Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 8.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	19. februara 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Cerkvena pripadnost Prekmurja.
V raznih novinah se stalno ponávla pritožba, zakaj se Prekmurje ne odtrga od Sombotelske püšpekije. Takše pritožbe ne zhajajo od Prekmurcov, nego od zvünešnjih političnih agentov, šteri bi radi bili, da bi eden iz med njih postao apoštolski administrator Prekmurja. Proti takšim hujskarijam vsi Prekmurci ostro protestiramo. Či vlada to šče, naj Prekmurje ne spada pod oblast Somboteoskoga püšpeka, té naj za Prekmurje lastno püšpekijo nastavi i naj na kaže potrebne stroške tüdi za zgojitev novih dühovnikov. Ako v Dalmaciji lehko obstojijo püšpekije s 5000—6000 pripadnikami, té je za 60 jezer Prekmurskih katoličanov tüdi lehko püšpekijo nastaviti. Ar vsi Prekmurci se protivijo tomi, ka bi je k Mariborskoj ali Zagrebačkoj püšpekiji pridelili ino bi njim tak v Mariborskom seminariumi vzgojene ali pa Zagrebačke reform- dühovnike dali. Političnih agentov i celibat — štürmarov Prekmurci katoličani no püstijo v svoje cerkvi. Kak si tej raznašalci ap. administrature svoj načrt zamišljüjejo, to je ne lehko razmeti. Odkod pa naj ap. administrator dühovnike vzeme, ako jih Somboteoska püšpekija ne da? Vej se nam ne treba bojati, da bi vlada načrt teh političnih agentov spunila, ar za katoliške zadeve „nema novca“. V Rimi pa več pameti majo, kak tei politični hujskačje i Prekmurskih katoličanov ne držijo za neme šak-figure, štere bi z šovinističnih zrokov semtá rivali. Či Praški nadbiskup lehko má veliki teritorij v Pruskoj Šleziji, te eden vogrski püšpek tüdi lehko má v državi SHS 14 fár.
Uradna naznanila.
Prijave vinskoga pridelka i küplenoga vina. Finančno okrajno ravnatelstva z Maribora nam javi, da so gorični vertovje dužni v deseti dnevaj, kak so grozdje zprešali, svoj vinski pov prijaviti finančnoj kontroli. Ki to prijavo ne zvršijo, kak tüdi oni, ki ne prijavijo fin. kontroli odanoga vina pa, ki ne prijavijo küplene količine vina pristojnoj oblasti, pri šteroj morejo plačati trošarino, se smatrajo za tihotapce (švercare) i se njim blago zapleni.
Nabor tistih mladencov, ki so dozdaj ne bili pregledani od rekrutne komisije, se vrši vsaki mesec 5. 15. i 25. dneva v Varaždini. Če je té den svétek, te drügi den po tom. Začetek vseli ob 9. Vsikdar more en občinski odbornik iti z dečki na nabor, ovak se ne spregledne té. Odbornik more z sebov prinesti tüdi rekrutne spiske. To potüvanje se vrši na lastne i občinske stroške. Za vsakoga mladenca posebi naj župan napravi izvleček z rekrutnih spisov pa toga naj spuni točno kak li more i to pošlje v Varaždin na „komando vojnoga okruga.“ Pri vsakom mladenci, ki neje doma naj spiše ta, gde se zdaj zdržava, če je v našoj ali tüjoj državi i kak se mesto zove, gde je slednja pošta. Ravnotak posebi naj vsakoga zapiše, za šteroga ne znati gde je ali ka je zvedo od njega. Okrajno glavarstvo 4. jan. 1922. št. 4884/14.
Delo našega g. poslanca meseca januara.
