IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR
650, Šestmesečna lir sso. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 - DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GO TOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
DEMOKRATI!
PODPISUJTE ZA MIR
Tako boste preprečili nove vojne grozote, boste ohranili življenja svojim najdražjim, boste branili svoje tovarne, svoj trud in svojo svobodo pred imperialističnim pohlepom.
Obnovljena izdaja leto I. štev. 2.
TEST SOBOTA, 15. JANUARJA 1949
Cena 15 lir • 10 jugolir - 5 din
ENOTNOST
v razbijaštvu
Kaj je Babičeva nacionalistična skupina?
Tako vprašanje sl zastavljamo ob njenih naj novejših pozivih na enotnost demokratičnih sil na volitvah.
Odgovor ni težak, če smo sledili neštetim dogodkom, ki so označili naše notranje politično življenje v teh prvih mesecih Po objavi resolucije Informacijskega urada-
Kaj je torej prav za prav ta nacionalistična skupina, ki sl ob vsakem koraku polni usta z gesli o enotnosti demokratičnih sil?
Agentura jugoslovanskega nacionalističnega vodstva, ki je razbilo na svojem odseku enotno socialistično fronto z Boljse-viško partijo na Čelu. Dogodki Poslednjih mesecev, govori najvišjih predstavnikov tega vodstva nam dokazujejo resničnost In utemeljenost obtožb, ki jih vsebuje resolucija IU in predvsem dokazujejo, da je razbijaš-tvo Titove skupine namerno in zavestno. Danes nam je torej jasno, da jugoslovanski voditelji niso hoteli na razgovor s predstavniki komunističnih partij, ker so zavestno nameravali razbiti svoje vezi z enotno socialistično fronto, da bi se tako lažje približali imperialističnim državam. Ml pa vprašamo, če more biti podružnica neke razbij aške skupine istočasno tudi Za enotnost.
V svojih poživili na enotnost nam hoče Babič natvesti, da v tem primeru nima pomena stališče za ali proti resoluciji IU, t j. za ali proti razbijaštvu mednarodne demokratične fronte. Ko postavlja tako vprašanje. nam takoj postaja jasen njegov manever, s katerim hote onemogočiti demokratičnim množicam, da bi izvršile svojo častno nalogo v duhu in smislu resolucije IU in da bi tako ostale zveste Sovjetski zvezi in vsemu demokratičnemu pokretu.
Babič nas torej ponovno skuta osamiti - sedaj s pozivi na enotnost - od mednarodne pro tiimperialistične fronte, t.j. od tistih sil, ki se tako uspešno in vztrajno bore proti imperializmu, proti vojni za spoštovanje mednarodnih obveznosti in ravno tako tudi za spoštovanje in uveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo.
Prav zato, ker smo ostali zvesti veliki mednarodni družini, Predstavljamo edino silo, ki se bori za spoštovanje in uveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo, za imenovanje guvernerja ih za odhod anglo-amerlških okupacijskih čet.
Babičeva nacionalistična skupina pa si upa kljub temu, da 3e podružnica Titove razbij aške skupine, izdajati pozive na enotnost. In ne samo to. Sama je dokazala, da Je razbijaška ko je razbila Komunistično partijo, SIAU, OF, ZAM, ASIZZ itd- na dva ločena dela, cone A iti B, ko je odrezala ljudske timožlce cone B od ljudskih množic cone A, ko je vzpostavila policijsko diktaturo v coni B, ko Je vzela ves pomen ljudski oblasti v coni B, ko je zaprla internacionaliste. ko je zakrivila obsodbo lonjerskih mladincev in Jurage, Semillija in Starina.
Je razbijaška tudi, ker je usta-Povila slovensko samostojno poetično stranko z namenom, da bi ta stranka vstopila v SIAU iti prevzela njeno vodstvo pod Pretvezo, da so italijanske demokratične množice manj zre-*e- O tej rasistični teoriji se lahko Prepričamo, če preberemo go-v°re Krajgerja in Babiča. Ustanovila je to stranko tudi zato da bi razbila slovansko-italijan-Sko bratstvo in je pripravljena Pstanavljatl Se druge samo-slo-
XI Ieilske organizacije v ta namen.
I	‘JVoj nacionalizem In razbij aš-
i, J0, »e more prikrivati niti s
II	Desulčo malopridnežev, kakor so | Manic, Rigonat, Sorta itd-I enotnost poziva ravno ta
«Upina, ki za dosego svojih Jtitiazanih ciljev špekulira s rvjo padlih, s podporami Invadi ter svojcem pripornikov, j Zato je njena enotnost krln-m njenega razbijaštvu- S svojo Lenostjo hoče povzročiti zme-? 111 razkroj med demokratlč-‘itih množicami. Hoče, da bi emokratične množice pozabile Ihi 0 ^ajsfcvo, njene zločine, i tieno razbijaštvo in krivde Tl-oVe protisovjetske skupine. Ho
I f enotnost izrabljajoč imena
S Titovo kliko
je enotnost nemogoča
"Volivni odbor,, je nadaljevanje goljufije • Predstavniki domo-kratičnega pokreta za široko fronto brez vsakega šovinizma
V «Primorskem dnevniku» ob S t.m. Jo tržnika podružnica beograjske klike političnih morilcev objavila v imenu namišljenih organizacij <KP TO, SIAU . OF - ZAM, ZP TO in bivših političnih preganjancev) izjavo, v kateri javlja, da je sestavila takozvan Volivni odbor, potem ko Je skušala do zadnjega trenutka sabotirati udeležbo ljudskih množic na volitvah, ko Je skušala onemogočiti meščanom dvig volivnega dokumenta t, J. osebne Izkaznice in ko Je Javno zatrjevala, da se ne bo udeležila volitev.
Ta izjava, ki se tiče ustanovitve «Volivnega odbora», dokazuje zabrbt. nost tolpe, ki skuša ustvariti zmešnjavo v demokratičnih vrstah, ker so vse izjave, ki Jih'je objavila In Jih bo objavila, nadaljevanje sleparstva.
Tolpa v Titovi službi ne predstavlja ničesar v naši coni. Samo v co. ni B Ji s terorjem uspeva preprečevati svobodno Izražanje slovensko-lta-lijansklm demokratičnim silam. Toda prav v coni B bi morala razpisati demokratične volitve, ker Je spremenila ljudsko oblast v blrokratičen organ in organ policijskega nastlstva.
Ni nobene možnosti za enotnost s tolpo, ki ne predstavlja nič in ki jo nihče ne priznava, ki je ukradla premoženje Komunistični partiji In demokratičnim organizacijam, da bi ga Izrabila proti njim. Ni nobene možnosti za enotnost s tolpo, ki Je odgovorna za aretacije tovarišev Pettarl-na, Jnrage in Semillija, ki so morali zapustiti cono B, s tolpo, ki Je od-govorna za kruto obsodbo devetih mladih antifašistov na lonjerskem procesu, s tolpo, ki organizira teror v coni B In drži že dolge mesece v zaporu antifašiste kot Počkaja In druge.
Podpisane organizacije Javno svarijo to tolpo kot skupino bnržoaznlh nacionalistov, ki skuša pod krinko demokratičnih pokretov, ki Jih ona niti ne vodi niti ne predstavlja, da bi s tem vnesli zmedo med demokratičnimi množicami.
Demokratično prebivalstvo mora slišati glas svojih predstavnikov, ki so podpisane organizacije, ki že več mesecev enotno delajo • ciljem, da bi ustvarili široko votivno fronto, ki naj bi Jo sestavljale vse resnično demokratične sile brez vsakega šovinizma.
KP STO, SIA U. OF, ASIZZ, ZAM, ZP STO in Zveza političnih preganjancev
Začela se je diskusija o vplivnem programu K P
S KONKIHTNIMI VPRAŠANJI
mobiliziram demokratične množice
Komunistična partija STO je objavila osnutek svojega volilnega programa. Osnutek obsega 11 točk, ki so bogate po vsebini in pomenu. V njih bomo našli odgovor na vsakodnevne skrbi in težave. Potrebno je zato, da vsak natančno prouči ta osnutek programa prav na osnovi teh svojih potreb in težav, da zainteresira za to tudi druge, ki niso člani naših demokratičnih organizacij. Vsi lahko po. šiljajo in naj pošiljajo svoje pripombe In dodatke k programu, To je program Komunistične partije, ki živi s svojim ljudstvom in bo zato odraz ljudske volje in teženj. Splošna ljudska diskusija naj torej potrdi in izpopolni program Partije, to bo pa tudi najboljša propaganda med tistimi delovnimi množicami in demokrati, med katere še nismo prodrli
Kakšen je program Komunistične partije?
Program je izraz dolgega študija in izkušenj mnogih tovarišev. Pro. gram sl postavlja, kot cilj rešitev vsakodnevnih vprašanj, težav in skrbi našega prebivalstva. Program ni nobena nacionalistična manifestacija — kakor si to zamišljajo nacionalisti — ki naj pogreva narodnostno mrinjo, ki bi torej
odvrnila pozornost ljudi od vsakodnevnih težav, da bi tako razbi-jala enotnost vseh delovnih ljudi In demokratov. Vsi delovni ljudje našega ozemlja imajo popolnoma iste interese v teh svojih vsakodnevnih težavah, katere obravnava program, tako Slovenci, kot Italijani. Nasprotne interese imajo špekulanti, kapitalisti in drugi izkoriščevalci ter tuji imperialisti. Njihovi Interesi so v teh vprašanjih enotni, zato poskušajo razbiti ljudstvo našega ozemlje na nacionalistične tabore, da ne bi videli več proble. mov, ki nas najbolj tiščijo.
Prva in druga točka programa
Odgovor ljudstva na procese proti demokratom
USTANOVLJEN JE POKRET «Demokratične solidarnosti»
Na pobudo zveze bivših političnih preganjancev so sestavili začasni odbor pokreta
V treh letih anglo-ameriškega upravljanja našega mesta je bilo demokratično gibanje deležno vsesplošne pozornosti tukajšnjih predstavnikov zapadne «demokracije». Prav posebno se je to opažalo na pravnem polju. Vsak demokrat se spominja dolge vrste procesov proti partizanom, delavcem, demokratom, sindikalnim predstavnikom, mladincem in demokratičnim časopisom.
Nasprotno pa je bil in je drugače zamišljen sodni postopek proti metalcem bomb, proti morilcem demokratov, odkritim neofašističnim elementom. Talco smo videli, da so se morali partizani zagovarjati pred vojaškim sodiščem, ker so za Časa narodno osvobodilne borbe likvidirali fašiste in kolaboracioniste, t. j. ker so napravili svojo dolžnost. Obsojeni so bili na nezaslišane kazni, kakor navadni kriminalci. Po drugi strani pa so fašistični elementi ubijali demokrate, metali bómbe v množico in so se izmazali s par dnevi zapora ali pa kvečjemu s sedmimi leti ječe.
