli,i.	74-leena Ivana
Paolettl vd. Žnidarič, l-letna Do matella Giglio.	56-letni Mario
Marchi, 82-letna Maria Dudi-n-e por. Degrassl. 71-Ietna Margheri-ta Orfei por. Olivleri, 70-letna Uršula Sancin por. Fabrls, 60-letna Jakobina Simšič vd. Cigoj, 82-letna Luigia	Bortoletto vd.
Žarnimi, 86-letna Teresa Scherli, 76-letna Adele Dragovina. 83-let-na Lucia Gobis vd Dapas. 78-letna Am-elia Lovlsclg vd. San-guinetti, 67-letni Maksimilijan Sterniša, 74-letna Adone Mengot-ti vd. Jungo. 86-letna Amalija Blažič vd. De Reus, 76-letna Eva Ronaher. 68-letni Alfredo De Volpl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Chiadlno m Monte 1095 (Sv. Alojzij); Plc-eiola. Ul Orlami 2; A11 a Salute, Ul, Giulia 1; Serravajlo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
SNG JANKO IN METKA
vabita otroke
pustno rajanje
ki bo v nedeljo 12. februarja 1956 ob 15. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelskac. 7.
Najlepše maske bodo nagrajene!
Pustno rajanje
za odrasle od 20. ure dalje v isti dvorani!
Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz od petka dalje v knjigarni Ulica sv. Frančiška 20.
PETEK, 10. februarja f**
'I Itei *’ l*OS lAJA A
11.30 Lahki orkestri; pM da vanje; 12.10 Za vsakog«1, kaj; 12.45 V svetu kultur*: -jj, Pestra operna glasba; 13-ba po željah; 17.30 Plesna 18 0*1 P.hniniirv	inVprO«***'w,W.
18.00 Chopin-: Štorje imi* uSJl
18 99 WDonp-r‘ PVlh f>d ” iti
( GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Pri glavni blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo VVag-nerjeve opere «Loh«ngrin». ki bo za red A v vseh prostorih jutri ob 20.30. Opero bo dirigiral Herbert Albert. v glavnih vlogah pa bodo n-astopili Renato Gava-rim, Oriet-ta Moscucci. Laura Didier Gam-bardella, Gi-an Giacom-a Guelfi, Raffaele Arie in Vito Susca. Zborovodja Fanfani. režija Adolf Klaiber.
Rossetti. 15.00: «Znamenje z dimom«. D. Andrews, P. Lau-rie, Exce!sior. 15.00: «Lola Mon-tes«, M Carol. P. Ustinov.
Fenice. 15.00: aBežeta gorila«, C.
Mitcbell, L. Cobb Nazionale. 15.00. «Zadnja noč Don Juana«, Cesare Danova. Filodrammatico. 15.45; »Zakon molka«. ,G. K,elly. C. Naish. Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00:	«NapolitaneC
v Far VVestu«, R. Ta.vlor. E. Parker.
Astra Rojan. 15.30:	«Brezupno
slovo«, M. Girotti. L. BounJin. Capitol. 16.00:	«Kruh. ljubezen
in...». S. Loren, V. De Šica. Cristallo. 16.00: »Božja levica«, H Bogart, G. Tiernev. Grattacielo. 16.00: «Poletni čas«, K. Hepburn, R. Brazzi. Alabarda. 15.30: »Priljubljena pesem«. M. Vital«, A. Farnese. Ariston. 16.00: Zaprto za-radli slabega vremena.
Armonia. 15.00: »Morje izgubljenih ladij«, J. Derek, W. Hen-drix.
Aurora. 16.00: «Lord Brumrnell«, S Granger, E. Tavlor. Garibaldi. 15.30: «Lad.y Godiva«, M. 0’Ha,ra, G. Nader Ideale. 16.00: «Ptamen in meso«, L. Turner. Mladoletnim prepov. Impero. 16.00: »Renska devica«, N, Gra.v, J. Gabi-n. Mladoletnim prepov.
Italia. 16.00: «Stolp uživanja«, S. Parnipanimi, P. Brasseu-r. Mladoletnim prepov.
S. Marco. 16.00: «Polnočna ljubimca«. J Marais. D Robin. Kino ob morju. 16.00:	«Frou-
Frou«, D. Robin, P. Lem-aire. Moderno. 16.00: «Razbojniki brez stro.ini-ce«, G. Raft, D. Hard. Savona. 15.30: »S karavano proti jugu«, T. power, S. Hayward. Viale. 16.00: »Veliko maščevanje«, L Adler Vittorio Veneto. 15.30: »Zadnjikrat ko sem bil v Parizu«, E. Ta.vlor, V. Johnson Azzurro. 16.00: »Otok strasti«. S.
Havden.. M. Carrol Belvedere. 15.30: «Mogambo». A.
Gardner, C. Gable, G. Kellv. Marconi. 16.00: «Rose Marie«. A.
Blvth, H Keel.
Massimo. 16,00: «Saad»a». M Fer-rer. C. WHde.
Novo cine. 16.00: »Irski upornik«, R. Hudson. B Rush.
Odeon, 16.00:	»Neapelj, zemlja
ljubezni«. M. Fiore, G. Ron-■ d imeli a.
Radio. 16.00: «Kri 1-n rumena kovina«. L. Barker. M. Povver. Venezia. 15.00:	«Saboter|i». R.
Cumrrrings Skedenj. 18.00: »Julij Cezar«,
18.30 Z začarane police; Koncert pianistke DamiJ*0* ^ tužev-e; 19.00 Južno-amensojj. mevi; 19.30 Priljubljene m .Jt
leT 26.0o“s^rt; ToTo5* Veseli h11!
20.30 Havdn: Simfonija
21.00 Umetnost in prifedRTCj »ka (d .jj. glasba; 21.35 Debussy:
Trstu; 21.15 Slovenska
iz «L apres mudi d un 21.45 Južno - ameriške P^J| «
22.00 Iz svetovne književpb^jjj
umetnosti: 22.15 Večerne dije: 22.45 Večerni ples.
t' it s r i.
. lil'
11.45 Komorna glasba; Guido Ceigoli; 14.30
-ingvji
kronika; 21.00 Prenos
r.arrn l»vn,eaet.« ir. T\,, ~ i	tfl***
nega koncerta iz Turina, Sergiu Celibidache.
■i O ■' II It
Slovenska poročila: 1*-15. jj;. Italijanska poročila: 6.15.
17.40. 22.30	,
5.00-6.00 Spored iz EJuMjjt 6.00 Jutranja glasba; Oj
Spored iz Ljubljane; Jadrana do Triglava; lj-jj; p
Spored iz Ljubljane;
Mali na-
bavna glasba; 13.45 Mali , priljubljenih orkestralnih Ujfi 1'ističnih motivov; 14.30 G1J, il medigra; 14.35-16.10 Sporj;, t Ljubljane: 16.10 Arije, zbori; 17.10 Glasbeno okolji 1 Intermiezzo; 18.00-19.30 Spt” j* Ljubljane; 19.30 Zabavna tUf 19.45 Primorski vestniki ijl
22.15 Spored iz Ljubljane, at Ritmi in pesmi; 22.45 I ni-stka Damijana Bratuž i*
23.15 Piesne melodije.
* i « » «•; iv a J A ,
327,1 m, 292,1 m, 2I2>4 fjt
Poročila ob 5.00,' 6.00. 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 22-“y
11.00 Radijski koledar: ^ Gospodinjski nasveti; 1 Litji1 ka glasba; 11.45 Vera Vesela abeceda: 12.00 Dotn*t^; peve izvajata Mariborski ansambel i-n Mariborski ft
l3Jf,
12.40 Popevke tn ritmi; 13$ st er spored opernih hty. , ‘h*’-#
14.25 Zanimivosti iz znaikT# tehnike; 14.35 Želeli ste
šajte!; 15.15 Zabavna glasuj |)J Utrinki iz literature - S**®: " humoreski; 15.45 Narodnj umetne pesmi poje ški zbor iz Celja; 16-00 kotiček:	16.10	PopoldanS*
fonični koncert: 18.00 Lj seboj; 18.15 Pred mikro/pO' St-irje fantje in Veseli ^ .50 Igra trio Milana 5» g\f
18
20.15 Constantin BrailoiOU-ftS> ba narodov sveta: VIL, Eskimov; 21.20 Igra P'*®^ fr ster radia Ljubljana; 21AU ske melodije.
rim.ic viskija
17.30 Veliki filmi nekofj: |
Kihot«; 20.30 Vesti; 20.*5 ji ((Tatinska sraka«, po ( Cliford Odets: «Zbudi se w telev. igra.
Mati oglas^
AVTOMOTODIESEL ‘’-ar0t PISTON, brušenje ci«*®' N* osi motorjev, glav !*“■ C>
usi muiurjcv, Kl«v mestni deli za motor)« »s! motorne tovornike, vr-* Dellorto. Delavnica -Trst, Ul. F. Severo
r h s t
Ul. sv Fran. čtška 2(1/III tel. 37-338
sprejema to-serate mal« f oglase, osmrtnice t" od 8. do ..........  "H
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem	,
znanjamo žalostno vest, da nas je po kratki
za vedno zapustila naša predraga žena, mati, **s nona in teta
Marija Pernarčič roj. Pahoi*
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob l3-iz hiše žalosti.
uh
Vinil
Žalujoči mož, sinovi, hčerke, “ in sestre ter ostalo sorod5*
itJ«
Medja vas, 10. februarja 1956.
+
Po dolgi in mučni bolezni je preminil*
draga
h»!
Ursca Fabris roj. Sancin
Pogreb bo danes 10. t. m. ob 16. uri iz ske cerkve.
■ui'
Trst
Globoko užaloščeni t®0* in ostalo sorodstvo
Skedenj, 10.2.1956.