Naš g. poslanec so stavili upit na ministra prosvete 1) zavolo trafike, štera se je odprla v rk. šoli v M. Soboti 2.) zavolo premeščanja i izpita našega vučitelstva i 3) zavolo zasedanja rk. šole v. D. Lendavi od strani vojaštva. — Na ministra za agrarno reformo, zakaj se ne naselijo naši domači pri D. Lendavi. Na ministra znotrašnjih zadev zavolo nesmilenoga bitja ednoga našega vučitela od strani policije. Na ministra zvünešnjih del zavolo naših prekmurskih mej. Na ministra trgovine zavolo izpita, šteri se terja od naših obrtnikov. V financijskom odbori so predlagali, naj se duhan za pipo v zadostnoj meri proizvodi i njegova cena ne poviša, se graničarom vzeme služba i pá izroči financom, se tobačnim delavcom plače zednačijo, se od monopola sol da zadrugam, da bo falejša. Ministra financ so oprosili, na sprijme v zakon, da delavcom od zasluženoga zrnja i obleke ne bi trbelo plačati, naj se predpisi carinarnice v našoj domačoj reči razglasijo i naj se milo postopa z tistimi, ki so nevedoč kaj proti tem predpisom zagrešili itd. — Finančni minister je predlog našega g. poslanca sprejeo, odločit more ešče odbor i parlament. Našemi siromaškomi ljüdstvi je stem včinjena velika dobrota, štera se niti popisat ne more, za sirote naše so vložili prošnjo, da dobijo podporo ali falej živež, pritiskali so za zgradbo železnice naše itd.
Da se veržejski most kem prle dogotovi, so naš g. poslanec dvakrat bili pri g. ministri za zgradbo, ki njim je obljübo, dá bo proso dovolenje ministerskoga sveta za še potrebnih kredit v zneski dva miljona koron.
V 1. odseki financijskoga odbora, se je z glasanjom našega poslanca sklenolo, da se odlikovanja zbrišejo, plače ministrov znižajo i da se törskim begom pa agom ne plača od vlade obljübljenih 300 milijonov dinarov, za volo šterih so glasüvali za ustav, šteri se nikomi ne vidi. Mo že vidli, jeli do liberalci i samostojni tüdi za to znižanje terhov, gda pride pred nje ta stvar.
Naš g. poslanec za zmenjšanje vojske i odpravljanje granične straže. Na popunoj seja financijskoga odbora so naš g. poslanec meli govor. V tom so zahtevali, naj se stan vojske zniža na keliko jeli mogoče, naj se lepo ravna z vojaki, naj majo zadostno obleke i hrane i naj se drži čistoča v kasarnaj. Ministra vojne i mornarice so nadale v govori oprosili, naj po nedelaj i svetkaj ne dopüsti naborov niti notrirukivanja niti naj od dühovnikov ne zahteva vojaška oblast, da bi z matrikami navzoči bili, ar v cerkvi majo za opraviti i naj naše vojake püsti bar na tri tjedne ali mesec dni domo na delo: košnjo, žetev bratvo itd. Zahtevali so nadale najodločnej, da se pogranične trupe od naših mej odstranijo i njihova slüžba izroči financom. Stem bi si država 150 milijon dinarov prihranila letno. To tak na kratci omenimo ne zato, da bi hvalili našega g poslanca, nego naj njihovim volilcom i celoj Slovenskoj Krajini pokažemo, ka poleg düšnevesti zvršavajo svojo dužnost. Poleg teh nešteti del pa zvršavajo ešče vsa tista opravila, štera njim nalaga naše ljüdstvo z tistimi vnogimi pismami, štere njim do rok pošilja v nezračunanom broji i prosi njuve, pomoči. Pišemo te reči, da sprevidite kak težavno delo je, štero so na sebe vzeli i da z svojimi molitvami jih podpirate, da njim itak slabo zdravje ne opeša pod temi težavami.
Dobra indijska prélja naprede na dén 12 km. preje. Edna mašina angleška v fabriki v Indiji 480000 km. t. j. za 40000 jezer telko. Ne čüda, če naši kolovrati dolidejo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
† Vogrinčič Leopold.
Jan. 17. je vmro na Cankovi pobožen krščenik, dober oča svoje dece i veren glavar svoje familije, en z med najbolje gorečih širitelov naših „Novin“ i slovenske misli. Pravi steber smo v njem zgübili. Vse pošteno, krščansko, slovensko je najšlo podporo v pokojnom. Keliko ugovorov, zavrženosti, con je mogo kak vsaki drügi tüdi on prestati pri širjenji našega dobroga tiska i naše ljübavi do slovenskoga ljüdstva. I ne je omahao. Ostao je stanoviten do groba. I gda se té zapre nad njim, nam srce toti poka od žalosti, a mirno je, ar joče za možom, ki je bio veren v celom svojem življenji. Srce Jezušovo naj bo pokojnomi smiljeno, njegovim ostalim pa naj podeli obilno tolažbo.