Vse to nam dokazuje torej, da je
potrebna solidarnost vseh demokratov, vseh slovenskih in italijanskih ljudskih množic z obsojenimi tovariši. Zaradi tega je Zveza bivših političnih preganjancev prevzela iniciativo za ustanovitev širokega pokreta «Demokratične solidarnosti», preko katerega bodo vse ljudske množice pokazale svoje ogorčenje zaradi krivičnih obsodb, ki se v tem zadnjem času vrstijo v našem mestu. Istočasno pa bodo moralno in materialno pomagale vsem političnim preganjancem sedanjega časa.
Tako je bil sestavljen na pobudo Zveze bivših političnih preganjancev Začasni odbor Demokratične solidarnosti. V odboru so sledeči tovariši in tovarišice:
Maraldo Luigi, Žnideršič Anton, Kozman Marij, Cotič Jakob, Grego-retti Olga, Lazzari Fulvio, Franchini Marcella, Pahor Tilde, Uršič Harij, Cattaruzzl Pina, Eferko Roman, Pa-scottlnl Vittorio, Savli Marija, Kre-ševič Josip, prof. Walss, Nedoh Amalija, Cossutta Ester, Gulič Olga, Galardo Gastone, Spadaro Ruggero, Hro-
vatin Anton, Barlgellt Guglielmo, j ganjancem.
Novsch Mario, Balbl Teodoro, Medved Josip, Furlan Adella, Gorella Edda, Vardabasso Giorgio, Faganel Frida, Postogna Giovanni, Ressauer Giovanni, Kovačič Boris.
Začasni odlbor namerava spremesti široko akcijo za:
1.	gmotno in moralno pomoč žrtvam mednarodne in lokalne reakcije;
2.	borbo za spoštovanje kulturnih in demokratičnih svoboščin (svobodo besede, misli, tiska, zborovanja, itd.);
3.	borbo proti vsaki obliki narodnostnega, rasističnega, verskega in političnega preganjanja;
4.	borbo za spoštovanje prlbeža-liške pravice;
5. vzgojo ljudstva v duhu mednarodne demokratične solidarnosti in miru med narodi.
«Demokratična solidarnost» je po-kret in ne organizacija, tako da lahko zajema	naj raznovrstne jše
ljudi v svojem humanitarnem poslanstvu. Istočasno pa bo koordinirala vse delovanje za pomoč pre-
ME NASEDAJTE
Babičevi provokaciji
Babičeva nacionalistična skupina še vedno zlorablja ime slavne Osvobodilne fronte, da bi preslepila slovenske demokratične množice, jih odcepila od protilmperialistlčne fronte in Jih zavedla v novo slovensko nacionalistično stranko, ki jo Je ustanovila po svoji izključitvi iz demokratičnih organizacij.
Da bi tudi na zunaj pov-darila razkol, ki ga skuša povzročati, je začela izdajati izkaznice pod imenom OF. To je ponovna težka provokacija, ki jo Je zagrešila Babičeva nacionalistična skupina, da bi razbila SIAU in enotno protiimperialistično fronto v korist imperializmu.
Zato Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO
poziv»
vse slovensko prebivalstvo, naj ne naseda tej Babičevi provokaciji in naj odločno zav rne vsako Izkaznico, ki Je viden Izraz izdajstva načel OF in slovansko-italljanske-ga bratstva.
Smt fašizmu • Svoboda narodu!
Tajništvo Osvobodilne fronte
slovenskega naroda za STO
da mora delati občinska uprava na osnovi demokratičnih in človečanskih pravic, brez ozira na narodno pripadnost, to pomeni na osnovi narodne enakopravnosti.
Druga točka je važna, ker nam pove, kje je treba vzeti sredstva in denar za izvedbo obsežnega go. spodarskega programa. Obdavčenje premožnejših slojev nq tak način, da se ne bodo mogli izmakniti ali preložiti breme na delovno ljudstvo. To je tisti demokratični način, ki bo preskrbel potrebne fonde za občino in njena dela, ki bodo v korist vsem.
Program vsebuje po točkah vse panoge dela ln vsakdanjih potreb življenja. Vsak delovni človek bo dobjl v njem izpolnitev svojih po-tereb in težav.
Sedma točka programa obravnava vprašanje kmetov. To vprašanje se nas Slovencev posebno tiče, ker Je večina našega prebivalstva kmečkega in ker imajo naši kmetje težav nemalo.
Vprašanje vode je za naše kmete, eno najvažnejših, ker trpi naša kraška zemlja najbolj na pomanjkanju vode. Posebne, nizke tarife za vodo za namakanje njiv so vključene v program komunistične
Življenjepis
brez komentarja
Babičeva nacionalistična skupina je v teh prvih šestih mesecih po objavi resolucije Informacijskega urada razširila poleg vseh drugih zlaganih vesti, tudi vest, da je to-
nastoptl proti tožlteljem, tako da se Je dejansko spremenil v tožitelja. Na tem procesu je izjavil, da pripada de. lavcem pravica oborožene borce proti fašizmu in dolžnost, da so v tej
variš Vidali, generalni sekretar Ko- borbi za obrambo svobode bratsko
(Nadaljevanje na 2, str.)
munistične partije STO, agent imperializma, da prodaja Trst Italiji, da ne ve kaj pomeni narodno osvobodilna borba, da se je priplazil v Trst iz mehikanskih gozdov in da je prišel tu z namenom, da razbije vse demokratične organizacije.
Zato objavljamo prevod članka, ki ga je v četrtek 19. junija 1947 po nalogu Uršiča in Babiča objavil «It Lavoratore».
BORBENO ŽIVLJENJE
Viktor Vidali se Je rodil v Miljah 27. septembra 1900 in je dovršil trgovsko akademijo. Ko Je imel 17 let je stopil v socialistični mladinski po-kret in se Je aktivno udeležil vseh stavk od 1918 dalje. Boril se Je vedno v prvih vrstah proti fašizmu in so ga večkrat aretirali pred in po prevzemu oblasti s strani fašistov. Prvič so ga aretirali avgusta 1919 ob prvem fašističnem napadu na Delavsko zbornico, ob barikadah pri Sv. Jakobu, kjer Je Izgubil svojega tovariša ln prijatelja Bruna Taboga, pozneje 1921 ob požigu ladjedelnice Sv. Mar ka, maja Istega leta Je bil aretiran kot načelnik oborožene opozicije proti fašizmu in avgusta, ko so ga sodili na Porotnem sodišču Je ostro
združeni Slovenci In Italijani.
Istočasno deluje tudi na organizacijskem polju. Na kongresu socialistične mladine zastopa po cepitvi primorsko komunistično mladino. Je eden Izmed ustanoviteljev KP1 tn mladinske federacije Julijske kiajlne. Na koncu leta 1921 mora zbežati v Nemčijo, kjer ga internirajo v kon-
NA IV. STRANI
OSNUTEK VOLIVNEGA PROGRAMA RP STO
SOLIDARNOST P.D. S PRIPRAVLJALNIM ODBOROM
Brez ljudskih množic
ne more hiti napredne kulture
sta najbolj važni, predstavljata temelj vsega programa. Prva točka zahteva najširšo avtonomijo samostojnost za občino, ker bo le tako uspešno delala. Fašizem je vzel vsako samostojnost občini, tako je morala za vsako stvar, ki jo je ho. tela podvzeti, po privoljenje v Rim. Tudi danes je samostojnost za občino nujna, ker bo sicer odvisna od organov, ki so pod vplivom tukaj, šnjih alj tujih kapitalistov. Njihove želje in uprava pa se v mnogih stvareh ne razlikuje bistveno od fašističnih.
Prva točka je tudi za nas Slovence pošebno važna, ker zahteva,
Kakor smo že poročali, se je 11. decembra p.l. ustanovil po Iniciativi skupine prosvetnih delavcev Pripravljalni odbor za zaščito ln gojenje naprjedne ljudske kulture, ki ga sestavljajo tisti kulturni delavci, ki so ostali zvesti svojemu visokemu poslanstvu ljudskega izobraževanja.
V mesecu svojega obstoja je Pripravljalni odbor prejel nešteto resolucij, ki so mu jih poslala prosvetna društva mesta in podeželja ter nešteto pozdravov raznih množičnih organizacij.
Predvsem moramo omeniti, da je Tajništvo Osvobodilne fronte objavilo .poziv, v katerem izraža vso svojo solidarnost z delovanjem Pripravljalnega odbora in željo, da postane slovenska prosveta resnično napredna in ljudska. Poleg Tajništva OF so poslale svoje pozdrave Pripravljalnemu odboru sledeče organizacije:	Glavni odbor ZAM,
Glavni odbor ASIZZ, Glavni odbor Zveze partizanov STO.
Pri tem pa so prosvetna društva dokazala, da čutijo ta problem in da ga čutijo osnovne slovenske ljudske množice. Dan za dnem nam prihajajo resolucije, pisma, ki dokazujejo globoko zrelost slovenske-
ga prebivalstva, ki sl hoče ustvariti preko svojih pravih predstavnikov resnično napredno prosvet ' v duhu narodno osvobodilne borbe ln vsesplošne borbe proti kapitalističnemu in imperialističnemu izkori-
centracljsko taborišče ln od koder pobegne. Na mednarodnem kongresu socialističnih In komunističnih študentov v Leipziga zastopa italijansko študentsko komunistično mladino. Ko se vrne v Italijo, ga KPI pošlje v A-lesandrljo, kjer ga fašistične bande zabodejo ln ga pustijo kot mrtvega. Aretirajo ga po «pohodu na Rim». I» pustijo ga leta 1923, toda ga ponpv«. no aretirajo. Se vrne v Trst, toda mora zbežati v Alžlr, kjer ga zasleduje policija In se mora zaradi tega podati v Ameriko, kjer vodi Federacije KPI.
Je eden izmed ustanoviteljev «Antifašistične zveze Severne Amerike», tajnik zveze za italijanske begunce, odgovorni urednik tednika «La Campana», ustanovitelj dnevnika «li Lavo. ratore» v Chicagu. V ZDA so ga težko ranili, ker je branil Sovjetsko zvezo na protikomunističnem zborovanju, Iz ZDA so ga pregnali ob zloglasnem procesu proti Sacco In Vanzetti, katerega Je bil velik prijatelj. Podal se Je v Mehiko, kjer Je bil eden Izmed voditeljev «Antlimperialistlčne zveze Amerike».
V Evropo se Je vrnil leta 1930, bil je v Sovjetski zvezi, udeležil se je raznih revolucionarnih pokretov ter protlhltlerJevške borbe v Nemčiji. Leta 1934 se je podal v Španijo, kjer Je Ilegalno deloval po porazu asturske revolucije. 18. Julija 1936 je v Madridu, kjer je organiziral slavni «Quinto
ščanju in zapostavljanju.