MnDRŽNO STANJE V JUŽNI ITALIJI ZARADI MRAZA IN REDE
Brezposelni demonstrirajo
Social^ stanje in gospodarna Py1* v iužn>h pokraji-?Uh4Italije’ se v splošnem Vilnf*30, °d dne d0 dne- Ste'
Bi ve5Vde’ P° končani V°I-,1.	s	v	rokah krščanske
obv»	kl	se ie mi™
B«rtnn0Stl do svo->ih vladnih ter ?*r],eV deiansko polastila itis«UVe -V'*a sv°i monopoli-iih s* -2nacai na vseh področ-h državnega življenja, te vla-
snei.°*le.l ,še zdaled niso u-dan«. reSiti tega’ 0 čemer se ru S°vori kot o problemu ni	blem	Pa je v sploš-
ki : 0 **ost‘ južnih področij, ravn* loma Posledica naloma .slr°mašnosti krajev, de-cifii. lzuaja iz njihovega spe-
SSffi1 rgativnega zgoda-
Dretas razvoja, vendar pa jtj:	n° *emelji na anahroni-
dejanskem stan^u v Blnaui proizvodnih m last-d, odnosih, kot na pr. ,em,.e yeoji del obdelovalne v ,-j® Jzemlje nasploh ne jej a Ustih, ki jo obdelu-]ast ,?n od nje žive, marveč n« uu. ,k* Se običajno sploh
ukvarjajo z nobenim de-gifj ^~’.Pa čive od dela dru-
!°m, Pač
Zemlja je v rokah agrar-
We 'v }at'fundistov, pri lovne*	41	s	Pomočjo
in
stroš
najvišii a“u-.ieralJe p0’
doseči u ? To pa i , ,eC1. kot znano comn
če-
de'
in lr-1	ueiavccv
“roški 0V z najmanjšimi iz	potegniti
. .. r_ ,e moč boji \k0t znano’ samo z naj-Bjem zobz'rnim izkoriščanj}, delovno sQe neposred-
l>Vcevr0lZVa^a'Cev’ bodisi de' naim^.?!1 k°lonov, in pa z “ebni JSlm' investicijami, po. kar g11" Za dv'g proizvodnje, 'rednih6 SP6t na račun nepo-itevam Pr°izvajalcev, če upo-
litiki h°’i da Se pri takšni P°' rajo s elovni pogoji teh mo-Bem f Poslabšati. Pri takš-da So iu stvari se dogaja, Primo neposredn> proizvajalci tako ran' zemlj° zapustiti in porajal* na en' strani začno bre,. 1 , velikanske armade *romn?lnih' ,na dru®' Pa "
lam}; Površine neobdelane škodo ' VS* 4o v velikanske in Par°dnega gospodarstva ravn0va ega ter političnega
Vpr ^^a države.
ko	brezposelnosti	ta-
krsiinahZnil1 kot severnih po-Bih ’ ioda posebno v juž-v }’ttpa je postopno, iz leta šen oh Zafiel° zavzemati tak-Vestj r|Seg’ da je moralo pri-«tavlja ° stanja, ko to pred-Bio.jj resno grožnjo ne j>a-*tv» ®0sPodarske osnove dr-
zanimiv primer, kako si kr-ščansko-demokratske vlade zamišljajo izpolnitev obveznosti in obljub, ki so jih nekajkrat dale v zvezi z vprašanjem sanacije socialnih in gospodarskih razmer v južnih predelih države.
Pred kratkim je zajel Evropo in Italijo, ne izvzemši njene južne predele s sicer znanim milim podnebjem, silovit mraz. Zapadle so tudi velike količine snega celo tam, kjer ga desetletja ne vidijo. Ljudje, ki nimajo ne kruha ne kurjave, ki si redkokdaj lahko privoščijo krožnik tople hrane, da ne omenjamo obleke, ti ljudje so morali ob nastopu omenjene elementarne nesreče naravnost obupati. Toda preden pogineš, si pripravljen na vse, da le to preprečiš. Tako smo zdaj priča močnemu valu demonstracij, ki se je po nekakšnem verižnem sistemu sprožil v številnih mestih in 'J1 krajih Juga kot svarilen opomin, da prizadeti nikakor niso pripravljeni od gladu in mraza umreti.
Pa ne gre samo za demonstra cije brezposelnih, ki so potisnjeni in primorani živeti v zares skrajno težkih pogojih, marveč so se vanje vključili tudi kmečki in ostali delavci, katerih življenjske okoliščine so samo malo boljše.
V pokrajini Foggia demonstrira na deset tisoče brezposelnih mož in žena, delavcev, ki zahtevajo hitro pomoč takojšnjo intervencijo vlade, da jim zagotovi delo ter izboljša življenjske okoliščine. V Orta-novi je več kot 500 brezposelnih, na čelu s sindikalnimi voditelji CGIL in CISL, zahtevalo od lokalnih oblasti, da podvzamejo ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja množic in odpravo pomanjkanja, ki je že zavzelo neznosne oblike in obseg, V Serraca-prioli je nad sto brezposelnih demonstriralo tako, da so se lotili čiščenja zasneženih poti in tako prisilili župana, da jih je sprejel na delo. Do podobnih demonstracij je prišlo v Brindisiju, Bariju, v Cosen-zi in številnih drugih krajih v pokrajinah Puglie, Calabria in v Siciliji.
Z nastopom mraza so v teh in ostalih krajih južne Italije tisoči družin izloženi nevarnosti, da obole in tudi zmrznejo, ker se je v neustreznih stano-
y
ttrajj, 8 Močneje se namreč Brjvij 8 nezadovoljstvo in pri-takeju^0'1 Prizadetih, da se «tvariu stanju in razvoju Prav Postavijo
po robu, če-BjtRim sredstvi, ki vladi in *ior«i„ organoin nikakor ne
IV« Brijati-
L
‘artj ratkim so brezposelni •Uvko jCU,stopili v gladovno
po vaseh in naseljih okrog Trevisa, Bologne, na področju Padske delte, kjer brezposelni in kmečki delavci zahtevajo takojšnje izboljšanje svojega položaja. Pridružili se so jim tudi majhni kmetje. V tovarnah so delavci začeli ostreje postavljati svoje zahteve v zvezi z vprašanjem delavskih, menz, proti odpustom, za delavske pravice nasploh. Pripravljajo se na podobna demonstrantivna gibanja tudi v ostalih krajih, v Lombardiji, Emiliji, Benečiji.
Zdi se, da ne bo ostalo samo pri tem, marveč se bo to razširilo po vsej državi, ker je splošen položaj ljudskih množic postal nevzdržen že prav povsod. Zdi se, da so to prvi znaki nekega širšega in bolj koordiniranega odpora delovnih množic na severu in jugu proti določeni politiki, ki mogla privesti nikamor drugam kot v obstoječe stanje, ki ga z doslej veljavnimi vladnimi sredstvi in metodami ne bo mogoče rešiti.
Predsednik francoske vlade Guy Mollet, ki ga vidimo tako samega v dvorani, kjer se Je pred časom vršil kongres tran. soc. stranke, je bil tudi te dni v Afriki precej osamljen
KAKO PRISTOPITI SEDAJ K REŠITVI NEMŠKEGA VPRAŠANJA?
Obstajata dve nemški vojski
Bila bi dejansko ironija zgodovine, če bi se-zaradi ideoloških in političnih nesoglasij in zaradi skrajnosti blokovske politike - dopustilo, da generali prve in druge nemške vojske, ki pripadajo isti tradiciji in šoli, poiščejo sami neki <rtretji» izhod
Razlogi, zaradi katerih je zapadno javno mnenje pristalo na ustanovitev nove zapad-r.onemške vojske, so bili dvojne narave. Po eni strani se je potreba po oborožitvi Zapad-ne Nemčije vsilila takrat, ko je hladna vojna dosegla svoj vrhunec, a s tem se je hkrati okrepilo tudi prepričanje, da ti obramba te dežele bila nemogoča brez domačih sil. Diugi razlog pa je bil posledica prvega. Sklepalo se je na sledeči način: Ce se že mora ustanoviti taka vojska, tedaj je najbolje, da se ustanovi sedaj, ko je velik del Nemčije pod nadzorstvom zapadnih sil. In če bo bodoča vojska velika, bo rasla po vziru armad vojska svojih novih zaveznikov. Ona bo tudi sestavni del širše vojaške kombinacije in podrejena skupnemu povelj-
stvu. Skratka: sodelovala bo re smatrati za velesilo. Bo-pri uresničevanju ciljev, ki so ! dočih 12 zapadnonemških di-
tako se je mislilo — skupni vsem deželam na Zapadu. Dejansko je taka vojaška kombinacija zrasla iz ameriške koncepcije o vlogi nemške oborožitve v spopadu z Vzhodom.
S' stališča javnega mnenja, zlasti nemških sosedov, se je pri oborožitvi Zapadne Nemčije glavno vprašanje sukalo torej okrog jamstev proti o-samosvojitvi nemške vojaške sile. Moč vojske same se je zdela manj važna: prvič zaradi tega, ker so vsi pristali na večjo nemško silo zaradi lastne nezadostne vojaške sile, in drugič zaradi tega, ker se je sklenilo, da nemška vojaška sila ne bo razpolagala z atomskim orožjem, brez katerega se nobena sila ne mo-
TOČKA NA TELEVIZIJI, KI VSAKO SOBOTO ZBIRA OKROG APARATOV MILIJONE GLEDALCEV
Kdo bo prvi dosegel
s pravilnimi	odgovori	v	igri	podvojiš?*
Doslej se je eden približal, pa mu je spodrknilo na zadnji stopnici - V soboto bosta zopet dva poskušala, - če se ne premislita - Težave niso za vse enake
Televizija je imela v Italiji doslej — vsaj po razmerah v Trstu sodeč — dva velika pospešujoča momenta. Bilo je junija 1954, ko so se v Trstu pojavljali televizijski aparati v nekoliko večjem številu, vendar samo v trgovinah in pri redkih zasebnikih. Nikakor pa za novost še ni bilo posebno velikega zanimanja. V tistem času pa se je začelo v Švici finalno tekmovanje za svetovno nogometno pr-
Poz,
a	---	---- vanjih v barakah nemogoče
f*Č. v.. Pak tudl za iavni | obvarovati pred mrazom. Mnoga naselja so dobčsedno zakopana v sneg, naselja, kjer je od nekdaj vladalo pomanjkanje, a zdaj obstaja nevarnost, da njeni prebivalci umrejo cd gladu in mraza, ker nimajo, kot niso nikoli imeli, živilskih zalog in potrebnega kuriva.
V kraju Andria je prišlo do tragičnega dogodka. Tu so se pred občino zbrali delavci, zahtevajoč, da se jim izplača, kar so zaslužili s tem, da so počistili sneg. Tu so bili tudi karabinjerji. Naenkrat je počil strel. Delavci so se zatekli v občinsko zgradbo. Hiteč po stopnicah, so se te pod njihovo težo podrle. Bilo je več ranjenih.