Kak dobite do rok Novine? Gospod nadpoštar v M. Soboti so bili tak dobri, da so naznanili našemi uredništvi, kak hodi pošta iz Sobote v Gornje Kraje. Mi smo v tiskarni potom poročili g. nadpoštara tak zravnali, da damo gor naš list tak gor na pošto, da v soboto odide iz Sobote i v nedelo ga v roke more dobiti vsaki naročnik izvzemši one ki spadajo pod pošto Püconce. V Püconce najmre samo v petek in v pondelek ide pošta. — Če štera fara ali občina ne bi dobila v nedelo Novin, naj nam da na znanje.
Do konca februara se je odločila napoved dohodkov po posredüvanji poslanca dr. Hohnjeca in naše stranke. Zato ki do 31. januara ne naznano dohodkov, kak smo to popisali v 4. št. Novin oblasti v M. Soboti, ma čas do zadnjega februara to včiniti.
Lončarje i šoštarje naše Slovenske Krajine se organizirajo, da ustanovijo zadrugo. Samo okr. glavarstvo njim ide na pomoč v toj reči, štero je i pisalo v te namen g. Bašša Ivani pleb. v Bogojino i Dravec župani v Törnišče. Mi to miseo pozdravljamo i vsem šoštarom i lončarom tanačivamo, naj se pridrüžijo zadrugi. Potrebno je samo paziti, da se navčijo naši domačini, ki do jo znali voditi i naj se izkljüči iz nje vsa politika. Naši krščansko misleči ljüdje naj majo krščansko vodstvo.
Jugoslovenska Matica, podružnica v Soboti — vabi — vse člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši z običajnim dnevnim redom dne 21. februarja 1922 ob 20. uri v prostorih Narodne čitalnice v Murski Soboti. Podružnični odbor, naproša vse člane, da se občnega zbora gotovo udeležijo. M. Sobota, dne 7. II. 1922.
Na naše sirote so darüvali: dr. Janko Leskovec, odvetnik, D. Lendava 160 K., tretjeredniki 400 K., Gabor Ivan z Bridgeporta 50 K., † Bežek Ana sirota z Žižkov 40 K. Ti dari so odposlani v Kančovce g. župani Kelemen Janoši, da je med svoje štiri sirote: Železen Jožef, Filo Marika, Osvatič Roza i Hári Treza razdeli. — Prosimo vse naše premožne ljüdi, kmete, trgovce, krčmare, obrtnike, i drügo gospodo brez razlike vere i narodnosti, naj pribežijo na pomoč sirotam Slovenske Krajine, ár tü pa tam se približava glad k našim hišam posebno na Goričkom. Ki vsmiljenost seja, bo vsmiljenost žeo.
Je ešče düšna vest. Z Bogojine nam glasijo, da so tam s segeštije odnesli blüzi 200 koron penez. G. plevanoš omenijo to na predganici i glejte, drügi den večer je tat prineso peneze nazaj. Hvala Bogi, da ešče je düšna vest. Či bi toga tovaja odgojili v sokolsko-liberalnoj jakosti, bi ne samo segeštijo, nego ešče cerkev oropal, prineso pa ne bi nikaj nazaj.
2
„NOVINE“
19. februara 1922.
Drüžba sv. Petra Klaverskoga (Ljubljana, pred škofijo 8.) naznanja č. dühovščini, da če ščejo meti letake ali predge od misijonov poganskih, njim je drage vole pošle za razdelitev med ljüdstvom ka se to gene na smilenost do siromaških poganov. Tü se dobi tüdi misijonski kalendar, vekši po 5 K. mali po 3 K.
Cerkvena vest. G. Lejko Štefan kaplan v Beltincih so premeščeni za kaplana v Turnišče, tamošnji g. kaplan Kos Vincencij pa prido na njihovo mesto v Beltince.