Tako so izrekla svojo solidarnost ! Re^miento» ki je šte! preko 130.000 , ,	__.	l vojakov In ki Je bil ena Izmed naj-
z delovanjem Priprav Jalnega odbo-, bolJ31h ed|n|c gpanske repub]|ke B{,
ra sledeča prosvetna društva: «Srečko Kosovel» - Sv. Vid, «Marij Matjašič-Milan» - Barkovlje, «Rav-ber» s Greta, P. D. Zgonik, Sv. Ivan - Medja vas, «Prešeren» - Ko-lonkovec, «Rdeča zvezda» • Salež, P. D. Opčine, «Sl. Škamperle» . Sv. Ivan, «S. Jenko» . Trst-centet,
PROSLAVA AVN0J-a‘v LENINGRADU
700 visokošolcev obsoja Titovo kliko
Leningrad — «Izvestija» 3. decembra 1948 so objavila vest, da se je 700 jugoslovanskih visokošolcev zbralo v Domu kulture v Leningradu ob priliki proslave obletnice AVNOJ-a in proglasitve FLRJ. Zborovanju so predsedovali srbski, črnogorski in bosanski partizani.
Z velikim navdušenjem so vsi vi-sokošolcl sprejeli pismi, ki sta bili poslani Informacijskemu uradu in tovarišu Stalinu.
Je politični komisar te edinlee. Isto funkcijo Je Imel v slavni diviziji «Listerà. Bil je Inšpektor propagande v sovražnikovem zaledju, organiziral Je prvo vojaško akademijo In prvo partizansko šolo. Tov. Vidali je bil eden Izmed najaktlvneših komandantov v obrambi Madrida, kjer je bil hudo ranjen 1938. Ob koncu vojne Je organiziral «jurlšne bataljone», ki so ščitili republikansko vojsko, ki se je umikala proti francoskim mejam. Imenovali so ga comandante Carlos.
Med zadnjimi je zapustil Španijo in se Je nato podat v Mehiko, kjer je skupno s tovarišem Montagnano in s socialistom Frola organiziral «Mednarodno zvezo Garibaldija», ki je organizirala na tisoče In tisoče borcev proti fašizmu. Ob osvoboditvi mu Je dal italijanski CLN visoko priznanje za njegovo delovanje. Tistikrat Je bil v Izvršilnem odboru Delavske konference latinske Amerike, ki šteje preko 5 milijonov organiziranih delavcev.
To je torej biografija tovariša Vi-dalija. Brez komentarja.
Likvidirali so program OF
Nova nacionalistična organizacija, ki si laino pristaja naziv OF. je 15. decembra 1948 objavila svoj idejni program, sprejet od njenega glavnega odbora 24. novembra 1948 t.j. cele In tedne pred objavo■ Vsekakor ie ta zamuda značilna ie sama vo sebi in kaze, da so čakali ugodne prilike za njeno objavo. Ta prilika se jim je res nudila: izbrali so si vvrav 7- obletnico ustrelitve ljudskega heroja Pina Tomaniča in tovarišev. Se enkrat so hoteli izrabiti za svo-
je politične špekulacije spomin cij OF in slovansko-italljanske
demokratičnih organizacij ravno tako kakor je izrabljala njihova Imena, ko je pošiljala svoje fantomske delegacije v Jugoslavijo, da bi prikrila pred jugoslovanskim ljudstvom resnično stanje v Trstu.
Z vsemi svojimi manevri ni zlomila odpora demokratičnega ljudstva ln ga ne bo zlomila niti ob tej priliki. S svojimi argumenti, ki so argumenti med narodne demokratične fronte in Sovjetske zveze, pa ji bomo iztrgali se tiste ljudi, ki ji sledijo v dobri veri.
Tàko se bo v resnici ustvaril blok vseh demokratov Trsta, ki se bodo borili na volitvah za zmago ljudstva. Vollvna borba bo Istočasno borba proti impe rlallzmu, za mir in spoštovanje mirovne pogodbe.
Karel SiSkovtt
na enega najsvetlejših vzorov borbe tržaškega delovnega ljudstva.
Svojo iz izdajstva rojeno"organizacijo so s tem hoteli ožariti s slavnimi tradicijami borbe tržaškega delovnega ljudstva proti fašizmu. Ponovili so na ta način v malem burko, ki jo le šest mesecev uganjajo s slavnim imenom in potjo Osvobodilne fronte, da bi preslepili tržaške delovne množice.
ZATAJITEV PllUGRAMA U F
S tein programom ponovno dokazujejo, da hočejo ostati zvesti svojemu odpadniškemu bistvu ter svoji politični metodi zaslepljevanja javnega mnenja. V devetih točkah so postavili novi nacionalistični organizaciji ideološki temelj, ki kljub farizejskim frazam o slovansko-italijanskem bratstvu razkriva svoje nacionalistično bistvo. Iz programa Babičeve organizacije ^so izostale nekatere bistvene točke osnovnega programa O-svobodilne fronte iz leta 1941 ter njegove dopolnitve iz leta 1945• Vse to kaZe, da se je nova organizacija hotè oddaljila od programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda. S tem programom se je dopolnilo Ze od vsega početka napovedano a od nacionalistov dosledno prikrivano izdajstvo slavnih tradi-
demokratične fronte.
Zaman iščemo v tem programu le ene besede o vseslovanski solidarnosti in vodilni vlogi SZ, ki sta bili Osvobodilni fronti od njene ustanovitve dalje njena ogelna kamna. Tretja temeljna točka OF iz leta 1941 jasno izraza to težnjo z besedami «Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.» Prav tako tudi dopolnitev iz leta 1945 potrjuje to osnovno zahtevo vseh demokratičnih Slovencev, ko pravi v peti točki: «Nerazdružljlvo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim ruskim narodom in vsemi slovanskimi narodi, naša naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovanska enotnost, z ruskim narodom na čelu.» Cernu je torej nova organizacija popolnoma pozabila na najzvesteiše zaveznike tako za časa narodnoosvobodilne borbe kot tudi v vsej dobi borbe proti imperializmu od konca vojne do danes? Da bi vsaj nekoliko zakrinkala svojo protisovjetsko in protislo vansko bistvo in preslepila naivneže, je med ostalimi hinavskimi frazami dvakrat v uvodu k programu omenila Sovjetsko zvezo kot vodilno demokratično silo. Toda vsakdo ve: program
organizacije je obvezen zanjo in vse člane, kar pa se napiše izven točk programa, pa ne ve-te nikogar. Tako je dosegel Babič, da je volk sit in koza cela.
Po istem načelu je na kratko odpravil tudi s sedmo točko programa OF iz leta 1945, ki slove: «Osvobodilna fronta, po-bornik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki, kajti šovinizem izvira po eni plati iz zaostalosti, po drugi strani pa je sredstvo najtemnejše reakcije in imperializma. Šovinizem prinaša koncem konca najhujšo škodo lastnemu narodu.» Namesto zahteve po dosledni borbi proti vsakemu šovinizmu kot najnevarnejšemu sredstvu Imperializma za sejanja razdora med svobodoljubnimi narodi se nacionalisti zadovoljujejo s pohotno Zeljo o nacionalni skupnosti in bratskem sožitju.
IZDAJSTVU RIAD PR0TIIM9E-HIALI8TIČ1VU PRURITO
Kot je ta nacionalistična agentura zatajila osnovna načela Osvobodilne fronte tako tem svojim programom izdaja tudi dosedanjo enotno protiimperialistično fronto na Tržaškem ozemlju. Slovensko-itali-janski antifašistični uniji ne priznava več pravice^ da bi
kot predstavnica demokratičnih ljudskih množic STO vodila njihovo borbo za politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice. Vse fujikcije, ki jih je doslej imela SIAU, prevzema sama v svoje roke- S tem je torej nacionalistična klika zape la requiem slovansko-italijan ski protiimperiallstični fron ti ter si lasti vso njeno po litično In moralno tradicijo Prav tako ne omenja niti z be sedo, da je ta njihova organizacija kakor koli povezana s SIAU. Iz organizacijskih načel izhaja celo, da skuša nova organizacija slovenskih nacionalistov prevzeti tudi organizacijsko funkcijo SIAU. Ta\načela namreč predvidevajo, da morejo postati ciani laine OF tudi množične organizacije, ki so pa razen prosvetnih društev vse slovansko-italijanske.
Kdor še ne verjame, da je Babičeva Of do kosti nacionalistična, naj poišče v njenem programu, kaj misli ta klika o svetovni demokratični fronti, ki se pod vodstvom SZ bori za mir, proti imperializmu. Nacionalisti niso demokratične fronte nikdar poznali in zato tudi ta program ne ve o njej povedati niti črke-
POLITIČNI OBZORNIK
Kmalu po ostavki ameriškega zunanjega ministra Marshalla Je sledila vest o povečanju stroškov za oborožitev. Ta dva dogodka nam pojasnjujeta komedijo, ki se Je odigrala v Bell biti. Ameriški monopolisti so se v poslednjem času preveč razkrinkali s svojim zaupnikom Mar-sballoni. Da bi še nadalje dògli slepiti mednarodno Javnost, so se oblekli v ovčjo kožo. Marshalla Je zamenjal Acheson, ki pa bo izvajal imperialistično politiko, seveda z drugimi metodami. Ostavka Marshalla vendar kaže na velik vpliv sil, ki se bore za mir. Te sile so s svojim nastopom prisilile ameriški kapital, da Je odpoklical preveč napalnega Marshalla.
Borba za petrolej na bližnjem vzhodu se Je v tem tednu zaostrila. Angleške vojne ladje krožijo po severnem atlantskem oceanu, druge pa se bližajo palestinskim pristaniščem, Palestina je ključ do petrolejskih vrelcev tn zato se zaostruje borba med «zavezniki», ki Jo za kulisami vodijo agenti petrolejskih trustov.
Francoski kapitalisti, ki so se prodali ameriškemu imperializmu, so v velikih škripcih. Boriti se morajo proti vsakodnevnemu naraščanju odpora med delavstvom. Zelo morajo paziti, da se vlada Queille-a ne prevrne. Glavni urednik «Humanl-6e-a» Cachin je v francoski zbornici ostro napadel, sedanjo francosko politiko, ki žene deželo v Degaullov fašizem.
V Franciji se zelo živo razpravlja o nedavni aretaciji madžarskega primata Mldszentlja, ki Je hotel organizirati državni prevrat v madžarski ljudski republiki. Zaradi te disku-sije se Je poslanec ln duhovnik Gau odločil, da pojde na Madžarsko la da se tam prepriča o obtožbah
In dokeazlh proti temu agentu imperializma.
Povsod se torej ameriškim Imperialistom godi zelo slabo v poslednjem času. Tudi v Grčiji In Italiji se dogodki razvijajo v njihovo škodo. V Gčiji so Markosovi partizani postati še bolj bojeviti kot prej kljub neštetim «končnim» ofenzivam fašistov e dni so zelo bombardirali Solun In nekatere partizanske edt-nlce so Izvedle napade celo v središču tega mesta. Tsaldarisova vlada se zaradi teh uspehov zopet ma. Je. V Italiji Je «Katoliška akcija« utrdila svoje položaje v demokrt-stjanski stranki na zadnjem zasedanju glavnega sveta stranke. Ta-ko ta stranka postaja vsak dan bolj očitno sredstvo Vatikana ta obvladanje Italije. Povsod pa se širijo stavke kolonov tn delavcev, kt branijo svojo zemljo in industrii»
V Jugoslaviji se veča odpor preti Titovemu nacionalističnemu režimu. Znak tega odpora je govor slov en skega ministrskega predsednika Marinka, ki se Je motal podati v Trbovlje, da govori rudarjem, ki so ra. vellčanl obljub tn protideiavske p» llttke sedanjih voditeljev Jugoslavije.