Hkrati s temi demonstracijami v južnih krajih, je prišlo do podobnih izrazov nezadovoljstva tudi na severu,
tako javnost o-
V>t
i'* bi
“«nje , a svoje nevzdržno Protesta r tudi v znak l» to n ,Pr0ti vla<di, ker se •o na » ne zmeni. Oblasti Proti ^ reaSirale tako, da so !tranwrezposelnim demon-ars*P°s4a*e Policijo ter ®oleia ,'rat‘ Pisatelja Danila Postov-} 1 Se je stavkajočim •od; ta °a ^el°. dasiravno Piod J ^"Mogrede povedano, zda; padn'k® stranke, ki “a oblasti. Vsekakor
venstvo, Ze prva tekma v okviru tega tekmovanja, Franci-ja~Jugoslavija, je bila prena-šana po televiziji. Bilo je menda 24. junija 1954 in ob tigovinah s televizijskimi a-parati se je že gnetlo ljudi, i:i so hoteli zasledovati potek igre. V. naslednjih dneh so po televiziji prenašali še druge tekme iz Švice. Televizijski a-parati so se preselili tudi v bare in druge javne loaale. istočasno je bil še velesejem, kjer je imela televizija tudi svoj veliki delež, bodisi po zasedenem prostoru bodisi po prenašanju, ki je pritegovalo stotine ljudi. Pozneje, ko je bilo že povsod dosti televizijskih aparatov, so se ljudje privadili gledati še druge programe. Vendar so bili - in <o še — pogosto programi tudi tako dolgočasni, da je zanimanje za televizijo zopet u-padlo.
V zadnjem času pa so se «delnice» televizije zopet neverjetno dvignile. Res, da je
JE gK ZIMA, M SV. NIKOLAJU MISLIJO 2K NA POLETJU
, °leg številnih novih objektov
'e v načrtu 3t večjih «week-end» hišic
v -‘Cer
,H«ta , Vsa severna Istra boru za turizem, toda zadnjo .	.	iet°viškimi
. - k0 "'(uviskimi kraji, r^Btih 7°Vor‘m° o teh zna->.4di n.t- le’ se misli po na-
ijorožjJ od letovišču i *• ki jp’ Ji1* to je leto
»e n., ,Je sluziM - ... _______
v
ovi-
li!Prad
j.S'uzd° v te namene
i.7* Bje»pSet*eti' ln voc in ie Jbčlo 8 funkcija a k. or m
cia Pa
s) ea im	•	Porlo-
zelo o* severna Istra vr-h*’*v, ki ‘?lerniv* letoviških
J1 Brif.no \ zadlji(:rn daju 1 aB°, da - 'zltorišču, saj ie
v	6	1,ni ln Prtd'
v°sti v se letoviške zmog-
li:
h9'1'0 zn* p°letnih mesecih *> tuiih t,? ne po domačih Med «-tUristih
Ptlvaki;le letoviš
»• Bbliat --.op,
> in ° d°Mače
toVo let
■ške kraje, ki ače in tuje tu-ki 7 spadaJlsJrie. P‘av go-
‘«bn pred leti SV’ NikolaJ' ob „ j Privabljal, poti Bouv * lab, kar tisoče ^letnih ' 80 se bodili tja si* 9v»t. p-^esecih kopat in J U e:! *d leti so bile tu ? ‘*ke *ne Precej dobre le-
UUUIC ir*
tp''k-end» aVe' h°lel. male fcSH kabi
h‘šice, plesišče, kavarna, vrsta
ZjJie izkl{1n in ‘Bf^č itd. Z?!' J* to J Pa so poka-
Mm!118 da v . "* zado«a- °' 'B uri i delu ni za-Bo n*l- am V en edinole Sv t0v.Jbele„ Pak Vsa obala vse
•vi PDmrtiČa- ki J« za ‘e-
Je L- erna tako zaradi
Bi
pHi
klije0t' k«kor tudi"
t.^ernep ln seveda izredno
6» te uEoH°PaliŠeu- Da bl p°trehn n°8ti Izkoristile,
>»'T
V furistii l ln Sradnja Bij ta na;jnmh objektov.
lzdelai , )e 'už. Zavad-l)(L o obain anistični načrt jp 5'*ga rtis° Pokarana do »Mer , Njegl>v >'a4tt °Prskent — obravnavi
občinskem od-
bgsedo bosta morala izreči še koprski mestni ljudski odbor m koprski okrajni ljudski odbor.
Kaj pa predvideva ta urbanistični načrt? Ustavili se bomo le pri onem delu tega načrta, ki se tiče preureditve tega predela v turistične namene. Ta načrt predvideva popolno preureditev področja, -.1 ga objema cesta, ki vodi iz Ankarana k Debelemu rtiču, sedanje kopališče Sv. Nikolaj. Po novem načrtu bodo s.danjo cesto ki vodi v kopališče, preložili za kakih 50 m proti zapadu in kakih 50 m pred bivšim samostanom se bo cesta cepila v dve smeri: ena bi vodila k sedanjemu re-storanu, druga pa k prostoru, ki je določen za «campinge».
Sedanje male «week-end» hišice bodo prenesli nad prostor, kjer je bil doslej prostor za «campinge». Na kraju pa, kjer so doslej stale lesene «week-end» hišice, bodo zgradili 34 novih zidanih «week-end» hišic z dvema ali štirimi posteljami, verando, kopalnico in straniščem. Kopa-liščne kabine ne bodo kot sedaj vzporedno ob obali, ampak jih bodo razvrstili pravo-notno na obalo. Športna in zabavna igrišča bodo prenesli na prostor med glavno cesto in novo cesto, ki bo vodila od bivšega samostana k restora-nu. Severno od bivšega samostana, v neposredni bližini cestnega križišča, predvideva načrt gradnjo velike kavarne Sedanji bar in restoran pa bi kljub spremembam ostal na istem mestu in ohranil svojo sedanjo funkcijo.
Načrt predvideva tudi gradnjo valobrana, ki naj bi zadrževal pesek in hkrati one-
mogočal, da bi morje nosilo v kopališče kamenje. Ob skrajnih koncih kopališča bodo morali zgraditi dva porti-ča. Prvi, na zapadni strani, bo služil za motorne čolne in jahte, drugi, vzhodni portič, pa bo namenjen izključno malim čolnom.
Po sedanjih računih bi morala dela trajati tri leta. vendar so posamezna dela tako nujna — predvsem kanalizacija — da se bodo verjetno začela že letos. K temu silijo tudi prošnje številnih podjetij iz Slovenije, ki si želijo zgraditi ob tem koščku obale svoje počitniške domove za svoje delavce. Vsekakor pa se bo po končanem načrtu, ne glede na morebitno gradnjo tovarniških počitniških domov, zmogljivost tega letoviškega kraja povečala od sedanjih 200 na 500 postelj.
ta dvig povzročila le ena točka iz celotedenskega programa, toda naredila je to na način, da je okrog televizijskih aparatov zmanjkalo prostora. Gotovo je v tem času prodaja aparatov spet kaj narasla. V mislih imamo točko ((Odstopiš ali nadaljuješ?« (»Lascia o raddoppia?»). Zamisel ni originalna. Ze zadnje poletje je obiskal svoje domače kraje ameriški Italijan, čevljar, ki je prišel v A-rr.eriki do lepe vsote denarja s pomočjo televizije in igre ((Odnehaš ali nadaljuješ?« V bistvu je stvar preprosta. Kdor misli, da Je v kaki stroki posebno podkovan, se prijavi za igro. Odgovarjati mora na vprašanja, ki jih je pripravila posebna komisija. Za varstvo pravilnega poteka i-gre je zraven tudi notar. Začne se s precej nizkimi vsotami. pri italijanski televiziji na pr. z 2500 lirami. Kdor odgovori točno na prvo vprašanje, je s tem pravzaprav zaslužil 2500 lir. Lahkd bi se s tem denarjem zadovoljil ln odšel. Toda to bi bilo že smešno. Zato gredo vprašanja naprej: za 5000, 10.000, 20.000, 40.000 itd. Vendar se pri "prvem nastopu neha pri 320 000. Seveda vse ne gre vedno tako gladko. Kdor je na pr. prišel do 40.000 ali do katerekoli številke, vselej tvega, če ne odneha. Ne tvega namreč, da ne dobi tistega, na kar je meril s svojim zadnjim odgovorom, temveč tvega, da izgub; vse, kar je do tedaj ((prislužil«. Kdor je torej «padel» pri odgovoru za 30.000, ne le da ne dobi teh 80.000, temveč izgubi tudi že «prisluženih» 40.000. Dokler gre za manjše vsote, stvar še ni tako huda. Toda ko ima kdo že «v žepu« milijon ali dva, tedaj pa že postane stvar problematična:« vzeti tisti milijon ali dva, ali pa poskušati dobiti še več. Da pa stvar le ne postane tako tragična, so postavili vmes nekaj tolažilnih daril. Kak zlat cekin si prisluži le listi, ki je padel, potem ko je dosegel 80.000 ali več. Kdor oa je prišel na 1,280.000 in tvega še nadaljnji skok, mu ostane v tolažbo, če je pri tem padel, nov avtomobilček Fiat «600». Torej polovica tega, kar je i-gralec že imel «v žepu«. Kdor pa je prišel že do 2,560.000 in tvega še poskus za vsoto čez 5 milijonov, ima vsaj to zagotovilo, da se mu ob morebitnem spodrsljaju ne bo treba zadovoljiti le s Fiat «600», temveč bo dobil Fiat «1400».
Doslej se je na odru dvorane na milanskem velesejmu, kjer je vsako soboto zvečer ob 9. uri na sporedu ta igra, zvrstilo že lepo število kandidatov, ki so hoteli s pomočjo svojega znanja priti do večje
vsote denarja. Pri tem je značilno, da ne nastopajo kot strokovnjaki ljudje, ki jim je tista stroka poklic; to namreč ni dovoljeno. Tako je o kinematografiji govoril učitelj, o jazzu uradnik, o operni glasbi profesor matematike, o zgodovini Rissorgimenta pravnik in trgovec z mazivi, zdravnik o grški skulpturi, plesalec (sicer tudi jurist) o geografiji, trgovec o numizmatiki, tiskovni ataše pri neki rimski filmski družbi o i-talijanski arhitekturi določene dobe itd-, kovinarski delavec iz Bassana del Grappa pa se je že dokopal do 1.280.000 s svojim znanjem o italijanski dramatiki. Neka gospa se je betela poskusiti tudi v gastronomiji, pa je padla že pri prvem vprašanju; kuharska u-metnost seveda ni tako enostavna, saj dve kuharici ne kuhata enako.