Drüžba sv. Mohorja je küpila pravico do vseh natisnjenih i še ne natisnjenih spisov pisatelja dr. Fr. Detela. Izdala je ravnozdaj 1. ilustrovani zvezek njegovih zbranih spisov, šteri obsega Zgodovinsko povest „Hudi časi“ i veseloigro „Blage duše“. Slike je risao g. Fr. Sterle, akademiški slikar i vodja slikarske šole v Ljubljani. Zgodovinska povest bo zanimala vse ljübitele leposlovnoga čtenja ino vse častilce priljübljenoga pisatela. Veseloigra Blage duše pa bode razveselila tembolj slovenski svet, ár potrebüjejo naša gledališča najbole izvirnih igrokazov. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah i stane K 29.
Prekmurski Glasnik — marod. Čakali smo, ka modroga nam prinesé „Prekmurski Glasnik“ v številki od 5. februára, pa smo se ga nej včakali. Zvedávali smo za vzrok, pa smo zvedeli, ka je dobo špansko influenzo i zavolo betega ne mogo iziti. —Bogzná, eli nemá plüča tüdi zvužgana?
Iz Murske Sobote. G. Anton Koder (to so tisti gospod, šteri Prekmurskomi Glasniki „damf“ delajo) je betežen na influenzi, urednik g. Kühar je pa hodo v Zagreb na supervizito i tam dobo nášast pa ešče k coj oplántao.
V Žižkih v šoli bo igra v nedelo 19. febr. zadvečera po večernici. Pridite v obilnom števili.
Proda se en krasno lepoga glasa 7 registrovni harmonim i en glasovir. Natančnejše se svedi v kavarni pri kroni v M. Soboti.
Država.
Keliko vojske mámo zastalno. Po izjavi g. ministra vojnoga 109 jezero jih stalno slüži. V proračuni stoji okoli 143 jezero. A večina poslancov je za to, da ostane 109 jezero.
Keliko nas košta en vojak na den. En vojak na den nas košta 10 din., konj pa 20 din.
Ka pa ministri? Ministri so dozdaj meli to plačo: min. predsednik dnevno 362 din. 50 par, drügi ministri pa 290 Din. dnevno. Zvün toga je min. predsednik meo še 60 jezero Din. posebnih nálog i on kak i vsi ministri še 12 jezero Din. osnovne plače na leto i kak poslanci pa še on i ministri vsaki na den 120 Din. I. Odsek finančnoga odbora njim je zbrisal to: min. predsedniki 60 jez. Dinarov i dnevno plačo znižao na 150 Din., drügim ministrom pa na 100 Din. Smo radovedni jeli pristane na to večina ali ne.
Verska neravnopravnost. Kak nevednako ravna orsag denešnja liberalno samostojna vlada, vidimo iz proračuna Ministerstva ver za leto 1922.
Pravoslavna cerkev dobi v Srbiji i Črnoj gori 156,788,218 K. 70 fil., v Bosniji i Hercegovini 9,933,120 K., v Dalmaciji 6,047,688 K., 33 vin. Na Hrvatskom i v Slavoniji dobi 11,005,630 K., v Sloveniji 108,000 K., v Bački Banati i Baranji pa 5,195,683 K. Katoličanska cerkev dobi v Srbiji i Črnoj gori 3,701,584 K., v, Bosniji i Hercegovini 6,038,166 K., v Dalmaciji 10.999,906 K., 66 fil. Na Hrvatskom i v Slavoniji 22,005,630 K., v Sloveniji 23,000,000 K, v Bački Banati i Baranji pa 5,195.687 K., Pravoslavni zato tak sküpno na to leto 189,807,760 K., 03 fil. Katoličanci pa 68.343,129 K., 16 fil. Pravoslavnih je komaj do milijon düš več kak katoličancov v celoj državi. Zato se borimo za autonomijo, ka se ta neednakost ozdravi.
Svet.
Za edno korono je küpo čun neki Švédec. Čun je bio ruskih ribičov i se potopo pri švedskoj obali. Zdignoli so ga vö i odali za 70 jezero rubljov. I za teliko ruskih penez je trebelo dati samo edno švedsko korono. Tak so kommunisti na nikoj spravili bogato Rusijo.