Daljni vzhod je termometer po slednjih neuspehov ameriških mi.oe rialistov. CangkaJSek Je Javil, dt ere na «počitek» na Foraozo tei Je istočasno pozval svoje najzvestej $e, naj zapuste «nevarne» predel. Kitajske tn naj gredo kamor sl že »Jo. Tientcsln je padel, Peking j, tik pred padcem, ljudska armada j, začela svoje poskusne napade o. Rumenega morja do Hankova. Pre dvldeva se v kratkem splošna ofen zlva na vsej črti. Usoda ameriški podružnice na Kitajskem Je zapeči tena.
Beli sindikati
In “samostojna,, stranka
Enoten nastop delavstva je najhujši udarec, ki ga lahko dobi imperiai leem pri nas, ker Ul mu bilo s tem onemogočeno vsako kovanje nadaljnjih načrtov za spremenitev našega mesta v strateško bazo proti tovjetski zvezi in državam ljudje demokracije.
Zato skuša preko svojih agentov in hlapcev cepiti na stotero sindikalnih organizacij delavski razred In kmečko prebivalstvo naše' cone Zaiadi tega se ustanavljajo slovenski beli sindikati pod visokim pokroviteljstvom italijanske demokri-stjanske stranke Vatikana.
O tej ustanovitvi po roča «Demokracija». S to ustanovitvijo se ne ukvarja tPrimorski dnevnik», ki se pa raje bori proti «kompromisov stvu» Enotnih sindikatov, t.j. proti enotnosti delavskega razreda, proti najhujšemu udarcu imperialistom.
Morda pa se Habič strinja s to razbijaško linijo v sindikatih. Zato ne smemo pozabiti, da je ustanovil «samostojno» slovensko stranko, ki Je ravno tako razbijaštvo enotne demokratične Ironie in najhujie izdajstvo, ki ga je zagrešil ne same proti demokratičnemu pokretu, marveč ravno proli slovenskemu prebivalstvu naše cone.
Na liniji razbijaštva delavskega razreda in demokratične fronte sta se tore) našli obe slovenski nacionalistični skupini. Prvi korak sta napravili. Prišlo bo tudi do enotnega nastopa obeh skupin. Ljudstvo pa bo preprečilo, da bi Agnelettovi beli sindikati dosegli s voi razbija* iki namen In bo istočasno preprečilo. kakor je že preprečilo, da bi Babič uspel v svoji spolitični» prevarantski akciji.
DELO V MESTU II MA VASI
ZMAGA ENOTNIH SINDIKATOV NA KMEČKEM POLJU
KOLONI IN VELEPOSESTNIKI
SKLENILI SPORAZUM V MILJSKEM OKRAJU
6U odst. pridelka pripada kolonu - Veleposestniki so popustili tudi v vprašanju 75 odst. povrnitve tistih pridelkov, ki so jih koloni pridržali po vojni
NISO ZADELI
12.	januarja se je Petronio zopet razpisal v «Primorskem dnevniku». U splošne besedne in miselne zmešnjave je le težko razbrati, kaj hoče povedati. Vendar je na vso srečo naslov jasen in iz prvega odstavka se lahko tudi neka) razbere. Tako ugotavljata Petronio in Primorski, da se je bitka za tvorniške Odbore končala z zmago industrij-cev. Ker so ES del Svetovne sindikalne zveze in delajo popolnoma v skladu 2 njenimi direktivami, pomeni pisanje Primorskega, da izvaja dela v 'tl razred vsega sveta politiko v korist industrijcem. Šprahi jemo se tore), kdo še sploh vodi razredno borbo proti kapitalistom Čudno se nam le zdi, da se proti tvorniiulm odborom zaletavajo z i»to besno jezo vsi časopisi, ki izražajo mišljenje kapitalistov.
Tudi ženam je v isti številki Primorskega posvečen večji članek. Tu časopis «ugotavlja», da so žene sledile Vidaliju, ker Jih je tzamamlla» njegova beseda. Morda bodo še prihodnjič nadaljevali, tokrat pa v stilu (jubezenskega in kriminalnega romana in bodo tako prodali vet izvodov svojega lista, za katerega »e Slovenci ne zanimajo več.
Tudi ta članek o ženah «ugotavlja», da so prešle s poti borbe za mir in mirovno pogodbo na pot imperializma in da dobiva-o v tem delovanju podporo Mednarodne demokratične ženske zveze. Tudi MDZZ je torej prešla na pot Imperializma, saj po Primorskem podpira ASIZZ, ki je že na tei poti. Citatelji Primorskega se lahko res vprašalo, kdo je še sploh proti Imperializmu.
Slovanskim demokratom
sektorja Ponciana!
Iskreno se vam zahvaljujemo za vaS dopis s pozdravi katerim nam žago tavljate svojo vsestransko podporo Bodite prepričani, da bo časopis «DELO» vedno In povsod glasnik slovenskega demokratičnega ljudstva, njegovih teženj In branilec pravic za katere se Slovenci borimo v okviru slavne OF, sestavnega dela SIAU.
Uredništvo.
Za kolone našega ozemlja še vedno stara fašistična pogodba iz leta 1934, ki nikakor ne ustreza potrebam in interesom kolonov, ki so na la način v veliki meri zapostavljeni. Proti tej pogodbi so se ES vedno odločno in vztrajno borili.
Rezultat te dolgotrajne borbe je ■ avno sporazum, ki je bil te dni pozaslugi ES dosežen med koloni m veleposestniki miljskega okraja.
Sporazum, ki stopi v veljavo z U. novem breom 1948 in bo veljal za dobo 5 let, vsebuje med drugimi, sledeče važnejše točke:
Kolonu pripada 60 odst. vsega pridelka, 30 odst tega pridelka pripada veleposestniku, dočim investira slednji ostanek, t.j. 10 odst. v gospodarska izboljšanja posestva. V tem imajo prednost popravila kmečkih hiš. izboljšanje zemljišč In nakup kmečkih strojev. 60 odst. hlevne živine pripada kolonu, ki žvime. ko stopi spetaoihrdluaoird ki postane lastnik svojega odstotka živine, ko stopi sporazum v veljavo. 40 odst. hlevnq živine pa oripada veleposestniku. V slučaju pomanjkanja ali nezadostnega števila glav živine, se gospodar obvezuje, da s svojim predujmom poskrbi za potrebni nakup. Kolon lahko vrne posojeno vsoto v 6 letih In sicer' v letnih obrokh 2o odst sposojene vsote. Hlevn prdelki ee razdelijo: 60 odst. kolonu in 40 odst gospodarju. Nadalje mora gospodar datil od svojega deleža četrtino na izboljšanje posestva. Nadalje se 'menuje paritetna komisija, sestavljena iz 6 članov, od katerih izbe-• <mo koloni in veleposestniki enako število članov, dočim obe stranki sporazumno predlagata predsednika te komisije. Naloga tg komisije je,
da nadzoruje pravilno izvajanje izvajanje sprejetega sporazuma in rešuje vsa sporna vprašanja. Vsi računi posestva se vodijo obojestransko, Veleposestniki ga ne smejo odpovedati, čq nimajo utemeljenih in tehtnih razlogOv.
Izven sporazuma je bilo po uspešnem prizadevanju ES sklenjeno, de popustijo veleposestniki v svojih zahtevah glede povračila protivrednosti z 76 odst. pridelka, ki so sl ga koloni prejšnja leta pridržali. Večinoma bodo koloni povrnili le 10 p-c. te razlike in to v roku petih let.
le navedenih glavnih točk tega sporazuma je vsakemu jasno, da je to velika zmaga Enotnih sindikatov, ki so pravilno vodili borbo naših kolonov za dosego izboljšanja delovnega razmerja z veleposestniki. Ce primerjamo gornji sporazum z dejanskim položajem, v katerem se še vedno nahajajo koloni v Italiji, Je to obenem pozitiven doprinos za borbo, ki jo že četrto leto vodijo italijanski koloni In so do danes dosegli komaj 53 odts. pridelka svojo korist. Brez dvoma bodo v doglednem času pristali na ta sporazum še drugi veleposestniki.
Tako izgloda cesta, ki pelje v Me d jo vas in o kateri smo pisali v pretekli številki
Razni tovariši so nas obvestili, da hodi po coni A STO neka osebi ki se predstavlja kot zaupnik. Včasih izjavlja, da je v stiku s tov. Vldalljem, včasih pa govori, da vodi KP STO napačno linijo, s katero ne soglaša KP ZSSR.
On Ima malo, rdečo izkaznico, ki Jo brani v tobačnici, Izkaznica, U je opremljena z malo fotografo in modrim pečatom Je pisana v cirilici.
Ta človek je srednje postave, šibak, ima svetlo plave lase in kostanjeve oči Govori italijanščino le s težavo ter trdi, da ne zna slovenščine.
Pričel sc je približevati našim tovarišem te v Juliju In kroži po vsej coni, a prav posebno po Miljah.
PROBLEM NA&IH PERIC
V enotnosti je moč
Perice so delno tudi same krive svojega položaja ker se ne pobrigajo za svoje skupne interese
S konkretnimi vprašanji .
(Nrd 'lievnnje s 1. str.)
partije za obč.nske volitve.
Konkurenca poljedelskih proizvo. dov iz tujine je prisilila naše kmete na Krasu, da ponekod sejejo sa. mo še deteljo, ker se jim žitarice ali drugo več ne izplača. Uvedba trošarine v korist našim kmetom bo zato omogočila kmetom konku renco in obstoj.
Ze naše prebivalstvo samo je videlo potrebo ustanavljanja nabavnih in prodajnih zadrug, da prepreči izkoriščanje in odiranj po ka.' pttalistih in veletrgovci. Mnogokje pa so naše zadruge le slabotno ž> votarile. Podpora nabavnim in prodajnim zadrugam po naših vaseh predstavlja zato ne samo pomoč našim zadrugam, nego tudi preko njih našemu kmetu.
Med najvažnejšimi zahtevami programa glede kmetov vidimo v zahtevi da se zmanjša davčno bre. me. ki tare našega kmeta. Tako bo tudi v trm najvažnejšem vprašanju naš kmet imel v komunističnih delegatih na občini svoje najboljše zaveznike.
Iz programa Partije za naše kmete pa lahjto napravimo tudi pot na ostale točke. Ce se vprašamo, kje bo dobila občina denar in sredstva za podnnrn našim kmetom, za zadruge. za znižanje davkov v korist kmetom jtd dobimo odgovor v točki 2.: v obdavčenju premožnie$'h razredov, bogatašev, kamtahstnv itd.. Za Izvedbo vsega programa tudi glede kmetov, pa je potrebno da Ima občina tisto samostojnost ki Jo zahteva 1. točka Brez najšir. še samostojnosti občine, se bodo lahko vedno vmešali tisti Ijudie in izkoriščevalski razredi, ki so dose daj krivi za vse težave našega kme ta in vse težave in današnje stanje sploh.
Program ima Se morda pomenik ljlvosti. zato nai ga naše množice skrbno prršt"4 rajo, ter svoje pošljejo predloge.
Ves Trst pozna perice iz Doline, Boljunca in Brega ter drugih istrskih krajev tudi onstran demarkacijske črte. A dosedaj se še nihče ni zavzel za njihove težave in interese.
Enkrat tedensko gredo naše perice v Trst in peljejo na svojih vozovih in vozičkih čisto perilo v mesto. Večina ljudi ne Ve koliko silnega truda jih stane njihovo delo.
V Dolini, Bol juncu, Bregu in bližnji okolici ni drv in gozdov. Tako morajo perice že za kurivo na pot in paziti morajo, da ne pridejo v navzkriž s policijskimi predjlsl. Drv pa gre mnogo za kuho perila, a da oi jih kupovale ni niti govora.
Tudi sredi zime morajo prati na prostem, na pr vtoru, ki jim ga je zato pripravila občina.
Poleg tega dela pa imajo naše perice i • vsa domača gospodinjska dela, skrbeti morajo za hišo, družino in otroke.
Dela in truda torej ne manjka našim pericam u zaslužka za to težko delo je silno malo. Ni dovolj, da |im delajo veliko konkurenco parne in druge mestne pralnice, še med seboj se niso dogovorile, da bi enotno nastopile v obrambo svojih | interesov. Tako sj nehote druga drugi zbijajo cene, škodujejo druga drugi in si same manjšajo svoj zaslužek.
Sindikalno vodstvo se mora zainteresirati tudi za naše perice, ki so delovni ljudje, katerim je dose, daj najbolj škodovala lastna neenotnost. To pa je predvsem koristilo mestnim «gospem», ki so plačevale in še plačujejo za žulje peric maloštevilne vinarje. Enotne in združene bodo naše perice lahko postavile enotne cene in tarife ter preprečile nadaljnje Izkoriščanje.
Enotnost je nujna v interesu samih perici
Morda pa bi se lahko ta enotnost prenesla tudi na zadružno osnovo. Brez dvoma bi našim pericam koristila nabavna zadruga, za skupen nakup njihovih potrebščin kot so milo, krtače, posoda itd.
Zadružna enotnost na prodajni in produktivni osnovi, bi pa naše perice usposobila, da bi lahko uspešno konkurirale tudi mestnim pralnicam. Z enotnimi, združenimi močmi, bi naše perice lahko dosegle, rta si bi izboljšale možnosti dela in konkurence. Z združenimi močmi bi lahko dosegle, da bi se postavila zadružna pralnica ali pa kake druge zadružne oblike dela, ki »o za nje koristne. Naše perice same morajo preučiti, kar jim je najbolj koristno in potrebno ter se združiti, da ne bo imel več tretji koristi od njihove neenotnosti. Krajevne sindikalne organizacije jim bodo dale v teh njihovih naporih vso potrebno pomoč.
D volilnih imenlhih
Prt dsedstvo tržaške oečine je na redni seji odločilo, da se 17. t. m. objavijo voljvni imeniki. Ti imeniki, vsebovani v posebnih zvezkih bodo na razpolago občinstvu v ob. črnskem uradu, mestnih sektorjih v ul. del Vento in ul. Mazzini 25 ter pri anagrafskem uradu ul. Diaz.
To je ponovna krivična udejstvl-tev splošnega ukaza 345. Ta način objavljanj« volivnih imenikov je
protidemokratičen in ne upošteva Interesov vsega prebivalstva. To je voda na mlin reakcije, ki skuša odvzeti volivno pravico demokratom in podtakniti v sezname razne svoje pajdaše, ki na podlagi zakonov nimajo votivne pravice.
Vsem prebivalcem in vsem demo. kratičnim organizacijam je treba dalj možnost pregleda teh imenikov. Rok za pregled Imenikov je prekratek, uradi, kjer so imeniki na razpolago, so tudi nezadostni. V vsakem volivnem sektorju je treba staviti na razpolago več izvodov vol.vnega imenika.
Očivldno se hoče s takim postop. kom pristransko pomagati tukajšnjim reakcionarnim strankam in njihovim pripadnikom, vse to v škodo demokratičnega prebivalstva.
Kaj išče policija
v Trebčah?
Pretekli torek je bila ponovno policija po hišah v Trebčah, zanimala sa je za preteklost vaščanov.
Kdo je bil pri partizanih in slična vprašanja se policije prav nič ne tičejo. Kdor je bel partizan, je na to lahko samo ponesen in to do sedaj še v nobeni evropski državi razen v Frankovi Španiji ni bilo proglašeno ket predmet preiskav in zasliševanj. Zato bi bilo potrebno, da policija objavi, kaj je hotela s to čudno preiskavo, ki je zadela najgloblja čustva našega ljudstva.
Enotni Sindikati . Kmetijska stroka.
Pozivajo se vsi člani Zveze, ki Imajo trgovsko licenco za prodajo na trgih, da isto takoj predložijo na sedežu ES, ul. Imbriant 5-1, v svrho obnove za leto 1949.
Dedek Mraz
in "človekoljubnost,,
Velik uspeh Otroške božičnice, ki jo je organizirala ASIZZ, očividno ni šel v račun tukajšnji nacionalistični skupini. Z raznimi podtalnimi manevri je skušala, da onemogoči to humanitarno delo v korist našim malčkom. V koordinacijskem odboru za Otroško božičnico je bilo tudi Majda Majnik, članica Glavnega odbora Babičeve SHPZ. Sporazumno je bila sklenjena dosledna apolitičnost te akcije, česar so se aktivistke ASIZZ strogo držale. Dokaz temu je, da so bili po vseh sektorjih obdarovani vsi otroci negle-de na politično usmeritev staršev.
Po zaključku Otroške božičnice je skušala Babičeva skupina organizirati svojo «tretjo božičnico», o kateri Primorski dnevnik na dolgo in široko piše. Pri tem se je SHPZ poslužila svoje odbornice Majde Majnik, ki se je na vse načine potrudila, da doseže «množično» obdarovanje otrok. Seveda skuša Babič prikazati preko svojega glasila, da se je to vršilo na pobudo demokratičnih žena.
Kakšni pa so bili dejanski rezultati. Razdelili so 96 paketov in ne
nad 250, kot piše Primorski dnevnik. Te pakete so prejeli večinoma otroci, ki so bili že obdarovani v naših krožkih; med temi seveda v prvi vrsti otroci nacionalističnih pripadnikov. Ze vsebina paketa prikazuje njihovo «velikodušnost», ki se je kljub milijonom, s katerimi razpolagajo, dokaj revno izkazala. Svojo «apolitičnost» so pa jasno pokazali s tem, da so vsakemu otroku darovali Titovo sliko z življenjepisom v slovenščini in Mvašiini. To nam najbolj izrazito prikaže dejanski namen te njihove polomije.
Da prikrijejo pred svojimi «gospodarji» ta svoj razbljaški neuspeh, skušajo sedaj prikazati svojo «tretjo božičnico» kot «popravljanje krivic», ki so se po njihovih «ugotovitvah» dogodile napram otrokom. To je povdaril tudi njihov «dedek Mraz», ki je «na željo jugoslovanskih otrok takoj prihitel v Trst, da te krivice popravi.»
Njihov razbijaški manever pa je bil preveč jasen in naše ljudstvo že predobro pozna te njihove nakane, da bi nasedalo tak<.m «človekoljubnim akcijam».
«PRIMORSKI DNEVNIK» KLEVETA MDŽZ
RESECA IM «REŠEM»
Pismo, ki ga je poslala MDZZ Glav.nemu odboru ASIZZ, je tukajšnjo nacionalistično skupino očividno zadelo ti živo. To pa tembolj, ker je nedvomno razkrinkalo razdiralno in protiljudsko delovanje te skupine■ Pokazalo je, da je borba, ki jo vodi ASIZZ pravilna in kot taka poznana p sveta. Pokazalo je, da uživa ASIZZ in njeno vodstvo prt MDZZ popolno zaupanje. V svojem onemoglem besa se sedaj Babičeva nacionalistična skup&na preko «Primorskega dnevnika» zaganja celo proti MDZZ, katero med drugim odkrito dolži neresnosti, to pa predvsem, ker ni MDZZ ustregla njihovi pobožni želji za izključitev tov. Marije Bernctid - Marine tn tov. Brlint Loredane, predstavnic ASIZZ, in Glavnega odbora Mednarodne demokratične Zenske zveze.
Kako so Babičeve «aktivistk«» pobirale te opdpise, pa nam najbolje povedo demokratične žene same, pri katerih so se tienile za podpis. Uporabile so vsa mogoča gesla in prevare. Na terenu, kjer je bilo n. pr. pereče šolsko vprašanje, So tvezite, da je ta resolucija za šole. Drugje so besedičile, da je resolucija za mir itd.
Za danes naj zadostuje primer vasice Piščanci nad Rojanom, kjer so ženske podpisale njihovo polo, ker so jim Babičeve «aktivistke» podrepnice so na tej poli potvorile podpis nepismene S0-letne ženice in Izvabile podpise 12 do 25 letnih mladink. To je le eden izmed številnih primerov njihove «resnice».
Članek, ki ga objavlja «Primorski dnevnik» in P. katerem govoriči o «resnici» ter pri tem odkrito blati in kleveta Mednarodno demokratično žensko zvezo, jasno prikazuje vso njihovo protidemokratično in razbijaško politiko.
Delegacija Z P STO
ua Vojaški upravi
Pretekli teden se je zglasila pri polk. Shinkle-ju delegacija Zveze
partizanov STO. ki so sestavljali tov. Grisoni, Dilica, Balbi, Zanghi-rella, Valentini«
Tovariši so izrazili upravičeno ogorčenje, ki vlada med slovenskimi in italijanskimi partizani zaradi krivičnih obsodb, ki jih izrekajo tukajšnja vojaška in civilna sodišča napram borcem in antifašistom na splošno. Polk. Shinkleju so jasno povedali, da politika, ki jo izvaja anglo-ameriška vojaško uprava, nikakor ni v interesu prebivalstva in partizanov, ki so se skupno z zavezniki borili za uničenje fašizma. Opozorili oo na ponovne pojave la-ŠIzraa, ki se skuša uveljavljati. Prikazali so vse krivice, ki se dogajajo partizanom in aktivistom, kt so večinoma še vedno brezposelni ali jih odpuščajo z dela, medtem ko zaposlujejo razne kolaboracioniste ln fašiste. Svojo obrazložitev, ki je bila izčrpna, je delegacija zaključila ti konkretnimi zahtevami: revizija procesov fašističnih zločincev in kolaboracionistov; izpustitev partizanov in antifašistov, ki se nahajajo v zaporu; uvedba preiskave o stanju tržaških zaporov: ponovni pretres in preučitev vseh predlogov in zahtev, ki jih je svoječasno ZP stavila vojaški upravi in ki so bile zavrnjene.
Ob koncu razgovora je polk. Shinkle obljubil, da bo vojaška uprava do 15. t.m. odgovorila na postavljene zahteve.
Delegacija je obenem sporočila g. polkovniku, dg bo ZP STO v primeru negativnega odgovora prisiljena obvestiti o sedanjem stanju OZN, vlade demokratičnih držav ln vsa evropska partizanska udruže-nja ter politične osebnosti Anglije in ZDA.
ZG0D01/IWSRI DNEVI-------
Enotni Sindikati - Kmetijska stroka. Te dni so se na sedežu Zveze pričela pogajanja za določitev nove dra-ginjske doklade za vrtnarje, ki so nameščeni v cvetličarskih podjetjih in privatnih vilah.
4. jan. 1787 so v Ljubljani začele Izhajati «Lublanske novize», prvi slovenski časopis, čigar uretiinlk je bil Valentin Vodnik.
8. Jan. 18)9 je umrl v Ljubljani prvi slovenski pesnik, Valentin Vodnik.
». jan. 1856 se Je rodil v Globokem pri Rimskih toplicah A. Aškerc, naš pripovedni pesnik, kt se Je posebno odlikoval s svojimi baladami. V svojih borbenih pesmih ni prezrl perečih socialnih vprašanj. Naj znamenitejša njegova pesnitev je ciklus pesmi «Stara pravda», ki opeva kmečke punte.
12.	Jan. 1887 je v Gorici prlrodoslo-vec in pisatelj Franc Erjavec.
13.	Jan. 1703 je Izšel prvi ruski časopis, ki ga Je ustanovil Peter Veliki.
14.	jan. 1235 je umrl prosvetitel/ srbskega naroda In ustanovitelj srbske pravoslave cerkve sv. Sava sin ustanovitelja srbske države Stefana Nemanje.
15.	Jan. 1623 se je rodil v Parizu Jean Babtlste Ponuelin - Molière, pisec komedij svetovnega slovesa.
19. Jan, 1876 se je rodil na Premu pri Ilirski Bistrici slovenski pesnile Dragotin Kette.
31. jan. 1934 je umrl najvcCJl genij človeštva Vladimir ltjlč Lenin, tvorec prve socialistične države. Nauke Marksa in Enkelsa je nadalje razvil In prllagobll dobi umirajočega kapitalizma kot je nazval sedanjo dobo imperializma. On je ustanovitelj slavne B01J-ševlške partije In voditelj velike okto. brske revolueje.
Enotni Sindikati - Zveza prosvetni^ delavcev. Redni občni zbor zveze se bo vršil v nedeljo 16. t.m. ob 8. url v ul. Imbrlani 5-1. Se poziva na polnoštevilno udeležbo.
Ustanovljen je
odbor za 1. maj 1M9
Te dni se je ustanovil Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja 1949, ki ga sestavljajo zosto-pniki demokratičnih organizacij.
OBČINA NAJ SE MALO POBRIGA ZA OKOLIŠKE VASI
Na Opčinah grade vrtove
stanovanjske hiše pa so porušene
Mnogo je stvari, ki težijo naše
prebivalstvo na Opčinah, a eno v-prašanje se že vleče tri leta in je Ae vedno nerešeno, a je tako pereče kot prvi dan. V bombnih napadih je bilo uničenih na Opčinah veliko število hiš. A danes, tri leta po končani vojni, preko 60 hiš še vedno ni obnovljenih.
ZVU prispeva k stroškom obnove le 50 odst., ostalo pa morajo kriti oškodovanci semi Odkod naj izvlečejo tisti, ki jim ni nič ostalo tistih 50 odst., če znaša to danes pol milijona lir, včasih tudi več. Tudi v tem vprašanju so končno oškodovani tisti, so sj s prihranki postavili skromen dom, a sedaj, nikakor ne premorejo toliko, da bi ga obnovili. Nasprotno pa koristi anglo-a-meriški ukrep premožnejšim slojem, ker lahko doprinesejo svojih 50 odst. in, jim potem priskoči ZVU v
PISMO HIŠNEGA ODBORA P. D. «ŠKAMPERLE»
............. je potrebna
zaščita policije za njihove manevre
Hišni odbor P. D. Slavko Škamperle nam je poslal pismo iz katerega podajamo krajši izvleček.
Ze dalj časa se zaletava Pr.mor. ski in nacionalistična skupina pri Sv. Ivanu, češ da se ovira slovenska kultura s tem, da se preprečuje nastop Slovenskega narodnega gledališča v dvorani društva. Ven. dar je pa upravi SNG dobro znano, da uprava hiše ne dovoljuje, da bi prihajali v dvorano in ostale prostore ljudje, k, vodijo sovražno ali razbijaško politiko pro. ti demokratičnim organizacijam, ki upravljajo poslopje in dvorano. To vedo, ker je bil po predhodnem dogovoru s SNG preprečen dostop v dvorano takim osebam prav pri neki njegovi predstavi. Da jim je to znano, je razvidno tudi iz njihovega pisma od 9.11.1948. V tem pismu zahtevajo nadalje, da naj hna v dvorano dostop «vsakdo». Pod vsakdo pa seveda razume g. Budal Babičeve nacionalisti in Demokratsko zvezo.
Na najhujši odpor pa je naletelo dejstvo, da se je SNG udinjalo Ba. biču in njegovi kliki kot najbolj Strupeno orožje za njihove nlzkot. ne politične spletke. Izrabljajoč dobro vero demokratičnega ljudstva vodi lažnivo gonjo, d« delamo na uničenju slovenske kulture. Pri tem pa zlonamerno molči o svojih manevrih, ki kažejo na pravega napadalca proti slovenski kulturi. Kako razlaga na primer uprava SNG, svojo zahtevo, da naj bodo predstave SNG zaščitene s policijo? Razlafa je nam zelo jasna, Pod za. Jčito policije bi prišli lahko v dvorano razbljaški elementi, ki bi tu. di pod zaščito policije lahko spremenili predstavo SNG v svoje po-litlčne nastope In nevede, kar bi bi. la pretveza oblastem, da odvzamejo dom.
Kako razlaga nadlje uprava SNG. da je bil en član uprave hiše P D Škamperle poklican na policijo, da bi objasnil razloge, zakaj
je bila odbita prošnja SNG, da bi nastopilo v dvorani društva? Na čigavo za htevo je policija poklicala člana hišnega odbora?
Slovenci in vsi pošteni demokrati bodo lahko sami presodili, kdo zastopa interese Slovencev in slovenske kulture, kdo pa deluje proti njim.
Iz poslednjega pa je tudi razvid, no, da je pričela nacionalistična skupina v manevri, poskušajo doseči isti cilj kot so ga že dosegli v Lonjerju. Vse sile so usmerili v poskus, da bi izzvali nerede, kot jim je to že uspelov v Lonjerju. Te podle intrige so edino v škodo slovenski kulturi. Toda ljudstvo Sv. Ivana ima za seboj svarilni vzgled iz Lonjerja tn bo znalo odbiti vse podobne provokacije. Zato hlini odbor P D Sl. Škamperle, ki sestoji iz predstavnikov vseh demokratičnih organizacij, ki imajo v domu svoj sedež, pojasnjuje vsem prebivalstvu, da bo preprečil vsakršni poskus provokacie s stra. ni Babičeve skupine, bodisi da u-porablja v to SNG, bodisi druga sredstva.
V takih hišah živi naše delovno ljudstvo, medtem ko se grade nepotrebne zgradbe in ge «okinčujo» mesto. In ravno ena izmed osnovnih zahtev, ki jih vsebuje osnutek votivnega programa KP STO, je izgradnja primernih in dostopnih stanovanj za naše ljudstvo.
Preteklo poletje je zavel med našimi športniki v Nabrežini nov veter. Delo se je neverjetno poživilo ln napredovalo v primeri s prejš njimi časi. Danes imamo v Nabre žlni 48 športnikov, ki se dosledno in z ljubeznijo bavijo s športom, a je tudi večje število drugih, ki se ukvarjajo z njim samo od časa do časa ali so se zato začeli zanimati
Dve nogometni skupini, lahkoatletska in kolesarska predstavljajo glavne panoge športa, ki jih Nabrežina najbolj goji. Na poslednlem tekmovanju ZDTV so športniki Nabrežine marsikje odnesli prvo mesto.
Za svoje potrebe so sl športniki s pomočjo demokratičnih organizacij obnovili športno igrišče. Samo stroškov prt obnovi je bilo približ-
DOPIS IZ NABREŽINE
Športno delovanje jim ni po godu
no 250.000 lir, ne da bi omenili prostovoljno delo, katerega se je udeležilo skozi dve leti ob nedeljah in drugih prostih dnevih okoli 40 športnikov in demokratov.
Izgleda pa, da niso vsem po volil uspehi nabrežlnskega športnega društva. Civilna policija se je začela zanimati za tekme in druge športne prireditve ln zahtevala od naših športnikov dovoljenje. Dovoljenje od koga? Policija je,
izjavila, da mora občina izstavljati dovoljenja. V začetku pa občina ni hotela izstaviti nobenega dovoljenja, češ lastnik je župnik. Pozneje pa je to dovoljenje vendar dala.
Ce je lastnik zemlje župnik, se j policija nima kaj zanimati za športne prireditve na tem zemljišču, ne I da bi jo za intervencija kdo popro- j sil. Vendar je končno občina samo odločila, čeprav je v začetku hotela prevaliti vse na župnika. Nekdo je bil torej, ki je zaprosil, naj policija intervenira. Si ne bomo dalje belili glave, da bi zvedeli, kdo je bil tisti, ker se je vprašanje rešilo, Tudi ni potrebno, da omenjamo, da bi se moral «lastnik» malo prej zanimati, predno je mladina žrtvovala toliko denarja in truda.
Nabrežinski športnik
pomoč z ostalimi 50 odstotki. Jasno je, da bi morala pomoč, če odškodnina že ni popoln , odg vurj .ti p e-moženjskemu stanju oškodovance.
Ker vztraja ZVU trdoglavo na svojem stališču, je bilo nujno, da občina priskoči s svoje strani na pomoč. Kaj je občinska uprava napravila v teh letih in kaj so njeni načrti? Občinska uprava ima načrt, da napravi iz Opčin «vrt» (un villaggio giardino). Posebno zadnje leto so potrosili milijone za vrtove, nasade dreves, popravila pločnikov itd. Obnova domov d lovnemu ljudstvu m vazna zanje. Tako hočejo napi aviti iz Opčin «vrt sredi razrušenih domov» in to z občinski, ml davki, na račun delovnega ljudstva.
Komunistična partija, je objavila svoj volivm program, ki Je prav za Opčine in njeno obnovo posebno važen.
V drugi točki zahteva obnovo na račun premožnih razredov, četrta pa govori prav o izgradnji hiš in stanovanj za ljudstvo,a v 3. je govo-ra o p - moči tistim javnim delom, ki sq obče koristi. Nič nesmiselnih vrtov, dreves in d.ugih olepšav, dokler so tu še ruševine iz zadnje vojne. Obnova domov našega dciovm-ga ljudstva, je ena glavnih značilnosti votivnega programa Partije.
((< R APIO)))
TRST II
Slovenska poročila vsak dan ob 7.45,
12.45, 19.45 In 23.15
NEDELJA: 9.30 Kmetijska odd: ja;
11.15	Skladbe za violončelo; 11 45 Nedeljska glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Iz opernega sveta; 18.00 To kar vsakdo rad posluSa; 20.00 Z narodno pesmijo po Sl aveniji: 2''.IS Znane Chopinove skladbe, 2100 Vesela ura; 12,W l>e Falla: El amr d u h
PONEDELJEK: 13.00 Ruske narodne pesmi: 13.30 Odlomki Iz klavirskih koncertov:	18.15 Komorna glasba;
19.00	Zdravniški vedež; 20.00 Športna kronika: 20.15 Pevski koncert sopranistke Vuge Justine; 21.00 Čajkovski: I. dejanje Iz opere «Pikova dama»: 32.45 Večerni koncert.
TOREK: 13.00 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov; 13.30 Iz Mozartovih In Haydnovlh del; 18.00 Vr.Fkl kvintet; 18,30 Operne arije In dueti;
20.00	Pevski zbor iz Sv. Jakoba - dirigent VJado Svara; 21.00 Pester večer; 22.00 Mendelssohn!* Koncert za violino in orkester.
SREDA:	13.00 Glasba po željah;
18.15	Iz slovanskih oper; 19.00 Zena In njen svet; 20.00 Pevski koncert te-
O B J A V E 1
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ
Dovoljenje A.I.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchl 6
Posebnost: istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev
Giorgio l/ardabasso
uvoz - izvoz
TRST • ulica Caccia 10 • Telefon 90159
nor ut» Dušanu Pertota: 20.45 Češki
plesi; 22.15 Čajkovski: Suita Hrestač, ČETRTEK:	13.00 Češke narodne
pesmi; 1800 Skladbe nordijskih skladateljev; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Glasbene slike; 20.00 Pojejo «Fantje s Krasa».
PETEK 13.00 Glasba po željah}
18.15	Glasbeni lik Richarda Straussa;
19.15	Klavirski koncert prof. Mlrce Sancin: 20.20 Slovenski vokalni kvintet; 21.45 Brahms: Simfonija štev. 2 v D duru.
SOBOTA: 13.40 Partizanske pesmi:
18.00	iz slovanskih oper; 18.30 Beethovnove komorne skladbe; 19.00 Oddaja za najmlaiše; 20.00 Sperma kronika; 20.'5 Pevski duet Kozem Rožica - Trobec Danica; 22.00 Večerni koncert.
MOSKVA v srbohrvaščini
25,08, 25,23; 18.30 25.08, 30.8; 20.00 30,8, 41,12, 377,4; 21.30 30,8, 41,12, 377,4. v slovenščini
18,45 25,08, 30,08: 21,00 30,08, 41,12, 377,4.
Iz držav ljudske demokracije Praga
15,30 31,41; 17,30 3l„41, 1935; 20.30 39,92.
Bukarešta
19.00	50,00.
Budimpešta
18.00	549.
Sodja
20,50 31,92; 22,20 391.
Varšava
19.00	48,25.
Tirana
21.00	38,22.
Sreda 19.; Ricmanje ob 20 Malalan, Boršt ob 20 Marina, Boljunec ob 20 Bidovec.
Četrtek 20.: SMež ob 20 Bolčina Sem-polaj ob 20 Grgič, Gabrovka ob 20 Bernetlč, Gropada ob 20 Škrk, Bazovica ob 20 Gerlanc, Podlonjer ob 20 Regent, Mil'* ob 20 Gasparini, Plsont ob 20 Calabria.
Petek 21.. Tomatlč-ACEGAT ob 17.30 Tonel, Kino ob morju ob 20 Ga-sparlnl-Malalan, Cpčiue ob 30 Poga-si-Marlna, Dolina db 20 Slavec-Fer-lan, Nabrežini ob 20 Gombač-Cals-bri», Prosek ob 20 Zvonko,
Sv. Križ ob 20 Bcrnetlč, Trebče ob 20 Bolčina, Padriče ob 20 Mltko, Do. mjo ob 20 Ferlan.
ugnai mm.
5/cML*|efòfoi
V okviru splošnega načrta, kako dvigniti splošno blagostanje sovjetskega ljudstva, zavzema skrb sovjetske oblasti za dvig splošne ljudske izobrazbe nad vse važno mesto. V 31 letih po Veliki oktobrski revoluciji je sovjetska oblast izdala stotine milijard rubljev za zidavo novih šol, muzejev, gledališč ti» drugih kulturnih ustanov. Zato ni čudno da so v tej dobi narodi SZ iz najbolj zaostalih v Evropi - suj je bilo 65% nepismenih - p> stali uaj-kultumejšl in najnaprednejši narod sveta, kjer analfabetizem skoraj ne Obstaja več. Sovjetska- oblast se je zavedala, da je ljudska izobrazba najboljša pot U socialistični izgradnji dežele in k splošnemu ljudskemu blagostanju.
Po svoji važnosti gre v okviru splošne ljudske Izobrazbe Šolstvu prvo mesto. Zato je SZ vprav njegovemu dvigu posvetila- vso svojo skrb. 2c v prvem desetletju po revoluciji se je zelo razmahnilo sovjetsko šolstvo, saj je naraslo število na osnovnih in srednjih šolah za 4 milijone učencev. Leta 1930 ie postala osnovna šolska izobrazba Obvezna in brezplačna. Od tedaj pa še hitreje narašča od leta do leta število šolske mladine. V letošnjem šolskem letu obiskuje preko 33 milijonov učencev osnovne in srednje šole t.j. več kot štirikrat toliko kot Pod carsko Rusijo, S to številko so dve leti pred rokom za 1.400.000 Prekoračili v petletki predvideno število. Šolske izobrazbe so deležni Vsi sovjetski otroci tako v mestu kot na deželi. Tudi nomadski narodi osrednje Azije ter Eskimi nad Polarnim krogom imajo šole v materinskem jeziku . Socialistična zna-Bost je tem najbolj zaostalim narodom, ki pod carizmom niso imeli niti svoje abecede in knjige, ustvarila hjlhov jezik in književnost.
Javna vzgoja, kt je vsa v rokah države, predstavlja ogromen apa-'■at. Predšolska vzgoja se izvaja v otroških vrtcih, kamor zahajajo o-troci od 3-7 leta. V vsej carski Buliji je bilo v 275 vrtcih komaj 5 00b Otrok, dočim jih je danes preko 8 milijonov. S sedmim letom začno hoditi otroci v osnovno šolo, ki traja sedem let. Ce prav na deželi ni bilo obvezno dovršiti sedem razredov osnovne šole. vendar je število Učencev v 5., 6. in 7. razredu celo hitreje naraščalo kot v mestih ln delavskih naseljih.
Sorazmerno še mnogo bolj kot osnovno šolstvo pa se je razvilo v času socializma srednje, strokovno in visoko šolstvo. Število srednjih Šol je izza časa carizma, ko jih je bilo 1983. naraslo na preko Vi 0fi0 s preko dva milijona dijakov K temu je prišteti še en milijon dijakov na raznih strokovnih šolali. Prav tako je naraslo število univerz in višjih institutov od 91 v času raftoma na preko 800 v letošnjem šol* ikem letu. Število akademikov vpisnih na teh visokih šolah znaša letos 670.000. to je več <ot v vseh ostalih evropskih državah skupaj.
Studenti visokih šol so deležni po-1 sebne pažnje. Starši nimajo z nji mi nobenih skrbi; kajti prav tako kot delavci ali uradniki prejemajo svojo stalno plačo - seveda če redno obiskujejo šolo - in najpridnejši dobivajo še posebne štipendije in nagrade. Študentje iz podeželja bivajo večinoma v posebnih domovih, kjer imajo vse možnosti poglobili se v svoj študij. Zato je razumljiv-), da so sovjetski študenti zelo pridni, saj dovrši preko 90% vseh akademikov svoje izpite in diplomo v rednem roku.
Med vsemi obiskovalci visokih šol je 55,6 odstotkov otrok delavcev in kmetov. Zenske so popolnoma enakopravno moškemu tudi v pravi ci do izobrazbe. V letu 1939 je bilo od vseh študentov 44 odstotkov žensk, katerih odstotek pa je med zadnjo vojno še narasel. Težko si tu predstavljamo, da v enem letu pride iz sovjetskih visokih šol približno 120.000 inženirjev, zdravnikov, agronomov, pravnikov in drugih diplomiranih akademikov. Toda nikomur od teh ni treba čakali, kje bi dobil službo. Eno leto ali
Za vso to ogromno armado preko 33 milijonov učeče se mladine je
potrebno 1 milijon in 200.000 učnih moči. Največ je seveda učiteljev, ki so dovršili eno izmed 821 učiteljišč, kolikor jih je v tiZ.
Skrb države za svojo šolsko mladino pa ne preneha niti med počitnicami. Bolehni in šibki otroci zlasti oni, ki žive stalno v mestu in delavskih naseljih, gredo po končanem šolskem letu na oddih v razna letovišča in klimatične kraje. Vsak učenec ln dijak, ki je potreben oddiha za nadaljnje šolanje, je deležen brezplačnega letovišča ali po potrebi, tudi zdravljenja. V lanskih počitnicah je bilo deležno samo iz osnovnih šol 2,300.000 učencev takih od države plačanih počitnic v pionirskih domovih.
Srečni otroci, za katerih razvoj in zdravje socialistična država žrtvuje letno nad 60 milijard rubljev to je sltoro 2.000 rubljev za vsakega otroka, kar predstavlja dve mesečni plači povprečnega delavca ali uradnika. Zato pa raste tam nov rod, ki nad vse ljubi svojo domovino, ka-
tudi več pred koncem študija že ve tero je ubranil pred napadom na-vsakdo, kje mu je zagotovljena clzma, in mrzlično gradi novo druž-služba.	1 bo, ki stoji že na pragu komunizma.
Jao Qìudm
Naročilo hčerki
Hčerka' maja,
vem, da ti badò je po očetu:
saj me vsak dan spremlja misel tvoja,
ki spoznam v najtišjem jo šepetu.
V noči lice v dlan naslonim, k tebi se zamišljen sklonim.
Naj ti sanjo
bodo lepe, v noč se smehljajoče: v spanju živi srečna dni nekdanje, buden jaz zasanjam naj bodoče. Pozabiva na sedanjost sivo, v sebi vero ohraniva živo.
Če vzdihuje
ti srce, ker so mo zdaj zaprli, znaj, da drugim je otrokom huje, v mukah so očetje jim umrli.
Ho hudo ti je, v zavesti teh otrok imej bolesti.