Trenutno je stanje v tej i-gri tako;
Tekstilni uradnik Armando Ghiglione iz Novi Ligure, že nekoliko prileten gospod, je s svojimi odgovori iz kolesarstva prispel do finalnega vprašanja. (Kakor iz vsega srca privoščimo g. Ghiglioneju, d? uspe do konca, se vendar ne moremo otresti misli, da bo on še najlaže prišel do cilja. Vedeti za zmagovalce dirk zadnjih 60 let zahteva pač o-gromno spomina, vendar gre v dobršni meri za osvežitev dogodkov, ki jih je Ghiglione že sam z velikim zanimanjem zasledoval. Kako neprimerno več mora vedeti, kdor se na pr. loti kakega zgodovinskega obdobja, glasbe, raznih drugih umetnosti itd.). V soboto se bo torej zopet pojavil ta (-kolesarski leksikon« in tedaj bomo videli, ali se zadovolji z dvema milijonoma in pol ali bo naskočil pet milijonov. Zdi, se bolj verjetno, da bo šel naprej. Vedeti je treba, da morajo kandidati, ki igrajo za 640.000 in več, v posebno stekleno kabino, kamor lahko od zunaj slišijo le glas izpraševalca, ki govori po zvočniku. Kandidat ima za vprašanje 90 sekund časa. Prav za zadnjo preizkušnjo pa dobi kandidat tri vprašanja in ima pravico pripeljati s seboj svetovalca. Po nekaterih časopisih že pišejo, da st Ghiglione ne namerava podušiti te ugodnosti, tudi če bo nadaljeval. (Tudi dr. Pre-zioso, trgovec z mazivi iz Torina, sicer Tržačan, je šel sam v kabino. Pri enem izmed treh vprašanj mu je zdrknilo, in težko je reči, če bi mu svetovalec lahko kaj prida pomagal).
Drugi «finalist» je Bruno Dossena, simpatični plesalec nekega posebnega plesa. Sin
bivšega polkovnika in sedaj uslužbenca neke trgovske družbe je pravzaprav jurist, a se ne more odločiti za dokončanje tega študija. Ta je specialist za zemljepis. Ve, kje se nahaja najmanjši otoček, ve, kako dolge so vse reke, če že niso potočki, in — sploh bomo videli, česa ne bo vedel, če bo v soboto nadaljeval; mogoče bo pa tudi vse vedel.
Za dva milijona in pol bo v soboto igral tudi (če ne odstopi) numizmatik, sicer trgovec iz Rima, Remo Cappelli. Zadnjo soboto je ime! nekoli-jjr sreče, kajti v njegovem odgovoru ni bilo prave sigurnosti. Res pa je tudi, da se je komisija, ki sestavlja vpraša nja, že kdaj izkazala kot ne povsem podkdvana, tako da včasih ne bi bilo mogoče odgovoriti s samo enim in točnim odgovorom.
Nad vse simpatični delavec Attilio Zago iz Bassana del Grappa je v soboto sijajno odgovoril na težko vprašanje: kdaj je bila prvič uprizorjena d’Annunziova «Jorijeva hči« m kdo so bili igralci treh do ločenih vlog. Videli bomo, če bo v soboto poskušal srečo z i 500.000.
Od tistih, ki so zadnjo soboto še ostali, je še Luciano Zeppegno iz Rima, tiskovni a-taše pri nekem filmskem podjetju. Doslej — prišel je pri svojem prvem nastopu dc 320.000 — je znal bolj hitro odgovarjati na vp^šanja iz italijanske arhitekture od 1300 do 1700, kot je spraševalec
Mike Bongiorno lahko čital napisana vprašanja.
Nastopili pa bodo tudi novi začetniki; videli bomo, koliko sreče bodo imeli ti.
II.
2 i U 'I
f : i--':-;.
vizij bo — in to vedo tudi njihovi zavezniki v zapadni Evropi — po svojem sestavu in oskrbi z moderno opremo, razen atomskega orožja, pomenilo večjo moč, kakor sile vseh ostalih zapadnoevropskih držav skupaj. Toda smatralo se je, da te sile, dokler ne bodo samostojne, to je. dokler ne bodo služile posebnim nemškim koristim, ne bodo mogle predstavljati nevarnosti za Zapad, ker nimajo anajviš-je oborožitve« in ker so postavljene pod splošno poveljstvo.
Toda v ospredje začenja prihajati vprašanje, ali se ta vojaška sila ne bo skusala o-samosvojiti, ne glede na to. kakšno smer bo v bodoče u-biala zunanja politika bonn-ske vlade. Toda v tej politiki se pojavljajo znaki novega razpoloženja. To razpoloženje se za sedaj ne izraža v pretirani ljubeznivosti do Sovjetske zveze; toda neobičajna i-dtološka popustljivost, ki jo je podkancler Bluecher pokazal do Nehrujevih idej koeksistence in energično^ prila-gojevanje Bonna položaju v deželah Azije in Afrike, pričajo o novih pogledih v zunanji politiki vlade, ki do nedavnega ni videla nič drugega. razen ciljev Zapada kot ceiote. Za novo azijsko usmerjenost bi, po nekaj letih nadaljnje krepitve lastnih mednarodnih pozicij, mogla priti tudi nova politika do Vzhoda tudi na drug način, a za tako politiko obstaja tudi nevarnost, da zadobi stare oblike in cilje.
To postopno razširjanje zunanjepolitične dejavnosti, povečanje politične in gospodarske elastičnosti, se razvija v razdobju, ko lik zapodnonem-ške vojske še zdaleč ni povsem jasen. Upor von Bonina, ki je nastopil proti atlantiza-ciji vojske in se zavzel za nacionalno tradicijo, je zelo zanimiv, kljub temu, da ne smemo pretiravati vpliva tega u-pornika. V njegovem uporu se križata dve navidezno protislovni tendenci. Po eni strani je on za vrnitev na stare nemške, tradicije, a po drugi strani za politični nevtralizem. to H za elastična politiko priia-gojevanja , Nemčije razdobju koeksistence — kar pomeni predvsem politiko sporazumevanja s Sovjetsko zvezo.
Podvzeli so seveda obsežne ukrepe in vrsto jamstev, da bo vojska ostala pod civilnim nadzorstvom. Zlasti je treba podčrtati resnost, s katero so se parlamentarci zavzeli za to zadevo. Toda logika razvoja vsake države, večja elastičnost v zunanji politiki privede nujno do potrebe, da se država vedno bolj opre na nacionalno vojsko. Toda zapad-nonemška vojska bo po predvidevanjih s svojimi 12 divi
opremljena, ampak bo tudi v stanju, da zamenja sedanje zavezniške čete. Ta ((zamenjava« bo tisti adut, ki se ga more poslužiti tudi diplomacija: v trenutku, ko bo prišlo do zamenjave, bo laže voditi neposredne sovjetsko-nemške raz gevore. Smešno, a logično, v sedanjem položaju ostre delitve daje ustanovitev vojske državi tisti poslednji element samostojnosti, ki ji bo omogočil, da vodi svojo znano politiko dejansko na nov način.
A to je samo en del resnice. Drugi del resnice je v tem, da je od sedaj tudi Vzhodna Nemčija, katere večina dežel še ni priznala, prav tako v stanju poslužiti se tega aduta Tudi ona bo imela svojo vojsko. Niti ta vojska ni sama po sebi samostojna, niti ne bc taka po vsej verjetnosti rikoli. Toda ona potrjuje samostojnost, ki je izključno politični in ideološki elementi do sedaj niso mogli dati.
Sedaj obstajata dve možnosti nadaljnjega razvoja; ti dve nemški državi, ki bosta v kratkem razpolagali z znatnimi vojaškimi sredstvi, moreta, opirajoč se na svojo vojsko, poskušati voditi široko politiko, in da se v fazi mednarodnega popuščanja postopno zbližujeta. Po neuspeli ženevski konferenci pa bi se ti dve državi mogli po drugi strani še hitreje oddaljevati druga od druge, druga drugi vedno bolj nasprotovati in, opirajoč se na svoje lastne o-borožene sile, ustvarjati nevarnost spojada v srcu Evri pe. Tudi če bi dejansko nikoli ne prišlo do spopada, bi stalna nevarnost pred spopadem globoko zastrupila vse mednarodno ozračje in politični razvoj na našem kontinentu. Nujno bi bilo zato upoštevati. da se z legalizacijo dveh vo'ska prehaja v novo raz-doLje in da bi bilo potrebno gledati drugače, širše tudi na r.emško vprašanje samo.
Ce se mora vprašanje nemške združitve rešiti v okviru nekega sistema varnosti (v Ženevi se je vendarle nekaj doseglo: sporazum o sami poli ebi organizirane varnosti!), potem se zde dosedanji načrti neustrezni. Predlogi Zapada so nezadostni, ker ni mo-
zznletenost;
problema, kakor je to primer '• teh načrtih: sedaj obstaja tudi vzhodnonemška vojaška sila Po drugi strani pa so predlogi Vzhoda preveč utrdili razdelitev, preveč so jo poudarjali in jo sma4ral:’za dokončno. Toda vsak nov predlog o varnosti v zvezi z Nemčijo bo moral od sedaj dalje upoštevati, da vojaška muzika legalno in močno igra tako v Koelnu kakor tudi v Leipzigu.
Bila bi dejansko ironija zgodovine, če bi se zaradi ideoloških in političnih nesoglasij in zaradi skrajnosti blokovske
zijami močnejša, kakor suho- politike dopustilo, da generali zemne sile Francije, Italije in ^ prve in druge nemške vojske.