Plašč v 18 milijon koron vrednosti si je dala zašiti neka bogata Amerikanka. 110 cobolovih kož je v njega zašito. Cobol je stvar v Sibiriji, velika kak en mali psiček. Te stvari dlaka je najfinejša za bunde. Ali ednok li bo pitanje: bi falejši kaput ne bi bio dober? Milijoni stradajo od glada, ka nemajo falaček krüha, za en plašč se pa potroši 18 milijonov? Gde je bila tü ljübezen do bližnjega. To de se ednok pitalo i srečen, ki de na takša pitanja znao dati odgovor smilenosti.
Najstarejši človek na sveti v Carigradi (na Türskom) živi najstarejši človek, je türške vöre i se imenüje Zaro. Star je 146 let i je popunoma zdrav. Do svojega 110 leta je bio težak v nekšem skladišči. Gda je bio star 90 let, je dobo drügoč zdrave i trdne zobe, štere ma ešče dnesden. Gda je bio star 110 let se je  znova oženo. Njegov najstarejši sin je star 93 leta.
Na Českom je 165,000 invalidov, 103,000 vojnij dovic i 172,000 vojnij sirot.
Državna posredovalnice za delo Podružnica za Prekmurje v M. Soboti poroča, da se je v leti 1921. poslüžilo zavoda 7393 strank (lüdi) 3630 delodajalcov i 3763 delojemalcov. Posredüvanj se je pa izvršilo 3270. Iščejo se: gozdni delavci, rudarje in gradbeni delavci (t. j. drvarje, delavci v šteinkohl beino i delavci za gradbo železnice. Vsi, ki želejo iti na tá dela, naj se zglasijo pri zgoraj povedanoj kancelaji!
Pošta.
Flegar Jožef M. Sobota. Dajte napravit pritožbo na stanovanjski urad v Ljubljano. Odgovor nam potem dopošljite. Novak Jožef
Bakovci 135. Poštno ravnateljstvo nam naznanja, da Vas je zapisalo v seznam prosilcov za pismonoše i gda se najde za vas primerno mesto, to dobite. Haužer Jožef. Pertoča. Dajte nam glas v Belgrad jeli je vojak vaš jedini sin ali ne? Da če jih mate več, ki so že odraščeni je zaman vaša prošnja. Štefan Ščap. Bakovci. Pošljite svedočanstvo od sodnije ali kralj. notariuša, da sta vašiva sina šteriva, sta v Ameriki, že vörazdeljena. Brez toga svedočanstva se ne more nikaj napraviti. Fr. Štiblar. Bakovci. Vi ravno to morete napraviti z sinom Francom, či ščete Štefana rešiti.
POZOR KMETJE!
Skrben kmet i vinogradnik si že v zimi poskrbi za potrebno spleteno poljsko posodo, za košare, štere najlepše i najbole trpeče izdelava: ŽIBERT ALEŠ Spodnje Bela,
p. Tupolice nad Kranjem, Slov.
Edna mala košara (korbeo) 30 K.
„   velka     „	„     52 „ brez poštnine.
Trgovci i razprodajalci dobijo izdaten popust. Što želej natančnejša pojasnila, naj se v pismi obrne na zgorašnji naslov.
Vsem svojim poštüvanim odjemalcom davleva na znanje, ka sva preselila najino trgovino v svojo hižo poleg birovije, tam kak je prle pošta bila. Prosiva jih, kak tüdi drüge, da nas tüdi v novoj trgovini gori poiščejo
BRATA BRUMEN
(Slavska bauta)
trgovina z mešanim blagom
v M. Soboti.
Debelo živino, teleta i svinje, živa in zaklana, sirovo maslo (Butter) vsako množino küpüje in najbolje plačüje
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Pošljite ponüdbe!	5—4.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore,  i t. d., naredi kože mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron. 
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—8.	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica .48 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 168 K 24	  „	   „   8	    „	    „	  .  .  .	280 K
36	  „	   „  12    „	    „	  .  .  .	394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.: Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr,; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—3.     donja Hrovaško. Centrala 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri Znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—4.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava