IZHAJA vsak četrtek REDNlSTVO in UPRAVA: tJat 'I'rst’ Ulica Valdirivo 36, Sell °n 60824. Pošt. pred. (ca-čel™ posta'e) Trst 431. Poštni p °vm račun Trst, 13978341 s nina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE §1l1735 TRST - ČETRTEK 3. MAJA 1990 LET. XL. Pred občinskimi volitvami na Tržaškem li Slovence nejvečja preizkušnja v občini Devin-Nabrežina , V nedeljo, 6., in v ponedeljek, 7. maja, odo na Tržaškem volitve za obnovitev j/f občinskih svetov, in sicer devinsko-abrežinskega, dolinskega, repentabrske-°a in zgoniškega. V vseh teh štirih obči-atl Slovenci živimo strnjeno, zato je ranljivo, da nas ta volilna preizkušnja od *2U zanima. Še posebno pa smo zainte-. sjrani za izide v devinsko-nabrežinski ob-sed1’ ^er bodo volitve povedale, koliko be-v ae bomo Slovenci še imeli, saj se v njej e bolj uveljavlja italijanski element. V nekem smislu najmanj problematič-je jo situacija v repentabrski občini. Res k’, a so tu predstavile svoje kandidatne Uisvte tudi PRI, PLI, MSI in KD, toda res-tiCQ° nožnost izvolitve imajo le kandida-sn • °Veriske skupnosti in komunistično-jj balistične Napredne liste. V tej občini 2 breč velja večinski volilni sistem in v 11J ih mandatnih dobah je večino imela s Prodna lista, sedeže manjšine pa so za-p0 predstavniki Slovenske skupnosti. ge Vsej verjetnosti se bo zdaj to ponovilo, tbd''aV ^ Slovenska skupnost lahko gojila 1 Večje ambicije. čirii^6 neIJC,ni10 drugače je v zgoniški ob- siste; v kateri tudi velja večinski volilni bo ^ 3n v kateri je krajevna komunistič-(jr s°cialistična Napredna lista trdno zasi-čejna na oblasti. V tej občini pa se zaradi §ai večjega priseljevanja Italijanov do-Cej ’ da občinski svet ne bo ohranil več v ]\fa° I slovenskega sestava. Med kandidati leR f^e liste je namreč tudi Italijan, po-ega in predvsem pa se postavlja vpra-hrJ®’ bo Slovenska skupnost sploh o-sedeže opozicije. Konkurenco ji alo plj pRI; MSI in predvsem KD. 0ijvTako dolinska kot devinsko-nabrežinska zat lna imata več kot pet tisoč prebivalcev, 0 v obeh velja proporcionalni volilni sistem, politično stanje v njiju pa je dokaj različno. V dolinski občini bo KPI po vsej verjetnosti izgubila absolutno večino, ki jo je doslej imela, toda s tem še ni rečeno, da bo šla nujno v opozicijo, saj bi na oblasti lahko ostala v koaliciji s kako drugo stranko, zlasti s PSI, s katero je doslej sodelovala. V to igro bi se lahko vključila tudi Slovenska skupnost, še zlasti če bi žela volilni uspeh, ob določenih pogojih pa celo KD. Tu so svoje kandidatne liste predložili še PLI, MSI, PRI in prvič zeleni. Največ pozornosti pa prav gotovo vzbuja volilna preizkušnja v devinsko-nabrežinski občini. Tu je doslej upravo vodila koalicija med KD, Slovensko skupnostjo, neodvisnim Tuto in zelenim Certom ter z županom Bojanom Brezigarjem na čelu. Nekatere stranke, še zlasti pa MSI, PSI in LpT, so šle v volilno kampanjo s parolo, da bi moral občino prevzeti italijanski župan, kar seveda tudi pomeni, da bi se Slovenci morali postopoma umikati iz vodstva uprave. To bi se tudi dejansko lahko začelo dogajati npr. v primeru, da bi KD, PSI, PRI, PLI in LpT brez MSI zasedli najmanj 11 od skupnih 20 sedežev. In to ni niti tako nemogoče, še zlasti če upoštevamo, da bo KPI po vsej verjetnosti nazadovala ter da zeleni, ki se tudi tu prvič pojavljajo, iščejo glasove predvsem med Slovenci in v levičarskih krogih. Odločilnega pomena pa bo seveda tudi in pred- | vsem to, kako se bo na volitvah odrezala 1 Slovenska skupnost. V vsakem primeru je 1 v danih razmerah ta stranka edino učinko-! vito sredstvo, ki ga imamo Slovenci na vo-ljo, da smo v eni ali drugi obliki sploh še | prisotni v vodstvu občine. Glede slovenske prisotnosti v vseh štirih občinah na Tržaškem, v katerih so zdaj volitve, pa bi si dovolili še pripombo splošnejše narave. V zadnjih časih se je precej razširil način govorjenja, po katerem naj bi te in druge podobne bolj ali manj trdno »slovenske« občine predstavljale slovensko »državnost« v Furlaniji - Julijski krajini. S tem je najbrž mišljeno, da imamo Slovenci v teh občinah neko politično oblast. Toda ob takšnih razmišljanjih bi si morali postaviti tudi vprašanje, koliko pravzaprav ta oblast prihaja do izraza res kot slovenska. Občine, v kateri so na oblasti »napredne«, »enotne« ipd. liste, navadno namreč ne veljajo navzven kot »slovenske«, ampak kot »komunistične«, »socialistične« ali vsaj »levičarske«. Tako npr. tržaške ita-jlijanske sredinskodesničarske stranke navadno govorijo o tržaških okoliških občinah kot o »rdečem« in ne kot o »slovenskem obroču«. Pa tudi mimo besed, kje se ' je npr. v odnosih z osrednjimi deželnimi in celo državnimi oblastmi že kdaj poznalo dejstvo, da imamo (vsaj doslej) Slovenci j na Tržaškem in Goriškem v rokah sedem | občin? Huda preizkušnja tudi na Soriškem Slovenska skupnost je pred hudo preizkušnjo tudi na Goriškem. Občinske volitve, ki pobliže zanimajo slovensko stranko, bodo 6. in 7. maja v občini Gorica in v občinah Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Slovenska skupnost je poleg tega dosegla sporazum s Krščansko demokracijo v Krminu, kjer na njeni listi kandidira Stanko Prinčič. Predvsem za kandidatno listo Slovenske skupnosti za novi goriški občinski svet je tokrat značilno, da je njena sestava precej razvejana, to pomeni, da nastopajo poleg znanih ljudi iz katoliškega tabora ljudje iz drugih taborov (kolikor sploh še prihaja pri nas do izraza takšna ali drugačna opredeljenost glede na to, da nam kot narodni manjšini gre predvsem za narodno preživetje, saj je na dlani, da nadaljnja usoda italijanske družbe in države gotovo ne bo odvisna od naših glasov, od glasov slovenskega volivca in volivke). Preusme- ritev, za katero so se odločili v vodstvu Slovenske skupnosti na Goriškem, je vsekakor politično modra, saj teži za tisto e-notnost Slovencev navzven, ki nam tako manjka in ki nam jo tolikokrat očitajo predstavniki ostalih narodnih manjšin v Italiji. Ti namreč kratko malo ne morejo razumeti, zakaj pri nas toliko političnih in strankarskih razprtij in zakaj ter čemu vključevanje in vtapljanje v italijanske vsedržavne stranke. V Gorici so tokrat, hvala Bogu, naredili odločen korak v smeri enotnega političnega nastopanja navzven. Na kandidatni listi ni več veteranov Slovenske skupnosti dr. Andreja Bratuža in dr. Damijana Paulina. Oba imata za seboj več mandatov in sta oba bila tudi člana občinskega odbora, se pravi izvršne oblasti. Kot svetovalca imata nemalo zaslug, da je Gorica, z razliko od Trsta, ki je zara- dalje na 2. strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 6. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder »Tiha deklica«. Napisala Darka Čeh; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Vladimir Bartol: »Ala-mut«. Roman; 14.45 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 7. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Letonja; violinist Miran Kolbl; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«. Prevod in režija: Borut Trekman; 17.27 :»Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 23.00 Izidi upravnih volitev. ■ TOREK, 8. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonični orkester Slovenske filharmonije vodi Marko Letonja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.30 »Mladi val«; 19.00 Večerni ra- dijski dnevnik. ■ SREDA, 9. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goričkem valu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«. Prevod in režija: Borut Trekman; 17.30 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 10. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.27 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 11. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; pripravlja Miloš Pahor; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.26 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 12. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Kulturna in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Zborovska glasba 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Mladi izvajalci na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Gerhard Rentzch: »Če-belični sorodniki«. Radijska igra; 19.00 Večerni ra dijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Kako so glasi V zadnji številki Novega lista so bili objavljeni komentirani rezultati nedavnih volitev v Sloveniji, tokrat pa bi nekoliko podrobneje spregovorili o Primorski. V tem predelu Slovenije je namreč moralo poteči kar 66 let, da smo zopet dobili priložnost spoznati strankarsko usmerjenost volivcev. Leta 1924 so v tedanji Julijski krajini in Istri zadnjič volili na strankarski osnovi v rimski parlament, na skupni slovensko-hrvaški narodni listi sta bila izvoljena dr. Engelbert Besednjak in dr. Josip Wilfan, na listi KPI pa Josip Srebrnič. Kasneje so volilci v Italiji svojo politično voljo lahko izražali le še na referendumih s pritrdilnim ali odklonilnim glasom. Na Severnem Primorskem so rezultati volitev v družbenopolitični zbor republiške skupščine, ki so potekale 8. aprila, naslednji: na prvem mestu je ZSMS - liberalci, sledijo krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza in komunisti, medtem ko so na Južnem Primorskem (Istra in Kras) komunisti zasedli prvo mesto, so torej stranka relativne večine. Podobna usmeritev se je na Primorskem pokazala tudi v drugem krogu volitev za predsednika predsedstva 22. aprila. V koprski občini je npr. Milanu Kučanu oddalo svoj glas nad 70 odstotkov volilcev, v idrijski in ajdovski občini pa je Jože Pučnik prejel več glasov kot Kučan. Istega dne je potekal tudi drugi krog volitev v zbor občin republiške skupščine, kjer je potrebna absolutna večina, in spet opažamo, da so se kandidati Demosa na Severnem Primorskem bolje uveljavili. Na Severnem in Južnem Primorskem Huda preizkušnja ■ nadaljevanje s 1. strani di Liste sredi 70. let obtičal v močvari, že v »težkih« časih navezala stike in pričela sodelovati s sosedno novogoriško občino, s katero je skušala reševati skupna vprašanja. Predstavnika Slovenske skupnosti sta seveda bila »naravna« zaveznika tistih naprednih sil predvsem v goriški Krščan-sik demokraciji, ki so začele širiti obzorja in so dejansko omogočile ustanovitev v Gorici pomembnih mednarodnih institucij ter mednarodnih prireditev. S to politiko bo treba nadaljevati in izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti bodo dali na razpolago vse darove svojega uma in srca. Zelo pomembni bodo seveda izidi volitev v občinah Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Zlasti v prvi upa Slovenska skupnost, da bo po petletnem premoru ponovno postala vodilna sila, za kar obstajajo resne možnosti in tudi stvarni pogoji. Pravijo, da utegne priti do presenečenj tudi v sovodenjski občini, kjer je seveda Slovenska skupnost prav tako pripravljena prevzeti vajeti občine v svoje roke. Kandidati Slovenske skupnosti se dobro zavedajo težav, ki jih čakajo, vendar računajo na pomoč in solidarnost širšega kroga slovenskih volivcev in volivk, kar ni )vali Primo so v dveh volilnih enotah, peti in šestt v družbenopolitični zbor republiške skup ščine izvolili deset poslancev. Ti so: Pe*eI Bekeš (ZKS-SDP), Jožef Školč (ZSMS* Hubert Požarnik (SDZ), Peter Rebe0 (SKD), Franco Juri (ZSMS), Zaro Prege‘ (Zeleni), Andrej Magajna (SDZS), BoT1’ Pahor (ZKS-SDP), Nada Bolcat (SKD) 15 Marjan Podobnik (SKZ). V zbor občin r° publiške skupščine pa so bili izvolje11!' Ajdovščina - Boris Jež (Demos), Ilirska P1' strica - Milan Volk (Demos), Izola - Ja°e‘ Jug (ZSMS), Idrija - Tomaž Pavšič (Pe mos), Koper - Aurelio Juri (ZKS-SDP), ^ va Gorica - Aleksander Lovec (ZSMSH Bruno Podveršič (SKZ), Postojna - Vla°' mir Slejko (ZSMS), Tolmin - Fedja Kla^ ra (Demos), Piran - Vojka Štular (Z K" SDP), Sežana - Ivan Vodopivec (SZDL Na koncu naj omenimo, da so 22. apr! la, vzporedno z drugim krogom predsedj11 ških volitev, potekale tudi volitve v obči11 ske skupščine. Na tem mestu seveda moremo podrobneje analizirati rezultat0' v vsaki primorski občini posebej, navaj8 mo le seštevek volilnih rezultatov za c? lotno Primorsko, ki je naslednji: Dem0* 44 odstotkov, ZKS-SDP 20 odstotkov, ^ MS - Liberalna stranka 20 odstotkov, S DL - 9 odstotkov, Zeleni 4 odstotke in 0 stali 3 odstotke. Gre za številke, ki se b1 stveno ne razlikujejo od republiškega p0'-, prečja, v posamičnih primorskih občin0 seveda prihaja tudi do odstopanj, značd0 pa je, da je koalicija Demos povsod doseg|( relativno večino in s tem postala pome01, ben politični dejavnik z novimi zahtevni111 odgovornostmi. tudi na Goriškem | samo pogoj za uspeh na volitvah, teniV° predstavlja tudi moralno oporo za nada" nje delo. Ne gre za kake ozke strankaTSf interese, temveč za splošne koristi nas' ljudi, ki imajo vso pravico, da na sv°j zemlji sami sooblikujejo svojo prihodno5 Z naglimi koraki se bližamo tretje111, tisočletju in bi bil zares skrajni čas, da pri vseh naših ljudeh prevladala zdrav‘c pamet in da bi prenehali biti sredstvo,^' katerim tuje politične sile hlepijo po °J lasti, ne meneč se za koristi naše sloVe!l ske narodne skupnosti. MILOŠEVIČ JE VEDEL... Bivši voditelj kosovskih albanskih munistov Vllasi, ki je prišel po 14 mes cih iz zapora, je v intervjuju za beogr°j sko Borbo odločno obtožil srbskega telja Miloševiča, da je dobro vedel, da ‘ nedolžen, ko je sprožil politično in sod0, gonjo proti njemu. Sedanji srbski režim f prekinil dialog med Srbi in Albanci ter podredil Kosovo. Odločanje o Kosovu br^ Albancev pa je nesprejemljivo, to še P, sebej zato, ker je večina pripadnikov banske manjšine za življenje v Jugosla^ ki pa mora biti seveda korenito spre#1 njena. Baltik kliče svobodo... šesti ;kup ^etei MSi >betf rege' lom* )) f n # je#' aBi (De ( Ne MS)- ■ la#' [ave zic* di| apr1' 3dni' bčif a # ato'’ /aje i c? >nioS ! s* n ff 3 bi P°t> ina11 eg1" leie aiin1 rfl jVfif lali' rske aš# voi1 lOSt- a V •av* o, s ot-/efl’ ke ese :raj' odi d# a K r51 >r* pei V /ij1. 0 dneva v dan si iz Litve sledijo vesti balf?1’ se danes mala, a pogumna tska republika bori za priznanje svoje ^odvisnosti in svobode. Od proglasitve ^ odvisnosti s strani litovskega parlamen-v Vilniusu je že prešlo nekaj časa in av tako od povračilnih ukrepov Moskve bi v ^vi, posebej z znano gospodarsko UaH ■ °’ ^a nedvomno grozi zadušiti vsak j „ a jnji poskus male, nekdaj samostojne ave za politično osamosvojitev. Vse to s Pred nami kot na tekočem traku in vsi . 0 radovedni, kako se bo vsa pereča za-deva končala. Mednarodna javnost živahno in obe-. .