Slepčeva pesen
Slika; spisal Fr. S. F
počitnicah je bilo.    Pri Jegliču smo sedeli v hladni senčniei ter gledali "skozi vrata, kako so pridne čebelice letele iz ulnjaka na pašo. Uprav je prišla Anica iz šole in prisedla tudi k sestricama Jerici in Ivanki. A mati je prinesla južino — pogače in sladkega grozdja.
Kar zavpije Anica tako,   da se je Jerica kar prestrašila.   Jagoda,  ki jo je uesla k ustom, padla ji je na tla BKaj upiješ?" posvari jo mati.
„011, glejte, tam-le po cesti gre 6ni slepi mož, ki s palico tipa okolo sebe in poje, če mu kdo da novec. Mati, naj pride sem, da nam kaj zapoje!"
,,Naj pride, no, mati, poprosijo vse tri sestre zajedno ter se oklenejo matere. Ko še jaz poprosim z deklicami vred, dovoli mati. Aniea pa hiti na cesto ter privede uboščeka pred senčnico.
Siromak sname ponošen klobuk in nas pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Na to se zopet pokrije, nasloni ob palico in zapoje tisto:
.,Le enkrat bi videl, Kje solnee gor' gre, Bi videl kje luna Kje zvezde blišže."                                           '  "
Kaj ne, dragi čitatelji, da vam je znaua ta Iepa, žalostna pesen!      ' Mož je pel in ponavljal  kitico za kitico  tako  milo,  tako  žalostno,  da sino vsi osupeli poslušali slepega pevca.   Jerica je prihitela celo k meni, Ivanka se je pa pritisnila k materi.   Ko je slepee z nova s trepetajočim in prosečim glasora povzel ,le enkrat bi videl', pritekla mu je bridka solza iz mrtvega očesa.
Nisem se mogel vzdržati solza tudi jaz. Ko je Jerica videla, da sem si otrl . solzo, jokala je še ona. Vsi smo bili žalostni.
Pevec je odpel. Odkril se je in poprosil za dar božji. Anica ni premišljala. Kar dala mu je svojo južino, pogačo in grozd. Prav tako sta storile tudi sestrici. Midva z materjo sva mu pa dala novcev vbogajme. Ubogi mož se je zahvalil s stokratnim ,Bog povrni' in tipajoč s palico zopet šel počasi svojo pot.
Ko smo nekoliko pozabili žalosten utis, prašala me je Jerica:
nZakaj pa ne vidi ta mož?"
»Glej jo, Božja volja je tako," zavrae jo hitro Anica.
nAli je mar Bog hud na take, ki ne vidijo ?" popraša Jerica.
BNe, draga moja," povem ji jaz, rBog vse ljudi ljubi, le grešnikov ne. Morebiti ima tega raoža raje, kakor nas, čeprav mu je vzel Iu6 oeij. Glejte, tako je nesrečen pa vender je Bogu hvaležen in nas je takoj pozdravil: ,Hvaljen bodi Jezus Kristus!'
BNo, ali pa ti hvališ Boga vsak danV" popraša jo mati.                                 »
„0, da," odvrneta Anica in Jeriea. rSaj molimo s teto jutranjo in večerno molitev."
BJaz tudi Bogeka zahvalim — tako-le," reče Ivanka in dvigne nedolžni ročici sklenjeni kakor k molitvi.
BNii lepo," pohvalim dekletca. BToda zdaj morate pa Boga še zato zahva-ljevati, ker imate lepe, zdrave oei. Glejte, če bi bile slepe, nikdar bi ne videle svoje dobre matere, ki vas ima tako rada. Ne gledale bi lepega solnca in prijaznih zvezdic. Nikdar bi ne trgale po pisanih travnikih krasnih cvetic ter jih spletale v vence. In v cerkvi bi ne videle v oltarji rnilega Jezuščka, ki ga pestuje Marija. / Večna, vedna tema bi bila. Ali bi ne bilo to grozno?"
„0, joj," pravi Jerica, nto bi me bilo strah, ker bi bila vedno teiua. Takoj porePem teti, da bomo zahvaljevale Boga zato, ker vidimo."
Jerica je stekla takoj v hišo k teti pravit svoj sklep. In prav je imela.