MIKE BUONGIORNO
Beneluxa skupno in tudi močnejša kakor zavezniške sile v Nemčiji. Ko bo čez nekaj let nemška vojska izvršeno dejstvo, ne bo le najmoderneje
ki pripadajo isti tradiciji in Soli., poiščejo sami neki ((tretjin izhod.
junij GUSTINČIČ
»*
Medjunarodna politika
Gosta aleja v kopališču »Sv, Nikolaju Je prava posebnost tega kopališča
PREDPISI ZA TISKANJE	ČASO
Pomen črnih in rdečih kolkov pri vsakem natisnjenem izvodu
Kako je «Edinosh postala dnevnik - Nočno delo njenih urednikov
«Edinost», ki je začela izhajati v Trstu v začetku 1876. leta, torej 28 let po marčni isvoluciji, je bil edini tržaški slovenski list, ki se je iz skromnih začetkov na koncu prejšnjega stoletja razvil v dnevnik. Ako mu pride v roka eden od zadnjih letnikov i» tega stoletja, se bo marsikdo čudil, da je imela takrat «Edinost» en dan črn, drugi dan rdeč, potem zopet črn, zopet rdeč in tako daije natiskan kolek ali po nemško Zeitungstempel. V pojasnijo teh kolkov naj služi ponatis absolutističnega cesarjevega ukaza z dne 27. maja 1852. leta, ki je bil objavljen dne 9. junija istega leta v Ble"iei-sovih «Novicah» in ki se glasi: «Namesto preklicane tiskalne postave od 13. marca 1R49 je prišla po ukazu cesarjevim od 27. maja tega leta nova za p se kronovine veljavna poslana na dan, ktera določi vse, kar zadeva nat iskovanje in izdajanje bukev, časnikov in družili spisev, in 1. septembra tega leta u veljavnost stopi. Kdor hoče prihodnjič kak, časnik izdajati, mora, če je časnik zastavi (ali kavcii) podverzen, dovoljenje dobili od Dunajske vikši policijske vradije, — scer pa od deželnega poglavarja. Zastave, ki se morajo za vsak časnik vložiti, četudi le ob kratkim o-svetnih, cerkvenih ali družev-nih dogodbah govori, so še
višji od dosedanjih, in zneso i še omeniti, da so morali ta-1 tudi nemški jutranji dnevnik po raznim številu prebivav-1 kiat ves papir ki je bil na-j »Triester Zeitung«, ki ie vse
cov tiste okolice, v kteri časnik izhaja, ali 10.000, 7000 mi pa 5000 forintov; za časnike, ki ne izhajajo trikrat v tednu, se vloži polovica imenovanih zneskov.«
K temu je treba še dodati, da se je plačalo za Jrn kolek po en novčič (okoli 15 današnjih lir) za vsak izvod, medtem ko se je plačalo za večerno izdajo lista (rdeč kolek) samo pol novčiča.
((Edinost« je izhajala takrat trikrat na teden in je imela vloženo le polovično kavcijo. To se sicer ne ujema s citiranim besedilom v dNovu ah«, ali vem, da je bilo tako. Vendar mi ni znano, ali se je cesarjev ukaz pozneje kaj spremenil ali se je pa v prevod vrinila napaka in bi se b■ io moralo tisto mesto v stavku glasiti takole:: «Za časnike, ki ne izhajajo več kot trikrat v tednu . . .» Dr. Gustav Grego-lin, ki je imel takrat ((Edinost« v svojih rokah, je sklenil, da spremeni trikrat na teden izhajajoči list v dnevnik. Da bi se pa izognil podvojitvi kavcije in prihranil na stroških za koleke, je nadaljeval izdajanje po starem, to je v torkih, četrtkih in sobotah s to razliko, da se je v istih dneh tiskala tudi večerna priloga z rdečim kolekom, ki se je prodajala v sredah, petkih in nedeljah. Treba je
menjen za časnik, poslati najprej na urad za pečatenje kolka, nakar je šele smel list v tiskarski stroj. Ako je bil list zaplenjen, so morali odrezati vse kolkovane glave in jih poslati zopet istemu u-radu, kjer so jih prešteli :n jim povrnili plačano pristojbino.
Nekaj let pozneje je dunajska vlada odpravila kavcijo in časnikarski kolek, nakar je začela «Edinost» takoj iz-hajti kot pravi večerni dnevnik. Kmalu nato, ako so ne motim, leta 1902, pa se ic končno spremenila v normalni jutranji dnevnik z rodno brzojavno službo, ki jo je u-rejeval podpisani.
Brzojavke smo dobivali poroči, najvef proti polnoči, a-ku je zasedal državni zbnr a-1; ako so bile zelo važne novice, tudi po polnoči. Dobiva-1. smo jih od tržaške podružnice c. kr. avstrijskega korespondenčnega biroja na Duna-
brzojavke, kakor jih je dobival od Prunka, kar kratkoma-lo pošiljal v tiskarno in s tem gradivom napolnjeval skoraj ves list. Naša naloga pa ni bila tako enostavna. Mi smo morali vse brzojavke prevajati in silno krčiti, da smo jih mogli stisniti v naše tesne predale. Ko smo ponoči čakali brzojavke, smo šli večkrat v bližnji «kafe šantan« na črno kavo.
Jaz sem v tisti dobi popil toliko črnih kav, da sem postal že nervozen. Tiskarna, v kateri je bilo takrat uredništvo, je bila v hiši, kjer je zdaj sedež Prosvetne zveze, ((kafe šantan« pa v pritlični biši v Ul. Filzi, kjer stoji danes nebotičnik. In tako sem šel nekoč okrog polnoči v ta ('‘antan«. Kmalu za mano je prišel urednik Pirnat:	«Dr.
Gregorin je prišel, pridi!« «Saj m še kave niso prinesli; počakaj malo, pa še ti eno popij.« Nisva dolgo sedela, ko
ju V tržaški filialki jih je I se je prikazal tudi voditelj sprejemal po telefonu in sije- tiskarne, Godnik. «Ali so pri-
nografiral naš prijatelj, Slovenec Prunk, nakar so se v nemškem jeziku razmnoževala in razdeljevale trža"k,m dnevnikom in drugim redkim abonentom. Prunk je po prvi svetovni vojni prevzel vodstvo ljubljanske filialke podobnega jugoslovanskega urada. Takrat je izhajal v Trstu
nesli brzojavke?« ga vprašam. «Ne, ali dr. Gregorin je prišel.« «Vem. vem, saj gremo takoj, medtem pa še zate e-no kavo.« Naposled nas je s svojim obiskom počastil in svojo kavo ter zahtevane informacije dobil dr. Gregorin osebno v «šantanu».
BREŽAN
SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE,y sobo|0 zvečer
Do prvega marca letos plačajte!
pristojbino za vozove z živalsko vprego
Po tem datumu bodo kršilci plačali dVoj- ^oMjda^skupna* no pristojbino in najmanj 200 lir globe
V predpustnem času posta nejo leta precej postranska stvar: vsakdo je bil nekoč čas zabava misel vseh
Pokrajinska uprava sporoča, da zapade 1. marca veljavnost lanskih kovinskih tablic, ki predstavljajo obenem potrdilo o plačani letni taksi za promet vozov z živalsko vprego po javnih poteh. Zaradi tega •i bodo morali kmetje do 1. marca nabaviti novo tablico..
Tablice se dobijo na davka rijah. Kmetje se opozarjajo, naj ne čakajo zadnjega dne, ker bi si z zamujenim plačilom lahko utegnili nakopati globo. Davkarije bodo izdajale tablice z avtomatičnim pečatom.
Pristojbina ^a to leto je raka kot lani: vozovi z živalsko vprego do 5 stotov skupne teže na vsako kolo 1.000 lir;
vozovi od 5 do 10 stotov na vsako kolo 2.000 lir;
vozovi nad 15 stotov na vsako kolo 4.000 lir.
Za težo se smatra teža voza in njegova nosilnost.
Za vozove z dvema sedežema in prostorom za kočijaža se plača 1.000 lir, za vozove z več kot dvema sedežema in kočijažem pa 2.000 lir letno. Taksa se ne plača za tiste
stvo», v katerem nastopal skupno z binsonom in V.
je Dolenz G. E. Ro-Raftom.
ODREDBA ZUPANA
vozove in poljedelske stroje, ki vozijo po poteh, da pridejo po najkrajši poti od enega zemljišča do drugega, ki je last istega kmeta. Za vozove in poljedelske stroje, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega stavka, se plača polovična pristojbina.
Kdor po 1. marcu ne bo imel tablice, ki predstavlja po-tidilo o plačani pristojbini za leto 1956, bo moral plačati še dodatno takso, ki bo še enkrat tolikšna, obenem pa globo, ki bo najmanj 200 lir.
Prepovedano je nositi tablico v žepu; pribita mora biti na vozu poleg evidenčne tablice.
607 meničnih protestov v prvi polovici januarja v gonški pokrajini
Odstranite sneg pločnikov pred hišami
Zupan je na podlagi člena št. 40 pravilnika mestne policije in pravilnika o mestnem prometu odredil, da morajo od danes in dokler ne preneha snežiti, hišni posestniki ali njihovi namestniki poskrbeti za odstranitev snega s pločnikov pred svojimi hišami; če bi nastala poledica, so dolžni pločnik posuti, da se preprečijo padci pešcev.
Prodajalci, ki imajo stojnice na javnem prostoru ali na občinskem zemljišču, so dolžni odstraniti sneg en meter na široko okoli stojnice. Kdor se ne bo ravnal po odredbi, bo kaznovan po zakonu.
veselje in zabavo, ne manjka. Vse je
ki ljubijo
Zabave
veselo in organizatorjem se ni treba bati, da bodo imeli pri dobri organizaciji prazno dvorano.
V Gorici bo te dni več pustnih večerov. Za nas je najvažnejši tradicionalni planinski ples, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici v soboto zvečer v dvorani Zlati pajek.
Za to priliko Je društvo povabilo dober orkester, ki bo z ubranimi zvoki zabaval plesalce do ranega jutra. Pripravljeno bo, da si bodo utešili svoj tek tudi najbolj razvajeni gurmani:	vinca	ne bo
manjkalo in prigrizka. Dvorana bo zakurjena in okrašena v planinskem stilu.
Ce se hočete zabavati, tedaj pridite na planinski ples, tradicionalno slovensko prireditev v Gorici. Vabila so na razpolago v kavarni Bratuž in pri urarju Darku Šuligoju v Gosposki ulici.
DRUGI VAL- MRAZA
Včeraj popoldne zapadlo nekaj centimetrov snega
• : '.rvrrh
i Silil giilfl
■p	‘ggg
  iggs-
ti llfe- ^	'•
'-'HsliMlHi
Kateri so bili najuspešnejši tekmovalci v Corlini
iTEKMI S FRANCIJO STA BLIZU
Igre v Cortini so dale mnogo nepričakovanih rezultatov, mnoga imena so prav v Cortini dobila svetoven sloves. Jakostna lestvica najuspešnejših tekmovalcev iger kaže sledeči vrstni red:
1. Toni Sailer (Avstrija) je osvojil prva mesta v vseh treh alpskih disciplinah — torej tri zlate kolajne.
2. Sixten Jernberg je bil najboljši moški tekač. Nastopil je v vseh štirih disciplinah in niti v eni ni ostal brez kolajne. V teku na 50 km je bil prvi, na 30 in 15 km drugi, v švedski štafeti pa tretji.
3. Evgenij Grišin (SZ) je bil najuspešnejši hitrostni drsalec iger. Na 500 in 1500 m je zasedel prvo mesto.
4. Veikko Hakulinen (Finska) je zmagal v teku na 30 km, bil je drugi na 50 km m drugi v štafeti 4x10 km.
5. Ljuba Kozireva (SZ) — zmagovalka ženskega teka na 10 km in v štafeti Sovjetske zveze 3x5 km druga.
6. Sigge Erikson (Švedska) je zmagal v hitrostnem drsanju na 10.000 m in bil drugi na 5000 m.
Moštvo B že določeno
Brezposelnim so obeta zaposlitev pri čiščenju cest
Po uradnih podatkih zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo je bilo v prvi polovici meseca januarja v goriški pokrajini 607 meničnih protestov.
Največ meničnih protestov je bilo v Gorici, in sicer 264, sledi Tržič s 180, Ronke 31, Cradiška 8, Krmin 22, Gra-oež 21, Skocijan 19, Zagraj 9, Starancan 7, Fara 5, Redipu-lja 4, Dolenje 3, Marjan 3, Villesse, S. Pier dTsonzo in Rcmans 2, Doberdob, Moraro, Moša, Sovodnje, Turjak in Kopriva pa po en menični protest.
Interpelacija svetovalca PSDI prot Zucaliija
Občinski svetovalec PSDI za Gorico prof. Lanfranco Zucal. jt je poslal županstvu interpelacijo, v kateri vprašuje, če občinski odbor ne smatra za potrebno do podrobnosti seznaniti občinski svet o dosedanji delavnosti ustanove za umetniške in kulturne manifestacije v Gorici, ker je tudi naša občina član te ustanove
Giorgio Dolenz v filmu v „Corso"
Zadnje čase je kinematografska igralec Giorgio Dolenz iz Gorice že večkrat nastopal v f:lmih, ki so jih predvajali v goriških kinematografih. Te ani so predvajali v kinu «Cor-so» film «Atomsko vohun-
Ko je pred dnevi na Primorskem burja ponehala, so se vremenski napovedovalci zr.ašli v precejšnji zadregi; niso mogli s točnostjo predvideti, kam se bo obrnilo: ali bo deževalo ali snežilo, ali pa bo samo oblačno.
Vreme je uganko samo razvozlalo; včeraj zjutraj je tako dišalo po snegu, da ni bilo težko predvideti padavine v obliki snega. Okoli poldne se je od gora pričela pomikati proti mestu megla, iz katere je prav nalahno naletavalo Popoldne se je naletavanje spremenilo v pravi metež, ki je mestoma prenehal, mestoma pa se še bolj zagnal s pihanjem burje. Prišla je prava zima z mrazom in snegom. Doslej smo občutili samo prvo. Proti večeru je bilo vse prevlečeno s tenko plastjo rahlega suhega snega, toda snežiti ni prenehalo. Kdo ve kdaj se ustavi.
Ce bo čez noč zapadlo še kaj snega, bo moralo županstvo najeti brezposelne, da bodo očistili poti.
Nezgode zaredi
snega m mraza
Včeraj ob 13.35 se je 20-let-na Jolanda Dornik peljala iz Podgore po cesti, na kateri so se kepali otroci. Da bi se jim izognila, je zavila na levo. V tistem trenutku je privozil iz nasprotne smeri avto «Fiat 1100», tako da je prišlo do trčenja. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomila Dornikova levi gleženj, zaradi česar se bo morala zdraviti 20 dni.
Ob 14.30 je Remigiji Lovi-šček iz Ul. Garibaldi 37 spodrsnilo na ledenem cestišču Ul. Scodnik, pri čemer st je zlomila levo zapestje.
Ob 15.30 je padel zaradi ledu 46-letni Alojzij Devetak iz Standreža ter so ga peljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico.
Ob 17. uri je spodrsnilo na snegu 46-letnemu Primu Gar-dinu iz Gradiške. V bolnišnici so mu ugotovili pretles možganov. Prav tako si je
pretresla možgane 37-letna Dorina Spehonja iz Gradiškute, ki je padla zaradi spodrsljaja na snegu ob 18. uri.
Gasilci pa so morali pohiteti trikrat gasit saje, ki so se vnele v dimnikih v Stan-drežu ter v Ul. Montesanto št. 26 in št. 7.
Požar pri Devetak h povzročil okoli 300 lisoč lir škode
V torek okoli 17. ure je nastal med Devetaki in državno mejo hud požar, ki se je razširil na obe strani meje. Pričel je goreti gozd dveh jugoslovanskih državljanov, in sicer Oskarja Pavletiča iz Mirna in Marušiča iz Rupe.
Gasilci iz Gorice ter orožniki iz Doberdoba in finan-carji iz Devetakov so takoj odšli na kraj požara ter pričeli gasiti. Reševanje je bilo precej naporno in je trajalo pet ur. Sele v jutranjih urah naslednjega dne so požar pogasili. Več dela so imeli gasilci iz Solkana, ker je požar r.a jugoslovanski strani zajel širše področje. Človeških žrtev ni bilo; jugoslovanska državljana sta utrpela okoli 300.000 lir škode.
V SAFOG padel In se potolkel po obrazu
V bolnišnico Brigata Pavia so v sredo zvečer pripeljali 36-letnega Ladislava Goloba iz Ul. Bella Videa 1. Golob je med delom v livarni SAFOG po nesreči padel in se potolkel po obrazu. V bolnišnici so ga obvezali in poslali domov, ker menijo, da bo ozdravel v nekaj dneh.
Kina
CORSO. 16.30:	»Stekleni	če-
veljčki«, L. Caron.
VERDI. 17.00: «Pojte z nami«.
CENTRALE. 17.00:	»Pesem
ljubezni«, M. Fiore in C Villa.
VITTOR1 A. 16.30:	«Prekleti
dan», S. Tracy.
MODERNO. 17.00: »Gola ostroga*, v barvah.
Madžarski športni odbor je odločil, da poviša za dva flo-rinta vse vstopnine na športne prireditve. Izkupiček bodo porabili za stroške udeležbe na olimpiadi v Melbournu.
FIRENZE, 9. — Pod vodstvom trenerja Fonija je skupina igralcev A in B-reprezen-tance danes dopoldne malo
časa trenirala na občinskem stadionu. Treninga so se udeležili vratarji Viola, Sarti, Lo-vati in Bugatti, poleg njih pa še Giacomazzi, Pivatelli, Bas-setto, Montuori, Gratton, Cer-vato, Boniperti, Bergamaschi. Magnini, Rosetta, Chigppella, Magli, Farina, Pavinato, Se-gato, Dal Monte in Giuliano.
Popoldne jih je nekaj odšlo v Prato na tekmo med ju-niorji Tolskane - Emilije in Campanie - Lazia. Tekma spada v okvir priprav za sestavo juniorske reprezentance za nogometni turnir FIFA.
Tehnični komisar Marmo je objavil uradno postavo moštva, ki bo v sredo igralo v Marseillu proti Franciji B za Sredozemski pokal. Kadeti bodo torej nastopili tako:
Lovati; Farina, Pavinato; Bearzot, Bernasconi, Moltra-sio; Antoniotti, Pivatelli, Bet-tini, Bassetto, Dal Monte.
Rezerve: Bugatti, Giuliano, Magli, Tortul.
Tekmo med Italijo in Francijo v Bologni bodo prenašale tudi nemške televizijske družbe.
pravljajo na slovesni sprejem avstrijskih smučarjev z olim-piade. V ponedeljek. 13. t. m. bo avstrijske smučarje na kolodvoru sprejel predsednik vlade Julius Raab, zvečer pa bodo gostje na slavnostni baletni predstavi v dunajski Operi, ki jo je naročila avstrijska vlada. Dan pozneje bo avstrijske udeležence v Cortini sprejel predsednik republike Teodor Koerner.
Rusinja Kondalova svetovna prvakinja v hitrostnem drsanju
Sailer ali Pravda?
V Avstriji slavijo svoje uspešne olimpijce
DUNAJ, 9.	—	Avstrijski
smučar Christian Pravda, bivši olimpijski prvak, ki je pred kratkim spet postal diletant, se bo marca meseca udelež i mednarodne smučarske tekme za pokal Kandahar; tekma bo v Sestrieru. Pravda je sedaj še v Ameriki, toda prispel bo pravočasno v Evropo. Zanimivo bo njegovo srečanje z novim olimpijskim prvakom Tonijem Sailerjem, ki je bil njegov učenec.
V Kitžbuehelu, rojstnem kraju trikratnega olimpijskega zmagovalca Tonija Sailer-ja, so priredili avstrijsk olimpijski reprezentanci slavnostni sprejem Mestna občina je poklonila Sailerju 1000 kv.m sveta in potrebno gradivo za zidanje hiše, drugemu najboljšemu Avstrijcu Anderlu Mol-tererju pa 600 kv.m sveta, medtem ko je prejel Hinter-seer za nagrado televizijski aparat.
Seveda pa Sailerju tudi ne manjka ponudb, če bi hotel iti k filmu.
V Stockholmu je bilo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za žene. V prvih dveh disciplinah so tekmovalke dosegle te-le rezultate;
500 m: 1. Kondakova (SZ) 47.9, 2- Postnikova (SZ) 48.5, 3. Rimova (SZ) 48.7.
1500 m; 1. Kondakova (SZ) 2:30.0, 2. Jasasina (SZ) 2:39.5, 3. Zukova (SZ) 2:39.4.
Pri nadaljevanju tekmovanja je Zukova zmagala na 3000 m s časom 5:32.7. V skupnem plasmaju je osvojila svetovno prvenstvo ruska tekmovalka Kondakova pred Zukovo in Rilovo.
» » *
Po nastopu za zimskih o-limpijskih igrah v Cortini d’Ampezzo bodo najboljši poljski hokejisti nastopili dvakrat v Beogradu, in sicer; 11-februarja v meddržavni tekmi proti izbranemu moštvu Jugoslavije in 12. februarja v medmestnem srečanju Var-šava:Beograd.
M
GRISIN m MIHA1LU V ruska hitrostna drsalca, ki sta na 1500 m prejela kar oba zlato medaljo, ker sta dosegla enak čas
V Planici tekmovanje za pokal Kurikkala
Letošnje tekmovanje zentanc srednjeevropskih žav v smučarskem teku Pokal Kurikkala bo V Prvotno so nameravali to « ■ movanje izvesti na Ra1f j kjer pa ni dovolj snega, '« se potem odločili za Poklju j Toda slabe prometne zveze Pokljuko so primorale ditelje, da so se odloči^jl Planico, kjer so sedaj snežne razmere. Tako se o v petek, soboto in nef.. Li Planici pomerili najboljši* j čarji-tekači iz Italije, » I Francije, Nemčije, Avstrije Jugoslavije.	ji
Razen teh pričakujejo j sodelovanje nekaterih t'e* valcev iz skandinavskih
ki so sodelovali na olimP'1 igrah v Cortini.
Za razmah zimskega športe po smučiščih okrog Livke
Tudi na Dunaju se zdaj pri-
FILMSKI IGRALEC?
n1 .'■-c
,v.
IH
mmmm '
* m
••
- -
Voorbij spet izboljšala
svetoval rekord do 100 metuljček
Nizozemska plavalka Atie Voorbij je postavila nov svetovni rekord na 100 m metuljček v času 1:11.9.
HOKEJ NA LEDU
V Muenchenu je v soboto
jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu odigrala svojo prvo tekmo na gostovanju po Nemčiji. Jugoslovani so izgubili v srečanju z B-reprezentanco Nemčije z visokim rezultatom 7:0 (2:0, 1:0,	4:0). Pri domačinih je
najbolj ugajala napadalna vrsta, pri gostih pa požrtvovalni vratar Dušanovič. Jugoslovanska reprezentanca je nato odigrala povratno tekmo z B-reprezentanco Nemčije in tekmo izgubila 8:2 (3:1, 2:0, 3:1). Za Jugoslavijo sta dosegla gole Mijuškovič in Re-naud.
Mogoče bo vsaj sedaj prišla prava zima na tista sicer tradicionalna, vendar ne alp-sko-visoka smučišča okrog Livka.
Pobočja Kuka in Matajurja slovijo kot najlepša smučišča na Primorskem saj jih že od nekdaj imenujejo zimski biser. Čeprav je bilo po vojni organiziranih na Livku nekaj republiških in pokrajinskih tekmovanj, so bila ta smučišča zelo slabo obiskana, kar je bilo glede na stroge obmejne predpise povsem razumljivo, pa tudi oddaljenost od prometnih točk je vplivala na obisk.
Po videmskem sporazumu o krajevnem obmejnem prometu pa se je položaj precej zboljšal, saj so se kmalu nato na obmejnih blokih zglasili predstavniki smučarskih klubov bližnjega Čedada in drugih krajev ter se zelo zanimali za smučišča na Kuku in Matajurju. Livek je bil pred vojno za te ljudi in bližnje Furlane glavno zimsko- i športno središče. Tedaj so u-vedli redno avtobusno progo Livek — Čedad, razen tega pa je bila cesta ob nedeljah polna tudi osebnih avtomobilov, kamionov in avtobusov, s katerimi so hiteli smučarji
V Baslu so hokejisti ZDA premagali izbrano svičarsko-kanadsko moštvo z 12:5 (4:4, 6:1, 2:0)
Avstrijski športniki so se precej vznemirili, ko so slišali, da ponuja neko filmsko podjetje Sailerju snemanje treh filmov iz njegovega življenja. Seveda bi Sailerja igral on sam. En film naj bi bil izdelan v barvah, dva pa v črno-belem predvsem za namene televizije
Sedemnajstletni avstralski plavalec Murray Rose je dosegel drugi najboljši rezultat vseh časov v plavanju na 1500 m prosto — 18:20.8. Svetovni rekorder je od 1. 1949 Japonec Furukaši. z 18:19.
Nekaj rezultatov s tekmovanj na Nizozemskem: 100 m metuljček:	Korteweg 1:07.8,
ženske — 100 m: Gastelaars 1:06.0, 100 m hrbtno: Van Al-phen 1:14,0, De Korte 1:14.4, 100 m prsno:	Haan 1:22.0,
100 m metuljček: Haan 1:19:0.
JENKINS DAVID
Argentina se bo udeležila olimpijskih iger v Me'bournu. Zaradi finančnih težav pa bodo šli v Melbourne samo atleti. ki bi imeli kake šanse za uspeh.
je brat olimpijskega zmagovalca v umetnem drsanju Al-lena Jenkinsa. Na olimpiadi je dosegel le tretje mesto in sedaj bo najbrž odšel k profesionalcem. Tako sta sklenila z bratom; prvak bo ostal se naprej amater, tako da se ohrani Ameriki močan drsalec za prihodnjo olimpiado. Na sliki: D. Jankins izbira gramofonsko ploščo pred treningom
iz Trsta, Gorice, Vidma in celo iz Benetk.
Glede na perspektivni razvoj turizma v teh krajih je treba misliti tudi na gradnjo sodobnega hotela s prenočišči in na gradnjo vzpenjače iz Idrskega na Livek. Prav bi bilo, da bi tudi goriška komuna podprla ta načrt, saj so pogoji za to nadvse ugodni. Razen tega pa je Livek priljubljen letoviški kraj tudi poleti ne samo za letoviščarje, temveč tudi za počitniške kolonije. Ti kraji bi lahko še bolj pridobili na svoji mikavnosti z ureditvijo malega planinskega jezera na Poljanah, kjer bi lahko pripravili odličen kopalni bazen, pozimi pa bi služilo kot drsališče.
Dokler ne bodo vsi ti načrti, ki dajejo tamkajšnjemu turizmu velike možnosti u-resničeni, pa bi bilo za zdaj neogibno potrebno preurediti (izravnati vsaj 5 ostrih ovinkov na severni cesti) avtoJ busno progo soške ceste pri Idrskem na Livek.
Tudi Log pod Mangartom ima ugodne pogoje za razvoj zimskega športa. Na področju Loga bi lahko zgradili več skakalnic od 20 do 60 m, ka= kor se je izrazil znani konstruktor inž. Bloudek, v Logu pod Mangartom računajo namreč na vse večji dotok smučarjev tudi z italijanske strani.
ski kandidati (Lukič, Jovanič in Čirič).
č. Sokol«’1
Fuderer, ki je s P0,
odločbo plenuma Sah«
,vs*<
uuiuuliu	plenuma	j,
zveze Jugoslavije dobiljljj vicO do udeležbe na
natu, je svoj nastop odpoT^
dal zaradi izpitov na
teti. Namesto njega bo
iP
Djaja, ki je bil prva ret'
erv«-
Najstarejši udeleženec
Si*
pionata je 49-letni Tot,
mlajši pa Čirič, ki ima
21'
Na mednarodnem tur«1
liri'
in a meanarounem *'*■	^
v Dresdenu, ki bo od 26.
bruarja do 21- marca, h«
st<!
SAH
V soboto v Skoplju začelek šahovskega državnega prvenslva FLRJ
II. februarja se začne v Skoplju XI. šahovski šampio-nat FLRJ. Sedaj so poznami vsi udeleženci; igralo bo 5 velemojstrov (Pirc. Gligorič. dr. Trifunovič. Ivkov, iVIata-novič), trije mednarodni mojstri (Rabar, Karaklajič in Milič), osem mojstrov (Matulo-vič, Tot, Tomovič, Marič, Ja-noševič, Udovčič, Djaja in Djuraševič) in štirje mojstr-
goslavijo zastopal d1®* p Trajkovič. Kot sekunda«* z njim odpotoval mojster va Vukovič.
Dva jugoslovanska i£r j, sta povabljena na med«a^ ni šahovski festival v ^
Regisu, en jugoslovanski
ster pa bo igral na «
ike«
manjšem italijanskem nirju.
i P
V tekmi med moštvom« glije in Škotske, sestavljaj i ; ma iz igralcev, ki imajo m kot 23 ’et, je Anglija z«0	:
s 3:1 (1:0).
V
Evropski prvak peres««.
tegorije Fred Galiana Jej Bruslju premagal Ji«1^ Blaka, trinidadskega PrV :
s tehničnim k. o. v s rundi.
Športna skupina <'^'VL Fuchs« je danes v &at Riviera sporočila svoje m0^ za prihodnjo kolesarsko no. Moštvo bo kot dosl«) ; dil Magni, v njem pa Baroni, Baffi, Pedroni. Zampini. Martini in Moštvo bo letos prvič pilo na tekmi Cagliari-S«*^
Odgovorni ored«l* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
lilIII ŠlfRlllil!
predvaja danes 10. t. ob 18 uri MGM
JULIJ ceza!
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri fi|n,:
Igrajo: IVALLACE BEERV, JOHN CARRADINE, NIE BARNES
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO0000°^
James
Sedela je ob oknu in opazovala večer, ki je vdiral v ulico. Glavo je prislonila k zavesam in v nosnicah ji je bil vonj prašnega kretona. Bila je utrujena.
Malo ljudi je hodilo mimo. Domov grede je prišel mimo mož iz hiše na vogalu; slišala je, kako mu klopočejo stopinje po trdem tlaku, in potlej, kako škripljejo po ugaskih na stezi pred novimi rdečimi hišami. Svoje dni je bilo tam polje in slednji večer so se igrali z otroki drugih ljudi. Kasneje je kupil lo polje nekdo iz Belfasta in sezidal na njem hiše — ne majhnih rjavih hiš kakor so njihove, temveč svetle opečne hiše z lesketavimi strehami. Otroci iz ulice so se po navadi skupaj igrali na teni polju — Devinovi, Waterjevi Dunnovi, mali pohabljeni Keogh, ona in njena brata in sestre. Ernest se kajpada nikoli ni igral, bil je že preveč
odrasel.	Oče	jih	je	dostikrat
preganjal s polja, grozeč Um z glogovo palico; a po navadi je stal mali Keogh na straži in je zavpil, če je videl, da se bliža njen oče. Vendar so bili	tisti	čas	menda	zelo
srečni. Njen oče navsezadnje ni bil	tako	napak;	in	vrhu
vsega je še /ivela mati. Tega je bilo že dolgo; ona in brata in sestre so vsi že odrasli, mati je mrtva. Tizzie Dumi je tudi umrla, in Waterjevi so se vrnili na Angleško. Vse se spreminja. Zdaj je ona ra tem, da pojde proč kakor ostali, da zapusti dom.
Dom!	Ozrla se	je	po	sobi,
znova pregledala vse te znane predmete, s katerih je toliko let vsak teden ometala prah in pri tem vsekakor premišljevala, od kod se neki jemlje ves ta prah. Morebiti nikdar več ne bo videla leh znanih reči, od katerih nikoli še v sanjah ni mislila, da bi se kdaj ločila- In vendar v
vseh teh letih nikdar ni izvedela, kako se piše duhovnik, čigar porumenela fotografija je visela na steni nad polomljenim harmonijem, zra. ven barvnega tiska z obeti, danimi blaženi Margareti Mariji Alakok. Bil je očetov sošolec. Kadar koli je kazal fotografijo kakemu obiskovalcu je zmerom dejal samo kakor mimogrede:
»Zdaj je v Melbournu.*
Privolila je, da pojde Droč, da zapusti dom. Je bilo to pametno? Skušala je pretehtatt to vprašanje z obeh plati. Kakor že bodi, doma je imela streho nad glavo in preskrbo; krog nje so bili ljudje, ki jih je poznala vse življenje. Seveda je morala trdo delati, tako doma kakor v službi. Kaj bodo neki rekli »■ trgovini, ko bodo izvedeli, da je ušla z nekim moškim? Morebiti bodo rekli, da je nora; tiskati bodo dali oglas in dobili drugo namesto nje. Gospodična Gavan bo vesela. Od nekdaj jo je imela na piki posebno če je bil kdo poleg, da je slišal.
«Gospodična Hill, kaj ne vidite, da vas te dame čakajo?«
»Brž poglejte, gospodična Hill, prosim.*
Zato ker zapušča trgovino, ne bo prelila mnogo solz.
A v novem domu, v daljni neznani deželi, tam bo vse
drugače. Tedaj bo poročena ona, Evelina. Tedaj se bodo vedli z njo spoštljivo. Ne bodo ravnali kakor z njeno materjo. Celo zdaj, ko je bila že mimo devetnajstega, se ji je včasi zdelo, da ji grozi očetova nasilnost. Vedela je, da jo zaradi tega daje srce. Ko so doraščali, nikoli m hodil ponjo, tako kot je običajno hodil naproti Harryju in Ernestu — zato ker je bila de-k-lica; a zadnje čase ji je jel groziti, kaj vse bo storil z r.jo samo zavoljo pokojne matere. In zdaj ni imela nikogar, ki bi jo varoval. Ernest je bil mrtev, Harry pa je delal pri cerkvenih dekoracijah in je bil zato skoraj vedno kje na deželi. In vrhu tega še tisto vselej enako prerekanje za denar vsako soboto zvečer — to jo je že neizrekljivo utrujalo. Sama je zmerom dajala ves svoj zaslužek — sedem šilingov — in tudi Harry je zmerom pošiljal, kar je le mogel, a križ je bil, dobiti denar od očeta. Govoril je, da ona denar neprestano zapravlja, da je brez glave, da ji ne mara dajati težko pri-služenega denarja, ker ga bo le zme*"’a skoz okno, in še mnogo takega, zakaj ob sobotah zvečer je bil po navadi prav neznosen, lla kraju j je potem denar dal in jo vprašal, ali misli kaj kupiti za ne-
deljsko kosilo. Potem je morala na vrat na nos oditi nakupovat; črno usnjeno denarnico je držala tesno v roki in se komolčila skozi gnečo; vračala se je s celim tovorom živeža. Trdo je morala delati; skrbela je za red v hiši; na oba otroka, ki sta bila prepuščena njeni skrbi, je pazila, da sta redno hodila v šolo in redno dobivala hrano. Bilo je trdo delo — trdo življenje --toda zdaj, ko je bila na tem da se poslovi, se ji to življenje ni zdelo brez vsakega mika.
Zdaj naj bi spoznala drugačno življenje s Frankom. Frank je zelo dober, možat in iskren. Skupaj z njim bo odpotovala na nočni barki, da mu postane žena in da živi z njim v Buenos Airesu, kjer ima dom, pripravljen zanjo. Tako dobro se spominja prvega srečanja z njim: bil je podnajemnik v neki hiši na glavni cesti, kamor je večkrat zahajala. Tako ji je, kot da je šele nekaj tednov tega. Stal je med vrati, šilasto čepico je imel potisnjeno nazaj, lasje pa so mu mahedrali naprej nad bronast. obraz. Potem sta se seznanila. Prihajal je slednji večer pred trgovino, da bi jo spremil do doma. Peljal jo je gledat «Ciganko», in bila je v posebnem razpoloženju, ko je sedela zraven njega v gle-
dališču na sedežu, kakršnega ni bila vajena. Glasbo- je imel strašansko rad in je sam po malem prepeval. Ljudje so vedeli, da skupaj hodita, in kadar je pel o dečvi, ki ima rada mornarja, je bil vselej nekam prijetno v zadregi. Za šalo jo je nazival Poppens Sprva jo je le vznemirilo, da ima fanta, potem pa ga je začela imeti rada. Vedel je zgodbe iz daljnih krajev. Za čel je bil kot mornarski vajenec s funtom na mesec, na ladji Allanove linije, ki je plula v Kanado. Pravil ji je imena ladij, na katerih je služil, in nazive raznih služb. Preplul je Magellanovo ožino in ji pravil zgodbe o groznih Patagoncih. Na noge se je bil postavil v Buenos Airesu, tako je dejal, in v stari kraj je prišel samo na počitnice. Oče je kajpa izvedel za stvar in ji prepovedal spregovoriti z njim.
»Poznam te mornarske fantaline,* je dejal.
Nekega dne se je sporekel s Frankom in poslej se je morala sestajati z ljubčkom skrivaj.
V ulici se je zgostil večer. Belina dveh pisem v njenem naročju je bila že manj razločna. Prvo je bilo namenjeno Harryju; drugo očetu. Ernest ji je bil svoje dni najljubši, a tudi Harryja je ime-
la rada. Oče, je opazila, se je pričel zadnje čase starati; pogrešal jo bo. Včasih je znal biti zelo prijeten. Ne dolgo tega, ko je ves dan ležala v postelji, ji je prebiral povest o strahovih in ji pripravljal ob ognjišču prepečenec. Ne koč spet, ko je bila mati še živa, so šli vsi skupaj na piknik na Hill of Howth. Spominjala se je, kako si je oce nataknil materino pečo, da bi razveselil otroke.
Cas ji je potekal, pa je še kar sedela pri oknu, prislanjala glavo k zavesi in vdi havala vonj prašnega kreto na. Daleč na onem koncu ulice je slišala lajno. Poznala je napev. Čudno, ravno nocoj g;i mora slišati, da jo je spomnilo obljube, ki jo je dala materi, obljube, da bo skrbela na dom, kolikor časa bo le mogla. Spominjala se je zadnje noči materine bolezni. Zopet je bila v zaprti temni sobi na om strani veže, od zunaj pa je slišala otožen italijanski napev. Lajnarju so naročili, naj odide, in mu dali pol šilinga. Spominjala se je, kako je oče priracal nazaj v sobo in dejal:
«Prekleti Italijani! Se sem ti pridejo!*
Ko je razmislila, se je ta žalostni privid o materinem življenju umaknil v razmišljanju o samem bistvu njene-
ga bivanja — tega življenja plehko vsakdanjih žrtev, ki se je končalo z blaznostjo. Vzdr-getala je, ko je spet zaslišala materin glas, kako neprestano ponavlja z blazno vztraj nostjo:
«Dereavun Seraun! Dere-vaun Seraun!«
Vstala je v nenadnem navalu groze. Uiti! Mora uiti! Frank jo bo rešil. Dal ji bo življenje, morda tudi ljubezen. Toda živeti hoče. Zakaj naj bi bila nesrečna? Pravico ima do sreče. Frank jo bo vzel v naročje in jo stisnil k sebi. Rešil jo bo.
Aires. Zapisana sta že,
«e-
• • •
Stala je v pristanu ob North Wallu sredi množice, ki se je gibala sem in tja. Držal jo je za roko in vedela je, da ji govori, da ji spet in spet pri poveduje nekaj o vožnji čez morje. Pristan je bil poln vojakov z rjavimi kovčki. Skozi široka vrata lope je bežno videla črno gmoto barke, ki je bila prislonjena k obrežnemu zidu; line so bile razsvetljene. Nič ni odgovarjala. Čutila je, da ji lica bledijo m postajajo hladna in sredi bolestne zmede je prosila boga, naj jo vodi, naj pokaže, kaj ji je dolžnost. Barka je puhnila v meglo dolg, žalosten pisk. Ce pojde, bo jutri s Frankom sledi morja, na plovbi y Buenos,
sploh še mogla reči 1 vsem, kar je storil zanj0 ska ji je povzročala *e slabost, in kar naprej I mikala ustne v molč«cl njeviti molitvi.
Zvonček je zadonel ^ do srca. Začutila je, ** je prijel za roko:
»Pridi!*
Vsa morja tega svet« zavalovala okoli srca. jo je vanje, utopil 1° obema rokama se je železne ograje.
«Pridi!»
Ne! Ne! Ne! Bilo je r goče. Roke so se blaz«°.( le železa. Sredi morij kričala v srčni stisk'*
»Evelina; Evvy!»
Pohitel je na ono graje in ji zaklical, ^
sledi. Zavpili so mu,
zme«0'
naprej, pa je še
cal. Nastavila mu je sV°
*i«nvu» no	J
obraz, pasivno, močna žival. Njene oč>
so dale znamenja lj"be
slovesa in ni bilo v^' ga poznajo
ide*1
(Gornjo črtico P»n9 . »t
iz knjige Jamesa Jo.vce* ■- ........ Izsia.
Iz Dublina*, ki je •-vodu Herberta Gruli;«® v žavni založbi Slovenije ^ ljanj in ki le v prodaj' knjiga mi).