** zaskrbljeno spremlja vse to. Dalj od Jav solidarnosti in razumevanja pa ne st - J.0 se je izkazalo prav v nedavnih pa *srih glavnih zahodnih sil. Ameriški ^edsednik Bush se je v začetku ogreval 2 S°spodarske sankcije proti Sovjetski 8ae?1-. Ob koncu pa je najavil, da takih akcij ne bo uvedel, ker bi sicer spravil drskusijo odnose z Moskvo in politiko Cfestrojke... Podobno sta se izrazila Mit-land in Kohl ob zaključku francosko-diskega vrba ter pozvala Litvo, naj ube-Zaenkrat zmernejšo pot. Vse to gotovo prav pride sovjetskemu prvaku Gorbačovu, ki mu je sedaj litovski primer prav gotovo silno težkočil politič-, no delo in tudi stabilizacijo znotraj vodilnega razreda v ZSSR. Litovski predsednik Lindbergis pa je izjavil, da je Zahod zapustil Litvo in celo dejal, da gre za drugo Monakovo (ko so zahodni zavezniki leta 1938 praktično pustili Hitlerju proste roke na Vzhodu). Vprašanje je gotovo zelo delikatno in problematično, obenem pa tudi zelo boleče, zlasti za samo Litvo pa tudi ostale baltske države, ki se tudi pripravljajo na podobne deklaracije o neodvisnosti. Problem Litve nudi veliko možnosti za razmišljanje. Veliko je vprašanj, ki se tu kar sama ponujajo. Kako se je danes možno upreti politiki sile? Kakšne perspektive ima, recimo, mali narod oziroma država pri svojih zahtevah za neodvisnost in svobodo? Ali morejo zahodne velesile sprejeti dvojno merilo, eno za svobodoljubna gibanja in podvige v srcu Evrope, drugo pa za dežele tretjega sveta v Afriki ali Latinski Ameriki? Ta in podobna vprašanja bi seveda terjala konkretne odgovore — pa ni vedno lahko najti ustreznih zaključkov! Včasih se kar sama po sebi nudi primerjava med malo in pogumno baltsko republiko ter slovensko republiko v Jugoslaviji. Res da razmere niso v vsem podobne in da tudi sam notranji kot tudi mednarodni okvir nista enaka. Litva je še vedno del Sovjetske zveze, vendar ji uradna ZSSR nalaga težke politične in ekonomske sankcije — kot da bi šlo že v bistvu za ne-sovjetsko republiko. Republika Slovenija je prav tako še vedno del Jugoslavije in Srbija še vedno na en ali drug način ospo-rava težnje po demokraciji in neodvisnosti Slovenije (pa tudi Hrvaške). Do kdaj pa? Tu je še tudi kot določena neznanka vloga Jugoslovanske ljudske armade, ki se ima tudi za nekako od višjih sil poklicanega varuha enotnosti jugoslovanskih narodov in držav (ter partijske zvestobe). Do kdaj pa? Upamo, da bo tudi tu čas sam pravično in stvarno dal odgovor na zastavljena (ne le retorična) vprašanja! a. b. V D ligi in v promocijskem prvenstvu MLADINSKI SVET SLOVENIJE s, delegacija Mladinske sekcije Slovenil skupnosti, ki sta jo sestavljala tržaški krajinski tajnik Marjan Brecelj in od-jgv°rni za mednarodne odnose Peter Rust-’ se je v sredo, 25. aprila, udeležila ustali vne seje Mladinskega sveta Slovenije. SV > Potekala v prostorih slovenske j^Pščine, prisotnih pa je bilo 17 politič-11 in kulturnih organizacij. Te so sousta-r ^teljice tega novega telesa, ki se bo v °Če ukvarjalo z mladinsko problemati-2a so na sed večkrat podčrtali, gre nadstrankarsko organizacijo, ki pa se v ukvarjala s političnim reševanjem vpra-mladih. jy,. Odgovorni za mednarodne odnose pri finski sekciji Ssk Peter Rustja je v svojem nagovoru poudaril nujnost sodelovanja tudi na mladinski ravni med matico in vsemi manjšinskimi organizacijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Po izvolitvi vodstva novega sveta (predsedniško mesto bo v prihodnjih šestih mesecih zasedal Janez Škulj), je sledila razprava o pristojnostih sveta in članov. Na vprašanje Mladinske sekcije Ssk glede sodelovanja zamejskih organizacij v Mladinskem svetu, je predsednik Škulj izrazil svoje zanimanje za takšno pobudo. Zamejske organizacije pa se bodo morale, vsaj za sedaj, zadovoljiti s statusom »opazovalca«. Za polnopravno članstvo je namreč potrebno, da ima včlanjena organizacija sedež na o-zemlju Republike Slovenije. tipo-litographart Vam raznovrstne tiskovine TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151 Slab obračun naših ekip V nedeljo, 6. t.m., se bosta zaključili košarkarsko prvenstvo D lige in promocijsko prvenstvo. V košarkarskem prvenstvu D lige je bil edini naš zastopnik Bor Radenska. Namenoma smo uporabili pretekli čas, kajti, žal, smo še tega izgubili. Borovci so bili skozi celotno prvenstvo na spodnjem delu lestvice, če že ne na pravem dnu, zato je njihovo nazadovanje v promocijskem prvenstvu več kot upravičeno. Na letošnje prvenstvo so se Borovci temeljito pripravili, čeprav so izgubili najboljšega i-gralca iz pretekle sezone, to je Laudana, ki je letos zelo dobro nastopal v tretji italijanski ligi, ter še nekaj igralcev. V ekipo je tako prišlo nekaj mladih sil. Najpomembnejša pa je bila zamenjava trenerja. Kljub uspešni pretekli sezcni — za uspeh pojmujemo za lansko ekipo že obstanek v ligi — je namreč Borovo vodstvo odslovilo trenerja Turcinovicha in ga zamenjalo z bivšim Jadranovim trenerjem Žagarjem. Vendar trener ni ekipa. Borovci so prvenstvo začeli s serijo porazov, ki jih je Žagar sprva pripisoval ne-uigranosti ekipe. Dolga vrsta porazov pa je prav gotovo precej potrla igralce in zapustila svoj pečat v nadaljevanju prvenstva. Z resnim delom na treningih so sicer v naslednjih kolih vpeljali nekaj novosti v svojo igro, predvsem v obrambi. To pa se je le delno obrestovalo, saj se je po nekaj zmagah vrsta porazov nadaljevala. Predvsem se je skozi celotno prvenstvo poznala psihološka krhkost ekipe in skoraj v vseh tekmah premajhna volja do zmage. Če upoštevamo te dejavnike, nam postane jasno, da se ekipa ni mogla rešiti pred izpadom. Bor Radenska se tako poslavlja od četrtoligaškega prvenstva, za našo zamejsko košarko pa to pomeni še dodaten korak nazaj. Promocijsko prvenstvo na Tržaškem je bilo letos na zelo nizki ravni. Kontovel Electronic Shop je imel dobro ekipo, zato je na začetku sezone tudi upravičeno računal na napredovanje v D ligo. Kontovelci so premagali vse šibkejše nasprotnike, klonili pa so pred edino močnejšo e-kipo v tem prvenstvu, to je ekipo CGI iz Milj. V medsebojnih srečanjih so obakrat zapustili i-grišče poraženi in tako je napredovanje šlo po dalje na 8. strani ■ O DELOVANJU PODROČJA ZA ZNANSTVENE RAZISKAVE Predsednik in ravnatelj Področja za znanstvene raziskave pri Padričah Romeo in Sancin sta imela 30. 4. tiskovno konferenco, na kateri sta prikazala življenje omenjenega znanstvenega središča v preteklem letu. Lani je področje za znanstvene raziskave uporabilo 58 milijard lir, in sicer 36 milijard za naložbe in 22 milijard za redno delovanje. Naložbe so namenjene predvsem izgradnji sinhrotrona, sledijo pa stroški za dovršitev središča za genetsko inženirstvo in biotehnologijo. Vseh zaposlenih je danes skoraj 400. Tujih državljanov je okoli 50, izhajajo pa iz 17 držav. Predstavnika sta tudi povedala, da je bil pred kratkim dosežen sporazum za odkup zemljišč na področju T-8 pri Bazovici, kjer naj bi že ta mesec začeli z gradbenimi deli. Predsednik Romeo je izjavil, da so pri pogajanjih sodelovali zastopniki lastnikov, nekatere slovenske organizacije, dežela in občina. Sporazum naj bi obrodil odlične sadove, je še dejal, upošteva pa ne le interese lastnikov, temveč tudi probleme vzhodno-kraškega področja in njegovih prebivalcev. Podrobnosti pa ni navedel. ZIDARIČ POTRJEN Dne 30.4. je imel prvo sejo novi upravni odbor Kmečke in obrtne hranilnice v Nabrežini. Za predsednika je bil potrjen Gvido Zidarič, za podpredsednika pa je bil izvoljen Karlo Rolič. SVEČANOST V KRIŽU Med svečanostmi ob 45-letnici osvoboditve gre posebej omeniti odkritje plošče v spomin Josipu Tenceju, prvemu predsedniku Osvobodilnega odbora v Križu in njegovim trem bratom. Za slovesnost se je zbralo v vasi veliko število ljudi. Najprej so položili venec pred spomenik padlim, nakar je sprevod krenil do središča vasi, kjer je bila postavljena plošča. Pri slovesnosti so nastopali ženski in moški pevski zbor Vesna, Nabrežinska godba in kriški osnovnošolski otroci. Po pozdravu Sandor-ja Tenceja je v imenu pripravljalnega odbora spregovoril Vittorio Bogateč. Josip Tence ali po domače Černetov je vodil e-nega od prvih odborov Osvobodilne fronte na Primorskem, ki je bil ustanovljen že jeseni 1941. Prve aretacije so prišle že po desetih mesecih. Josip je bil aretiran oktobra 1944, umrl pa je v uničevalnem taborišču Buchenwald. Na slovesnosti je spregovoril še predsednik pokrajinske u-prave in antifašističnega odbora Dario Crozzoli. Ob koncu je župnik Kunčič molil za vse žrtve obeh vojn in posebej za svoja predhodnika Andreja Furlana ter dr. Jožefa Gracarja, ki je s svojim posredovanjem rešil vas pred uničenjem. Ploščo je odkrila Ljuba Tence, hči prvega predsednika odbora OF. Iz Litve prihajajo prvi signali o možnosti, da bi se že v kratkem začela pogajanja s Sovjeti. Slednji so delno omilili gospodarsko blokado, iz krogov litovskega vodstva pa prihajajo glasovi, da utegne Vilnius odložiti postopek neodvisnosti, kar pa še ne pomeni, da bi se temu tudi načelno odpovedali. Ivo Jevnikar v tržaški Rižarni »Bodimo odgovorni in dosledni pred zgodovino« (govor dne 28.4.90) Petinštirideset let je minilo od osvoboditve Trsta in konca vojne. Od zadnje proslave v Rižarni do danes se je spremenila politična podoba vzhodne Evrope. Na novo, drugačno pot je krenila tudi Slovenija. Naša narodnostna skupnost pa še ni doživela tega, za kar si ves povojni čas prizadeva: da bi oblasti sprejele določila, ki naj zajamčijo naše pravice, ki naj manjšinski, torej šibkejši skupnosti zagotovijo ne sc.-mo obstoj, temveč tudi vsestranski naravni razvoj, in da bi dočakali obdobje širokega razumevanja, sožitja, spoštovanja in upoštevanja med tu živečima narodoma. Rižarna je kraj trpljenja in junaštva, nasilja in veličine, ki spodbuja bolj k tihemu razmišljanju kot k donečim govorom, a ravno razmišljanje v Rižarni utrjuje vrednote, zaradi katerih nam je ta kraj svet. Tu je bilo zbirno taborišče, torej u-sodno povezano z nacističnimi »tovarnami smrti« vsepovsod po Evropi, in grozotno uničevalno taborišče z zloglasno pečjo in dimnikom. Tu so trpeli in dotrpeli borci in neoboroženi civilisti, moški in ženske, otroci, starci, cele družine in skupnost’; Slovenci, Hrvati, Italijani, Srbi, pripadniki judovske skupnosti; ljudje različnih i-dejnih in političnih prepričanj, veroizpovedi; z različnimi vizijami o tem, kakšna naj bo prihodnja družba, prihodnja ureditev. Slo je za spopad s totalitarizmom fašizma in nacizma, a šlo je v mnogočem tudi za najkrutejše nadaljevanje narodnostnega preganjanja, ki se je začelo veliko prej. Zgodovino in značaj uničevalnega stroja v Rižarni poznamo zaradi pričevalcev, zgodovinarjev in prvega procesa o Rižarni, a dovršitev drugega, že sproženega sodnega postopka nismo dočakali... Velike, zgodovinske spremembe v vzhodni Evropi Slovenci tukaj še posebej občutimo kot del slovenskega naroda. Nekateri te spremembe doživljajo kot rušenje tega, kar je bilo doseženo, kot zaton idealov, pa ni tako. Nasprotno: danes se tu klanjamo spominu žrtev, ki so padle za vrednote enakopravnosti, pluralizma, svobode, demokracije. Tudi na te vrednote lahko gledamo vsakdo iz svojega zornega kota, vsakdo iz svojega prepričanja in doživljanja, a če so bile danes skoraj soglasno odpravlja ne zablode, stranpoti, potem nanovo vre notimo tudi tiste, ki so tu darovali svoft življenja, in ponovno odkrivamo dolžnosti ki nam jih nalagajo. Žrtev si nihče ne Td° re prilaščati, jih vpletati v svoj sisteT1■ Skupna dediščina in obveza so za nas Zdaj je to še bolj jasno. In tudi razpre01, v Sloveniji o narodni pomiritvi in spFi: nobene vrednote ne ogrožajo, nasprotrN opozarjajo nas na to, da smo narod in f je vsa preteklost, ki ni črno bela, nef skupna stvar. Zgodovine pa ni mog0cl spreminjati, lahko jo le raziskujemo, sk°' šamo razumeti in se iz nje učiti. Učiti se iz zgodovine. Tudi danes viP mo, da je to lepo geslo, silno težko pO- sl uresničuje. Že v bližnji republiki pa dr°' god, kjer narodnostnih in družbenih VT°, blemov niso reševali pravilno, ali pa so F le tlačili, dokler niso bruhnili na dan, viPi mo nevarnosti, sovraštvo, nestrpnost, silje. Mi lahko gradimo mir in sožitje pTe° vsem tu, in tu je naša največja odgovoj nost. V času, ko še vedno ni in ni praVlC nih zaščitnih določil, dobivamo po $ strani na najvišji ravni — mislim na F'' pravo v senatu o vračanju poitalijančen1 imen in priimkov v izvirne oblike —- P^ znanja o prestanem trpljenju in krivični ki v marsičem še trajajo, po drugi strdi0 pa na krajevni ravni doživljamo prede° lilno dobrikanje nestrpnežem s stališči . izvoljenih upravah proti že davno doseže simbolični prisotnosti našega jezika na kem dokumentu. C e kje, potem naj na tem mestu po^, vemo k doslednosti in odgovornosti pre zgodovino! SEJA V TRSTU Dne 30. aprila je kratko zasedal trža ški občinski svet. Z večino glasov je od bril sklep glede študije o učinkih, ki 1 bo imel na okolje novi upepeljevalnik, ga načrtujejo v Industrijski coni. Na prej nji seji sklepa niso mogli sprejeti žara' d> nesklepčnosti. Proti ukrepu so glasov ali svetovalci komunistične partije, zeleni kar in listar Colombis. vzdržali. Misovci so ge- Jurjevanje skavtov in skavtinj Krasno vreme je 29. aprila še povečalo praznično jurjevanje. ki so ga imeli slovenski tržaški skavti in skavtinje. Za svoj največji praznik, ko medse sprejemajo nove člane, so se letos podali na tako imenovano področje T 8 pri Bazovici, torej na parcele, kjer mislijo zgraditi sinhrotron. Svoje nasprotovanje temu posegu v naravno in narodnostno okolje so izrazili tudi z izgradnjo kamnite opozorilne piramide in napisom proti izbrani lokaciji. Zbralo se je skoraj 300 mladih članov in članic, prisotni pa so bili še zastopniki skavtov iz Gorice in Ljubljane. Na proste11 je maševal duhovni vodja g. Tone Bede čič, pri obredu obljub pa je med najml£1' še pristopilo 30 novih volčičev in veved medtem ko je med izvidnike in vodn^.' torej v srednjo starostno vejo, prestop1 ali povsem nanovo stopilo 41 novincev-Naj mlajši so se potem zabavali s sesta.( ljanjem letečih zmajev, ostali pa so op zorili veliko igro o sinhrotronu. , Jurjevanje se je končalo s taborn1 ognjem v prisotnosti velikega števila s šev in prijateljev. J3(' Občni zbor openske Hranilnice in posojilnice Ur ,srfdo, 25. aprila, je bil 82. občni zbor kaj.ari^nice in posojilnice na Opčinah, na r erem je ponovno prišla do izraza hitra va Zac|ružnih denarnih zavodov in njiho-n ..*P°litika« do gospodarskega delovanja §ih V .°^r^n^go °s poteče tristo let, odkar smo dobili prvo bn Pridig Ivana Svetokriškega SVETI PRI- „ cNik . hsec cruee PbČ; SACRUM PROMPTUARIUM. Njih Se je podpisal Ioannes Baptista a Sancta Ivan Krstnik od Sv. Križa. Bil je pre- slo- VePsk' >>nucnu potrebnu« pisati v v°sti, jo err> jeziku. Iz te pobude je z veliko marlji-Pov p*saL da bi zadostil potrebam svojih sta-Pos kolegov, ki so želeli, da bi jim pridige ak jih »prepisati pustil, ali pak, da bi jih kar ati pustil-« Dobili so 283 natiskanih pridig O 2896 strani. Prva knjiga je posvečena no-^■Ptit eniU proatu Sr°Lu Frideriku, Hieronime kih 0r’tu> svojemu mecenu, ki je bil doma iz j^Pberka, današnjega Branika na Vipavskem, iutf °.^e dovrševal to zajetno delo do zgodnjih ur, mu je ocj predolgega bedenja že Pa ^*VlC* 'n se mu Ie polagoma spanec prikradel vil °ei- Po Pri nečloveškem naporu, ki ga je opra- lo J'1 pisanju teh pridig, se mu to njegovo de-t0 ^ Ql »siromašno delo njegovega duha« in da išv Ztlatno delce ne kaže niti najmanjše umet- niSk, del. skladnosti.« Toda ta porazna ocena lastne-*Pom 8 §a ne sPravl 12 ravnotežja, upa, da bo tiUje nie8°vo »siromašno« delo, kot ga sam ime-ostalo vredno spomina. ■ nekai stoletjih pa lahko ugotovimo, da stVa 1 Prerastel osebnosti in besednega mojstr-val Vana Svetokriškega. On, ki se je podpiso-lvari ^°boko udani in najponižnejši sluga brat hhjjj Sv. Križa« je s svojimi šaljivimi, zabav-,ln 2animivimi pridigami začetnik prve slo-tiiŽn. a Umetno zastavljene besede in bo kot po- JSt; ' krat Ivan ostal •Pinu v trajnem in spoštljivem v naši Vipavski dolini. Pred leti so mu ari d • H ^ SaPio aki študentje« v Vipavskem Križu na jv atlu Postavili spominsko ploščo. 1q m aP Svetokriški jev svojih spisih o sebi zehalo le Pje Povedal. Vemo, da je vipavski rojak, da ®°v materin jezik vipavski, torej slovenski, saj pravi: »Jest vejm, de veliku njih se bodo čudili, de jest sim se postopil moje pridige dru-kat sturit v slovenskem jeziku, dokler dosehmal obeden nej tega sturil, de si lih veliku lepši slovenski jezik so imeli, koker je moj Vippau-ski, jest pak ne gledam na letu, temuč na besede Sv. Augušina ... Ivan Svetokriški, posvetno Tobia Lionelli, se je rodil leta 1648 in umrl v Gorici 18.X.1714. Mladost je preživel v Sv. Križu, kar se da sklepati po njegovem spominu iz mladostnih let, ko piše: »Jest poprej koker sem bil kapucinar ratal, kadar sim slišal, da ob punoči so k jutrancam zgonili, sim sam s sabo mislil, zakaj ne molio juternce podnevi, temuč ponoči... zatorej sim uprašal eniga paterja, zakaj ponoči juternce molio inu nikar podnevi. On je bil meni odgovoril: Vsakteri zna podnevi juternce pejti, ali ponoči jih je malu, kateri jih znajo pejti.« Prvo šolsko učenost je dobival v Križu in se tam zgodaj vključil v samostansko življenje ter ga že s šestnajstim letom najdemo v kapucinskem samostanu na Reki, kjer je po enoletnem noviciatu napravil prostovoljno obljubo, ki jo je lastnoročno tako-le sam napisal: »Io Fra Gio. Battista da Santa Croce, chiamato nel secolo Tobia Lionelli, di eta di anni 17 ... ho fatto qui Professio-ne, nel luogo nostro di Fiume avanti 1’altaro ma-giore in anno Domini 1665.« V omenjeni izjavi je rečeno, da je iz Sv. Križa, da je v 17. letu in da se v svetu imenuje Tobia Lionelli. Če od letnice 1665 odštejemo 17 let, dobimo rojstno leto Svetokriškega 1648. Arhivskih podatkov o njegovem rojstvu, o njegovi materi ali očetu številni raziskovalci niso našli vse do današnjih dni. Starejši pisci so ugotovili, da je bila mati Ivanova iz slovenske plemiške rodbine iz Rihen- dalje na 7. strani ■ ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TREH BENEČIJ V starodavni oglejski cerkvi, zibelki pokristjanjevanja srednjeevropskega prostora in matični cerkvi oglejskega patriarhata, ki tudi danes simbolično povezuje vseh 15 škofij Furlanije Julijske krajine, Tridentinske Južno Tirolske in Veneta, se je pred dnevi končalo štiridnevno škofijsko zborovanje Treh Benečij, ki je bilo posvečeno vprašanju nove evangelizacije v sedanji družbi. Kakih osemsto delegatov, katerih večino so sestavljali laiki, je v 24 delovnih skupinah poglobilo vrsto vprašanj, ki naj bi določile mesto in poslanstvo vere in Cerkve v družbi. Poudarili so, da mora Cerkev v sedanjem času slediti znamenju časov in posvečati naj večjo pozornost predvsem odraslim osebam. Doslej je pastorala v glavnem bila namenjena predvsem otrokom in mladini, odslej pa naj bi v verskem in cerkvenem življenju imeli vse večje mesto in poslanstvo prav odrasli laiki, se pravi tisti, ki sestavljajo aktivni del prebivalstva, in s svojim delom in prisotnostjo lahko oblikujejo družbo. Cerkev se mora zavedati, da živimo v času velikih mednarodnih političnih in družbenih sprememb in mora zato posvetiti veliko pozornost sedanjim premikom, da bo znala posredovati ljudem tiste moralne vrednote, ki predstavljajo dušo evropske kulture. Posebno pozornost so posvetili problematiki šole in večji vlogi ženske v Cerkvi. Ena izmed delovnih komisij je obdelala problematiko narodnih manjšin. Glede tega vprašanja naj bi Cerkev izpričevala dejansko spoštovanje med ljudmi in možnost sožitja. Pozorno naj bi spremljala potrebe narodnih in jezikovnih skupnosti in zagovarjala zahteve po pravičnem uveljavljanju njihovih nravic. S posebno občutljivostjo naj bi Cerkev sledila tudi problematiki izseljencev in povratnikov ter priseljencev, posebno onih, ki prihajajo iz revnih predelov sveta. Škofijsko zborovanje Treh Benečij je nakazalo nove smernice delovanja Cerkve, ki naj bi tako znala učinkoviteje odgovoriti na vprašanja in potrebe sodobnega človeka. PRAZNIK V RUPI V Rupi na Goriškem je bil 1. t.m. zaključni dan »Praznika frtalje«, tradicionalne prireditve, ki povezuje počastitev farnega zavetnika svetega Marka s praznovanjem prvega maja in slovenskega kulturnega osveščanja. Domači prosvetni delavci so tudi letos poskrbeli za kulturni program, ki so ga oblikovali člani priljubljene dramske skupine iz sosednjega Štan-dreža. Častni govornik je bil tokrat dr. Andrej Bratuž, ki je briljantno povezal pričakovanje slovenske narodnostne skupnosti s širšim dogajanjem v Evropi; govornik je razvil tudi izvirno idejo o tem, da je treba kot delo pojmovati tudi kulturno in sploh ustvarjalno dejanje, kar je bistvena sestavina slovenskega programa za preživetje. Praznik v Rupi se je še enkrat izkazal kot manifestacija živega prizadevam'a za ponosno slovensko prisotnost na gori-škem podeželju. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA O zadnji številki revije »Sodobnost« Pred nedavnim je v Ljubljani izšla aprilska številka revije »Sodobnost«, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Glavni in odgovorni urednik te revije je Ciril Zlobec. Četrta številka »Sodobnosti« obravnava številna sodobna vprašanja in posega na področja politike, sociologije, zgodovine in umetnosti. V prvi vrsti velja omeniti članek Mirana Miheliča o italijanskih beguncih, ki se želijo vrniti v Istro. Tekst je napisan v izredno ostrem tonu. Mihelič obtožuje jugoslovansko vlado, da je zavozila gospodarstvo, sedaj pa je za ohranitev svojega mo nopola pripravljena popustiti željam in zahtevam beguncev iz Istre in Dalmacije, ki hočejo nazaj v domovino. Jugoslovanska vlada pri vsem tem upa, da bo dobila nekaj milijard, ki bi dale vsaj malo kisika propadajočemu gospodarstvu. Mihelič opozarja, da se iz Jugoslavije niso izselili le Italijani, ampak tudi drugi. Sprašuje se torej, kdo bo plačal in omogočil vrnitev ter poravnal škodo, ki so jo utrpeli stotisoči Slovenci in Hrvati. Ti so se morali izseliti zaradi fašističnega režima pred vojno, med vojno in zaradi protijugoslovanske klime tudi po drugi svetovni vojni. Mihelič piše, da je Italija priseljene begunce iz Istre in Dalmacije naselila tik za mejo in jim dala plodna in pomembna zemljišča, ki jih je prisilno odkupila od tam živečih Slovencev. Tako je država ubila dve muhi na en mah, pravi avtor članka. Na tak način je namreč Italija načrtno razbila strnjeno naseljenost Slovencev. Jugoslavija bi bila morala takrat ostro nasprotovati takšni raznarodovalni politiki, a je bila zanjo v tistem trenutku bolj pomembna ideološka usmeritev. Mihelič pravi, da nima čisto nič proti vrnitvi človeka v rodni kraj. Vendar pa naj bo vračanje omogočeno kot normalni migracijski proces, ne pa s posebnimi državnimi normami in dogovori, protekcionizmom in podobnim. Avtor pa je odločno proti vrnitvi tistih, ki zdaj zagrizeno delujejo proti slovenski manjšini v Italiji. Takšni nimajo tukaj kaj iskati, kaj šele, da bi jim dovolili naselitev in odpiranje poslovne dejavnosti v Jugoslaviji, polemično zaključuje Mihelič. V zadnji številki »Sodobnosti« lahko preberemo tudi članek Mateje Novak o tem, ali slovenski narod izumira. Uredništvo revije se je tega vprašanja lotilo že v prejšnji številki. O problemu so se razpisali razni slovenski strokovnjaki na različnih področjih. Mateja Novak pravi, da rodnost v Sloveniji pada sorazmerno s pridobivanjem samozavesti ženske in navaja nekaj številčnih podatkov o starosti porodnic in žensk, ki se odločijo za splav. Avtorica pravi, da bi bilo treba v Sloveniji namesto prizadevanj za povečanje števila rojstev govoriti o tem, kako bi bistveno izboljšati kvaliteto življenja, tako da se ne bi bilo več treba odločati za umetno prekinitev nosečnosti. Rodnost se gotovo ne bo povečala z uvedbo zakonskih omejitev pri zaposlovanju žensk, kar zadnje čase ponuja vrsta moških, zaskrbljenih za obstoj svoje nadvlade nad žensko. Edina pot za izboljšanje tega sta01' V' so humani odnosi med spoloma, zaključuje -vakova. Uvodni članek aprilske številke »Sodobno^ je posvečen Nobelovemu nagrajencu Camilu seju Celi. O tem španskem književniku pi§e ril Bergles, ki navaja nekaj osnovnih biograft podatkov ter razčlenjuje vsebino in strukllltl 't enega njegovih najpomembnejših romanov z slovom »Čebelji panj«. Delo slika resnico P0'* ne Španije in analizira resničnost, v kateri -mali ljudje spopadajo z lakoto in s P°nlZ< njem. Zanimiv je tudi članek Danila Turka o urf * ditvi človekovih pravic v prihodnji ustavi publike Slovenije. Izšla je nova, dvojna revija »2000« (P Nova, dvojna številka 48/49 revije 2000 javlja na 261 straneh vrsto zanimivih eseje' j člankov. Razdeljena je na devet sklopov. pr> nosi naslov »Oseba in država«. Kot opozarj3 redništvo pod tem zaglavjem, obravnavajo vP' šanja v zvezi s spoštovanjem človekovih pr8' Uvodni članek z naslovom »Svoboda ali osv®" ditev?« je napisal filozof Mladen A. Svarc, K' tudi član Jugoslovanskega foruma za človeka pravice. Na sintetičen način ponazarja razli^' filozofska gledanja na državnost in oblast lozofsko utemeljuje sodobni pojem demokr3', ne države. Ta pojem »Demokratična država* z vidika socialno-etičnih problemov obdelal Pr rt Nova številka »Naših razgledov« Zadnja številka »Naših razgledov«, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vpraašnja, ki izhaja v Ljubljani, je posvečena prvim demokratičnim volitvam v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Revija je izšla nekaj dni pred izvolitvijo Kučana za novega predsednika republike. Na naslovni strani »Naših razgledov« lahko preberemo članek glavnega in odgovornega u-rednika Slavka Frasa, ki piše o tem, kako je težavno ostati na oblasti. V svojem povolilnem premišljanju avtor z zadovoljstvom ugotavlja, da so volitve v Sloveniji potekale brez vsakršnih pretresov, torej tako, kot se dogaja v najbolj harmoničnih parlamentarnih demokracijah. Fras pa vsekakor opozarja, da je razmeroma lahko priti do oblasti, težko pa je na tem položaju tudi ostati. Naklonjenost volilnega telesa je namreč zelo minljiva. Izvoljene torej ne sme omamiti trenutno množično navdušenje. Prav ravna tisti, nadaljuje avtor, kdor se zaveda, da je treba združiti moči, kadar je naloga težavna. Neobhodno potrebna je toleranca, saj o-mogoča sodelovanje, ki pa je bistven predpogoj vsake demokracije. Rastko Močnik pa v svojem članku o Sloveniji in Jugoslaviji po volitvah predvsem poudarja, da vse družbe, ki so doslej živele pod vodstvom ene same stranke, pričakujejo preveč od večstrankarskega sistema. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Volilni izidi pa vsekakor jasno dokazujejo skepso volilcev. Ti so očitno razumeli, da večstrankarstvo sicer prinaša medsebojni nadzor med strankami in podrejenost politike volilnemu telesu, sprevideli pa so tudi, da ta sistem sam po sebi ne jamči kakovosti programov in politike nasploh. Pri Slovencih nastaja nova narodna zavest, ugotavlja Janko Prunk v svojem prispevku v »Naših razgledih«. Polagoma je začela bledeti tudi nekritična zaverovanost v dano »avnojsko« jugoslovansko federacijo kot edino politično možnost za naš narod. Ta občutek je prišel do izraza predvsem takrat, ko je vlada izrazila zahteve po bolj centralizirani federaciji, čedalje večji ekonomski obremenitvi Slovenije in obenem izobraževalnih jedrih, ki so izzvale hude polemike in naletele na množičen odpor. Prunk obenem ugotavlja, da raste zavest o možnosti slovenske nacionalne suverenosti. Avtor opisuje v svojem članku tudi značilnosti novih slovenskih strank in zaključuje, da so volilci glasovali po evropskih zgledih. Zadnja številka »Naših razgledov« navaja tudi članek Stipeja Oreškovica, ki je bil objavljen v hrvaškem »Vjesniku«. Časnikar pravi, da so slovenski volilci ravnali zelo odgovorno. Kaže, da je prehod iz revolucionarnega v demokratični sistem uspel brez neredov in pritiskov, pa tudi brez revanšističnih orbačunov, ki bi onemogočali ravnotežje političnih sil. Razporeditev glasov, ki so jo opravili volilci, je bila zelo premišljena. Avtor se obenem sprašuje, če se bodo tudi Hrvati znali vesti tako odgovorno. Od izbire, za katero se bodo odločili Hrvati, pravi še časnikar »Vjesnika«, bo v marsičem odvisno, ali se bo veriga demokratičnih sprememb nadaljevala po vsej Jugoslaviji, kjer reformne sile kljub zatiranju vseeno prihajajo do izraza. H J fesor Vlado L. Deutsch, ki predava na zagr j škem Bibličnem teološkem inštitutu. Profesor ljubljanski pravni fakulteti Danilo Turk ob j I lja »Prispevek za razpravo o novi ustavi SFP' Posebno pozornost je namenil človekovim Pr^ cam in temeljnim svoboščinam. Profesor ■ hailo Markovič, ki trenutno gostuje na Um',£ sity of Pennsylvania v Philadelphiji obsežno ^ členjuje »Odnos med političnimi in socialno-e. nomskimi človekovimi pravicami«. Predstoj8' katedre za filozofijo prava na Univerzi v &, nadi Andres Ollero je napisal temeljit eseU katerem je, kot poznavalec španskih razmet' , lozofsko utemeljil potrebo po pravni ure placije«. Čeprav gre za zapleteno vprašanj, definiciji Absolutnega ali Boga, Ule dokaj . zorno spremlja bralca skozi svet trditev &^ filozofov od sholastikov do sodobnih, še živ -mislecev in filozofov ter mistikov preteklo5*1 sedanjih budističnih jogijev. dalje na 8. str«1 t Ivan svetokriški (1648-1714) be,nadal|evanie s 5-strani v r a> medtem ko poznejši pišejo, da se je rodil Perniški rodbini Lionelli. Iz župnijske knjige v Rihenberku izhaja, da za časa Svetokriškega živele v Rihenberku e§ rodbine grofa Lantierija tudi naslednje --ske Plem. rodbine: pl. Pregl 1633. - pl. Pa-163 Pozneje tudi Paljk) 1714 in še pl. Rob • (Georg Rob so postali Robič) in rodbina Pl- Chrobat tri Hrobat. Razen Robičevih so vse v . 0stale rodbine izumrle pred prvo svetovno mo. Hrobatovi se omenjajo že 1597. in 1602. večletnem vztrajnem zanimanju za SvK., brsk; Sebno n°stn0 aoju po arhivih in starih listinah, ponov- me je vselej po- .^1ITI Stanju njegovih pridig Lant; Pritegovalo k razmišljanju njegovo skriv-Posvetilo Frideriku, Hieronimu, grofu mriju, proštu v Novem mestu 1684 - 1699. *ega posvetila izhaja, da je Ivan izredno do j bin P'0zna^ rodoslovje in zgodovino plemiške rod-lantieri, ta mu je znana in domača kot, da 1 sam spada zraven in v njeno družino. V tem cjo^Vetilu ne izraža zgolj hvaležnosti visokemu-rotniku, mecenu, ki ga je denarno podprl, Je lahko knjigo natisnil, temveč ta slavospev kot poveličevanje očeta in vse Lantierije-r tQdbine. Lantieri so ugledna goriška plemiška 22 'na- Friderik, Hieronim, grof Lantieri roj. ' ^nija 1632. ^sfno izročilo: praded Karel Rosman in njegova žena jj. tor‘ja sta prišla k nam v Rihenberk iz Treb-, Ja na Dolenjskem. Njegova hčerka Ana se je | fjQr°Pda v »Vasi« z Andrejem Pavlico. Karel ^Sman je bil 1810/30 notar in sodnik v gradu j enberk. Oh teh naših prednikov se je vztraj- no Od r roda do roda obnavljalo izročilo, da je bil ^Puein Ivan od Sv. Križa nezakonski sin mla-^ Katarine Hrobatove iz Vasi in študenta Fri-t0dv!^a’ ^*eronima Lantierija. Za obe plemiški Z^d je bilo rojstvo Ivana precej nerodna °va, toda Lantierijevi so vso stvar mirno in ,0dno uredili in tudi zabrisali vse sledove. razsi k Enajstletni klerik Friderik je nadaljeval šo-v ^idmu, mladoletna Katarina pl. Chrobat se je šest let kasneje 1654 poročila v Rihenberku in se z malim Ivanom preselila iz Rihenberka v Sv. Križ, Ivan je postal tam Tobia Lionelli, v Križu preživel mladostna leta, se spoznal s kapucinskim redom in se mu posvetil. Iz župnijske knjige Rihenberk izhaja: Catarina Sidinia pl. Chrobat (Hrobat), roj. v Rihenberku dne 3. oktobra 1632., oče Johan Friderik, mati Barbara. Botri: B. Lantieri, C. Rabata. Poroka: dne 14. sept. 1654 sta se poročila v Rihenberku Rihard pl. Filipussi iz Sv. Križa in Catarina Sidonia pl. Chrobat. Priče: Anton pl. Rob in Ioanes Baptista Lionelli. Poroka šest let po rojstvu Ivana Hrobatovega. Friderik je bil ordiniran 1665 v Vidmu, 1666 je nastopil službo vipavskega župnika (vikarja), leta 1679 je bil imenovan za ljub. stolnega dekana in umeščen dne 6. jan. 1680. Aprila 1684 je postal novomeški prošt in je to čast vršil do leta 1699, ko jo je zaradi bolezni odstopil svojemu nečaku Rajmundu Lantieriju — tedanjemu župniku v St. Rupertu. Vrnil se je v Vipavo, kjer je 19. febr. 1701 umrl. Friderik in Ivan se nista razdajala z rojstnimi podatki, v tem so jima bili naklonjeni tudi župnijski uradi. Ko se je Friderik 10. febr. 1681 predstavil ob nastopu dekanske službe škofu v Ljubljani, se je Lantieri predstavil kot 43 let star in ordiniran v Vidmu pred 16 leti. Napravil se je za šest let mlajšega. Friderik je bil ordiniran 1665, ko je bil star že 33 let, kar daje misliti, da se ni preveč rad odločil za mašniški poklic. Friderik je bil dobričina, priljubljeni novomeški prošt, imel je odprto roko za reveže in siromake, podpiral je s hrano in denarjem kapucine, rad je kumoval otrokom pri krstih in birmah. Ivan Svetokriški - Ivan Hrobat — rojen v zaselku »Vas« v Rihenberku leta 1648, umrl v Gorici 18.10.1714 — je bil po naravi nadarjen pripovednik; bosopeti menih je po vsej Sloveniji žel slavo odličnega govornika. Bil je vztrajen in marljiv pri svojem delu. Pri srcu mu je bila ljudska šala, ki jo je znal imenitno vplesti v cerkveno pridigo s svojo bistrino ljudske pameti. Bil je vedre narave, njegove pridige so bile velik praznik za vernike. Vse to in pa okol-nost, da je izhajal iz plemiške rodbine, je pripomoglo, da se je zelo hitro povzpel na kapucinski lestvici ter povečini opravljal gvardjansko službo po raznih samostanih Slovenije. 2e z 32 letom — leta 1678 je postal gvardjan kapucinskega samostana v Trstu, nato v Vipavskem Križu, leta 1684 v Ljubljani, zopet v Trstu, nato od 1688 do 1690 v Novem mestu in končno do svoje smrti 18.10.1714 v Gorici. Rojstvo nezakonskega Ivana je v tistih časih pomenilo hudo pregreho. Ivan Hrobatov iz zaselka »Vas« v Rihenberku je pa pustil ob strani te vaške marnje in je s svojim šaljivim in sonč nim značajem šel po svoji poti ter pol stoletja zadovoljen sam s seboj pridigal po Sloveniji. Boris Možina Podatki: Arhiv Slovenije v Ljubljani, Zgodovinski Arhiv Ljubljane, Arhiv Skof. Ord. Ljubljana, Staatsarchiv, Wien, Arhiv grf. Lantieri Biblioteca Civica Trieste. NOVICE Na morju pred Trapanijem še dalje iščejo sedem pogrešanih s trajekta »Espres-so Trapani«, ki se je potopil 29. aprila in je pri tem izgubilo življenje 6 ljudi. Hkrati skuša posebna komisija ugotoviti vzroke za to hudo nesrečo. Prevladuje domneva, da se je trajekt potopil zaradi sunkovitega Dremika blaga v ladijskem trupu. Najbrž je šlo za prezgodaj odvezan tovornjak, ki je prevažal marmor. Grčija je izrazila oster protest alban- skemu vodstvu zaradi nedavnega vdora policije v prostore grškega veleposlaništva v Tirani. Policija je zasledovala ter tudi našla in potem odvedla nekega Albanca, ki se je bil zatekel v omenjeno poslopje. To ni prvi primer, da Albanija tako grobo krši nedotakljivost tujega diplomatskega predstavništva. 5rko Bradač Obisk na Koroškem plansko poletje sem se za nekaj dni od-ZpaVl3 na Koroško. Izkoristil sem staro po-Ojj e z družino iz Bistrice in se kar sam ^Pravil na pot. Nova avtocesta Alpe Adria Se Je ,sPremljala do Podkloštra, nato sem je °z^ °b reki Dravi do Borovelj, nakar s]a,°.sbalo še zadnjih 50 km, sicer malo Sa ceste, in že sem bil v Pliberku. Vse-vQs^.uPaj je iz Trsta približno pet ur Se(j §°daj popoldne sem se odpravil v so- ZtigJ0 vas Bistrico, da bi poiskal svoje Hip,-06- Peljal sem se po ožji cesti med šir-Vlgi polji žita in koruze, ki tam res pre-dvip ei°- Takoj za njimi pa se mogočno ha r? nad 2.000 metrov v nebo legendar-cca. 31^^ vas, ki šteje okrog 100 za Av-Cej ° Preprostih kmečkih hiš, se kar pre-azProstira v širino. Sredi vasi, ob hi-tp^j ,eče reka Bistrica, po kateri se vas lIhenuje. Čeprav ima v Avstriji vse svoj red, so hišne številke kar tjavendan razmetane, zato sem vprašal v nemščini za pomoč starejšega moškega. Slednji mi je odgovoril, vendar ga nisem v celoti razumel. Isto mi je nato ponovil v slovenščini in sem mu z veseljem prikimal. Dodal je stavek: »Tukaj lahko z vsemi govoriš slovensko, saj so tu sami Slovenci.« Čutil sem se res srečnega, da sem lahko tudi v Avstriji med domačimi ljudmi. Prenočišče sem si izbral v prenovljeni kmetiji, kjer lahko dobiš sobo po precej zmerni ceni. Kljub temu je vse lepo opremljeno in skrbno urejeno. Za dolgočasne deževne dneve sta npr. na razpolago tudi velika čitalnica in soba s televizijo. Zvečer sem se malo zaklepetal s svojimi znanci. Govorili smo o najrazličnejših problemih, predvsem pa o slovenstvu. Zelo so se npr. čudili, ko sem jim povedal, da imamo pri nas hud padec rojstev. Tam ima , namreč vsaka družina po tri otroke ali tu- di več, zato nimajo teh težav. Kolikor pa sem razumel, je na Koroškem veliko bolj pereč problem asimilacije. V veliki meri zato, ker razen gimnazije, ni drugih slovenskih višjih šol. Nekatere osnovne šole so dvojezične, vendar samo kdor želi, si lahko izbere dodaten pouk slovenščine. Glavni jezik je nemščina, ravno tako uporabljajo, razen redkih izjem, knjige v nemščini. Med odmorom se Slovenci večinoma pogovarjajo v nemščini, in sicer z izgovorom, da se drugače ne bi razumeli, kajti vsak govori v svojem narečju in so si narečja precej različna. Poleg tega nimajo ne slovenskega dnevnika in niti popolne radijske postaje. Če si Slovenec, tudi nimaš možnosti napredovanja na delovnem mestu in imaš še celo vrsto težav. Nekateri se tako, prostovoljno ali ne, asimilirajo, število Slovencev na Koroškem, pa, žal, upada. Ob 22. uri so se že vsem zapirale oči, kajti Bistričani gredo spat dosti prej kot mi in zjutraj vstanejo že ob zori. Moj drugi koroški dan se je začel v znamenju obilnega zajtrka, preobilnega za na-J še slabe navade. Poleg masla in marmela-| de je bil na mizi tudi krožnik s sirom, sa-I lamo in šunko! Hranilnica in posojilnica v Nabrežini BILANCA 31. 12. 1989 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Prejšnja posl. doba v tisočih 1989 PASIVA Prejšnja posl. doba v tosočih 1989 Blagajna 218.724 Vrednostni papirji 9.534.094 Banke 7.985.587 Posojila 13.811.644 Soudeležbe 63.800 Razni dolžniki 1.640.422 Menice za vnovčenje 736.717 Nepremičnine oprema stroji 720.055 Aktivni pripisi 253.527.524 8.139.544.254 8.500.061.480 16.256.550.561 63.800.001 2.134.658.023 694.010.012 994.062.419 Hranilne vloge in tekoči računi 31.949.337 Cedenti menic v inkaso 60.130 Razni upniki 126.157 Sklad odpravnin 155.473 Razni skladi 19.378 Amortizacijski sklad 216.337 Pasivne izločitve in pripisi 63.977 33.456.743.344 87.793.149 161.271.207 189.955.742 39.847.359 234.126.260 57.939.956 m iziucitve Večletni stroški ZOO.J^IU J^o.4Uy.5oU ” 126.281.099 32.590.789 34.227.677.017 Skupna aktiva 34.997.383 37.490.904.899 Premoženje Čisti dobiček 1.895.247 511.347 2.497.995.563 765.232.349 Skupna pasiva 34.997.383 37.490.904.899 Računi jamstev m rizikov Razvidnostni rač. 651.943 32.960.577 2.309.719.752 43.505.467.814 Računi jamstev in rizikov Razvidnostni rač. 651.943 32.960.577 2.309.719.752 43.505.467.814 Skupaj 68.609.903 83.306.092.465 Skupaj 63.609.903 83.306.092.465 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI Prejšnja posl. doba v tisočih 1989 DOHODKI Prejšnja posl. doba v tosočih 1989 Pasivne obresti 2.220.978 Stroški za osebje 468.152 Davki in takse 41.824 Provizije in komisije 9.947 Upravni stroški 446.467 Izgube pri terjatvah 16.617 Amortizacije 36.268 Akantonacije 135.079 Izredni stroški 4.544 2.435.421.512 553.781.213 40.745.103 5.478.513 522.362.621 38.047.164 17.789.748 169.125.428 16.141.813 Aktivne obresti 2.542.318 Obresti, premije in divid. na vrednostnicah 979.561 Dobiček pri kupoprodaji vrednostnic in vaiute 15.142 Komisije, provizije in razni dohodki 295.028 Koriščenje skladov 34.432 Izredni dohodki 19.742 3.059.335.314 1.096.798.670 41.244.105 302.587.107 57.380.104 6.779.364 Skupni stroški Poslovni dobiček 3.374.875 511.347 3.798.892.315 765.232.349 Skupni dohodki 3.886.223 4.564.124.664 Skupaj 3.886.222 4.564.124.664 Skupaj 3.886.223 4.564.124.664 IZŠLA JE NOVA, DVOJNA REVIJA ■ nadaljevanje s 6. strani Kantovo teleologijo, se pravi nauk o povezanosti med pojavi, razlaga Matjaž Velik del dvojne številke 48/49 revije »2®^ je posvečen spominu duhovnika, pesnika ih ® sleca Vilija Steguja. Revija objavlja pod naS® vom »Variacije na temo smrt« Stegujeve Poe!' je, ki pričajo o globoki in občutljivi pesniški d-ši. Revija se oddolžuje spominu prijatelja *n ' delavca še s pesmimi Pavla Zidarja, Petra K°v čiča-Peršina, Naceta Polajnarja in Pavla Brat'11' Zanimiva sta eseja, ki ju revija objavlJ3 rubriki »Aktualno iz zgodovine«. Milan Zver f' jasnjuje »Samoupravni korporativizem in k01^ rativno samoupravljanje«, to se pravi pojma' sta odločilnega pomena za pravilno razumevatl) preteklih in sedanjih družbeno-političnih raz"^ v Sloveniji. Vlogo »Slovenske Cerkve med 0 ma vojnama« pa razčlenjuje Jožko Pirc. Naslednji del te vsebinsko zelo tehtne šteV' ke revije 2000 je posvečen leposlovju. S pr0lf', tekstom »Mlaj« sodeluje Pavle Zidar. Pesno V objavljajo Ruža Tremski Gradišnik, Marko ber, Julija Pavletič in Ines Cergol-Bavčar. ^ Kralj pa predstavlja »Pesniški opus Denisa 0 ,rič3:' niza«. V reviji je nato objavljen prispevek Šavlija o slovenskem pravu, kar naj bi Pric‘ o slovenski državnosti vse od karantanske dalje. Na zadnjih straneh revije je objavli^ pričevanje Jasne Blažič Primožič, ki se sponi*® kako je policija leta 1976 aretirala njenega ta in še razni zapisi, ki so jih prispevali belj’ Poniž, Borut Korun, Mladen A. Švare in Vičar. SLAB OBRAČUN NAŠIH EKIP ■ nadaljevanje s 3. strani vodi. Lahko rečemo, da so imeli Kontovelci , hano mero smole in da se jim taka priložnost napredovanje ne bo zlahka ponovila. Vsekaj so trener in igralci prepričani, da jim bo ve' met uspel v prihodnji sezoni. Cicibona se je uvrstila na tretje mesto- Goriški Dom je igral s spremenljivo s* Upoštevati pa je treba, da je igral s popoln®11 pomlajeno postavo, kar se bo gotovo dobro $ stovalo v naslednjih sezonah. Novi trener men je dal goriškemu moštvu novega elana, Pr? vsem pa je začrtal večsezonsko delo. D. B Po jutranjem kolesarjenju do Šmihela in sosednjih vasi so me prijatelji povabili na kosilo. Ko je bil obed na mizi, se je gospodinja predala molitvi, za njo pa še ostali družinski člani. Zelo resno in zbrano. V teh krajih so ljudje zelo pobožni, tudi kapelic ob cesti je res veliko. Popoldne spet kolesarim: ceste so res odlične za kolo, vijejo se ob prelepih žitnih in koruznih poljih, delno po gozdovih, prometa pa tukaj sploh ni. Večina ljudi se tu vozi prav s kolesom, avtomobil srečaš povprečno vsakih deset minut ali tudi več. Mimogrede sem spoznal več mladih krajanov in moram reči, da so Bistričani in Šmi-helčani res zelo prijazni in odprti ljudje. Na njihovem obrazu razbereš še posebno vrsto sproščenosti, ki je pri mestnih ljudeh gotovo ni. Tudi starejši ljudje so me sproti ustavljali in se želeli pogovarjati z mano. Še posebno jih je zanimalo, kako je velik Trst, koliko prebivalcev ima, koliko je Slovencev in podobno. Pozno popoldne sem šel z novo družbo na Briško jezero (Pirkdorfer See), ki je v neposredni bližini Bistrice. To je jezerce, ki meri približno 200 m za 100 m, je na videz prav čedno, kar tudi potrjuje dejstvo, da je bilo v njem, kljub precej nizki temperaturi, precej kopalcev. Zraven sta manjši kamping in restavracija, v ozadju pa Peca. Prijatelj mi je povedal, da je v njem izredno dosti ... žab, tako da včasih kar plavaš med njimi. Jezero je bilo namreč do pred nedavnim bolj podobno mlaki in se je malokdo kopal v njem. Pred tremi leti ga je za približno sto milijonov lir odkupil zasebnik in ga je nato zelo okusno in praktično uredil. Tako ima sedaj popolnoma drugačen videz. Briško jezero je sedaj eno izmed zbirališč slovenske mladine, poleti za kopanje, pozimi pa za drsanje na ledu. Zvečer sem se napotil v restavracijo v Šmihel, še prej pa sem se ustavil pri prijatelju, da bi ga obvestil, naj me ne čaka v Bistrici, kot je bilo prvotno domenjeno. Brez premisleka je skočil iz hiše in me pospremil v restavracijo, čeprav je že povečerjal. Spet dokaz o prijaznosti teh ljudi! S prijateljem sva veliko govorila in sem tako zvedel marsikaj o njihovem življenju. Jt Se najbolj zanimiva je bila statistika o venstvu, ki jo je na moje vprašanje kar. hipu sestavil na podlagi osebnih izkuš®,: Torej: od 10 ljudi naj bi bili v Plibe trije ali štirje zavedni Slovenci, trije ■J* štirje nezavedni, ostali pa Avstrijci- # Avstrijci pa je vsaj polovica nenakl0lll na Slovencem. Taka naj bi torej bila ka s pliberškega področja. Prav gotovo lo različna od naše. Koroški zrak me je kar pošteno utrU zato sem se kmalu napotil v svojo s° t Še prej sem spravil svoje kolo in ga f ■ da skrbno zavaroval z verigo. Tisti hip,;1 prišel mimo gospodar gostišča in mi ^ ■ deno dejal, da ni potrebno toliko skr®, za kolo. V teh krajih namreč ni zlikov? in se na ljudi lahko zaneseš. To me je veda razveselilo, istočasno pa sem se s(, j ega dejanja tudi malo sramoval. P°» nost in zaupanje v bližnjega sta v teh A jih doma: v hišah so npr. vrata stalne,* klenjena, ko pa nekdo vstopi v tujo k j sploh ne zvoni ali trka, kar brez vstopi. (Dalj^