Sredi boja
svet ljubiti se v bridkosti uči: Bratstvo vseh ljudi je vera moja, naj še tebe dviga k sončni luči. Že dani se: hčerka moja, vstani! Čas zacelil najini bo rani.
Ljudsko prosvetno izobraževanje
Vpliv in pomen ljudsko prosvetnega izobraževanja na naše ljudstvo je ogromen. To je najmočnejše o-rožje, ki ga lahko postavimo imperialistično — kapitalistično — fašističnim zavojevalnim in zasužnje-valnim silam nasproti. Ljudstvo, ki je kulturno, ne bo nikoli podleglo nikakšni taki sili, ki stremi za odvzemom svobode, čeprav bi moralo morda začasno kloniti pred surovo silo nekulturnega kapitalizma. Od večje ali manjše izobraženosti ljudstva zavist večja ali manjša neodvisnost od tujih sil, ki se žele zajesti v narodovo telo kot pijavke. Zato ie naša dolžnost da širimo med našimi množicami ljudsko prosveto, da širimo kulturo, kajti gledati moramo na to, da čimbolj posplošimo željo in hotenje Po samoizohraže-vanju, da s tem podkrepimo samozavest in odpornost narodov, kt je najzanesljivejše sredstvo za samobitnost in resnično narodovo svoboda
Po končani šolski obveznosti je naš človek prepuščen le samotzo-braževanju v kolikor ne posežejo v to naša prosvetna društva, ki so poleg šole, gledališča, kinematografa in radia, najvažnejše kulturno-
s^jssssčiirrss
Joliot-Curie veliki francoski znanstvenik in demokrat dovišil prvo atomsko bateiijo
?» »**
* »
V Ameriki so bili svojčas prepričani' da bodo ohranili monopol nad atomsko energijo. Trdili so, da nobena druga država ne bo zmogla ogromnih stroškov, ki so potrebni za potreb-nex naprave. V resnici so Amert-kancl porabili za atomska raziskovanja ln naprave astronomske vsote dolarjev. Toda s svojimi sodelavci je veliki francoski znanstvenik Friderik Jo-liot-Curle 16. decembra lam, to je v pičlih treh letih, z razmeroma nizkimi stroški 3 milijard frankov dovršil prvo atomsko baterijo-
Gre za poskusno baterijo, ki je prvi korak v razvoju velikega programa dela na polju atomske znanosti. Ta baterija v obliki kocke s 4 In pol metra širokimi stranicami vsebuje tisoč utrov težke vode in do-
•&>>*•>. ••• .-*<>5 -È.'jjfflm
ločeno količino uranovega oksida, ki ju je JollotCurle rešil pred Nemci s tem, da ju je skril deloma v Franciji, deloma v Maroku.
Atomske baterije nimajo se veda nič skupnega z električni-
mehanike ln fizike pestala razumljiva tudi preprostemu človeku.
Poskusimo sedaj pog'edatl, kaj se dogaja v atomski bateriji- Prvo vprašanje, pri katerem moramo začeti je, kako je
ristne namene- Doseči v naj- kot sredstvo za uničevanje, na-krajšem času tisto, kar se v na-1 mesto da bi študirali možnosti ravl dogaja tekom milijonov, uporabe v miroljubne namene, let, je vprašanje, ki so sl gaj Ime JoliotOurlea, znanstveni-zadeli znanstveniki, ki delajo j ka ln demokrata, pa nam je po na atomskem podro'ju. Uran je rok, da njegovo znanstveno de-
Zn y.mmstv<MifUn nIib atomski» energij» in atomski» bomb» v istem odnosni kot električna energija in električni atol
(Sovjetski strokovnjak za atomsko energijo Peter Kapica
kot prirode! element (kovina) z največjo znano specifično težo nudil najzanlmlvejsi material za raziskovanja o razpadanju
lo nima uničevalnih ciljev, temveč da stremi za blagostanjem vsega človeštva- On ne dopušča. da bi se mogla znanost
atomov. Ce ga izpostavimo ob- zlorabljati za iztrebljenje naro-streljevanju z nevtroni ali sl-,d°v- Jol ot-Cur e ni zaman pred-cer omogočimo, da ga tl delci sednik Svetovne federacije or-zadenejo, sprosti silno energijo ®aniza.clj znrnslvenlh delavcev
« »

. M
- f, . fji ,U-	*
CjL	'
• -y :• -	-V,-. "	\	: i .
- w
w	#•
m	‘- ■	-.v	if-/-1'"1
■i*. " *	: • • (
'V,	- - AvH»v,j
„	t '-'v vMč-
S&Ó-: ! ’ •	- : * '
. -, . ''
Joiiot Curie in fluii trancia Tetri» ter drugi najbližji Curlevi sodelavci v sobi za kontrolo nad etomsko baterijo. Kemik Bernard Gold.
shmld sedi.
ml baterijami, oboje pa lahko proizvajajo energijo, čeprav v različnih oblikah. Bolj točno jih nazivajo tudi «atomske reaktorje» ln so sestavljene iz celote. ki jo tvori uran in tvarina, ki ublažuje učinek t.j - : zmanjšuje hitrost delcev nazvanlh nevtroni, ki se spraSčajo pri razpadanju atomov. Drugi del baterije pa vsrkava nevtrone in prične delovati, kadar hočemo preprečiti prejake reakcije. Vse to se nahaja v cementni kocki z meter in pol debelimi zidovi, ki preprečujejo, da bi uhajala iz kocke Izžarevanja. Ul so silno škodljiva za človeško telo.
Ni lahko razumevanje delovanja atomske baterije in znanstvenih temeljev, na katerih sloni njeno delovanje. Potrebno bo se nekaj let, pretino bo fizika atomskega jedra postala dostopna ljudstvu. Isto se ie najbrž govorilo, ko je začela delovati prva parna lokomotiva ali pa prva električna centrala. Sčasoma bodo tudi nova načela
sestavljen atom. Atom sestoji
ki nastane z razbitjem jedra na dva dela. Tl dve polovici sta dva nova atoma nove snovi, ki ni več uran- V tem razvoju se
ki lina za cilj reševati najvažnejše probleme našega časa.
prosvetne ustanov« delujoča z» ljudstvo. Tu se naš človek prostovoljno podvrže disciplini, ki je temelj vsakemu kulturnemu snovanja tudi prosvetno izobraževalnemu. Samo na podlagi discipline dosežemo lahko pravo vzdušje, ki mora navdati slehernega pripadnika naših prosvetnih društev, da se dokoplje do tiste kvalitetne višine, ki B» u* ka* naše dobe od našega ljudstva zahteva. Samo tedaj ko se bo vsak posameznik, igralec, režiser, pevec, godbenik in vsak posamezni član resnično zavedal svojegja prosvetnega poslanstva in dolžnosti do naroda in človeštva ter disciplinirano samoigob rale vaino stal v službi sebi in skupnosti, samo tedai bomo lahko rekli, da je naša ljudska prosveta zares prava ljudska prosveta, potom katere ustvarjamo življer.sko radost in vero v našo lepšo bodoč-
noat.
Ko si bo vsak igralec, pevec, god-benik, kakor tudi vsak drug član naših prosvetnih društev v svesti dolžnosti do samoizobraževanja in do skupnosti, tedaj beano dosegli v našem kulturnem snovanju dostojno višino. Kajti nate delovanje mora biti ne samo kvantitetno temveč predvsem kvalitetno, čeprav bi to bilo marsikdaj na škodo kvantiteti. Pesem s katero nastopajo naši zbori ali godbe, bodi lepo zapeta ali zaigrana. Igra, g katero nastopajo naši diletantje, bodi lepo sai-grana, z vestjostjo in pravim okusom pripravljena. Poleg tega, kar je tudi nadvse važno, bodi igra tudi skrbno Izbrana, igra, ki nudi našemu ljudstvu Izobrazbo v napredni ideji ter mu v tem smislu širi njegovo umsko obzorje. To je veličastno delo, ki ga opravljajo naia pro svetna društva a svojimi kvalitetnimi pevskimi glasbenimi, igralsko recita ti vninii nastopi med našim mestnim ali podeželskim ljudstvom. * Ti kratki nasveti bodo morda še bolj opogumili naš« prosvetne delavce in vse člane, ki se ukvarjajo » podrobnim delom po naših društvih, zavedajoč se, da le v skupnem, di sclpllniranem sodelovanju je lepota delovanja za skupne Cilje. V skupnem, sodelovanju se ne bomo nikoli plašili žrtev ln naporov. To te rja od nas resnost časa ln zavest od govomosti da skupnih ciljev naprednega človeštva.
Nadalje:
Kulture — pravimo — Je isto kar plemenitost Zatorej: kdor je plemenit la dela za skupnost skupno ■dobrobit,1 ne pa sam zase. Kdor dela samo zase. ima samega sebe v mislih, čeprav je morda zapoparle-na v teh «mis-ih» tudi njegova dru-
žina, njegovi otroci. Tak človek ee izključuje iz kulturne skupnosti, zato je — nekulturen. Vsa kapitalistična početja so nekulturna ter ze borijo proti kulturi. Kapitalizem preprečuje ljudsko kulturo ker hoče držati ljudstvo na nitki ideologiji. Nikoli še ni kapitalizem is svoje spontane volje pospeševal kultur«, temveč le v toliko, v kolikor so ga ljudske množice v temu prisilile Ljudska kultura pa je prostovoljna, porojena iz same sebe je resnlč. no’ plemenita, ker stremi k skupnosti, h kolektivu.
Naša slovenska kulture je bile od svojega postanka ob kmečkih uporih, do današnjih dni zadnje skupne osvobodilne borbe prav* ljudska kultura. Slovenci nismo imeli nikoli močne buržoazije, salo tudi ne moč. ne buržoazne kulture. Preprost človek, delavec in kmet je pospeševal našo kulturo, zato j« naša kultura bila vedno prava ljudska kultura.
Zato tudt vsi naši veliki duhovi nositelji naše kulture: Prešeren, Levstik, Jurčič, Aškerc, Gregorčič. Cankar, Gruden in drugi «o vsi naši veliki ljudski umetniki — pro-svetltelji.
iz .majhnega tenkega jedra, spraščajo tudi nevtroni, ki zo
okrog katerega krožijo elektroni, ki so v primeri z jedrom silno majhni in imajo negativno elektriko. Jedro ima pozitivno elektriko tn je sestavljeno to majhnih protonov ln nevtronov, Protoni so pozitivno električni, dočim nevtroni niso elen-tričnl- Od teh dveh delcev za visi vse osnovno delovanje o atomskem jedru. Jedra Imajo dokaj stalno sestavo. Ce gremo od lažjih elementov k to*Mm (kot n.pr. dušik, kisik, ogljik, ki so lažji ln polonij, radij, uran, ki so težji) pa opažamo neko nestalnost: ta jedra imenujemo radioaktivna. Radioak tlvne tvarine doživljajo prirod no razpadanje ln Izgubljajo počasi energijo. Računa se, da Di en gram urana potreboval 4.500 milijonov let, da bi popolnoma razpadel Seveda ener glja. ki se spraSča tekom prl-rodnega razpadanja, ne bi mogla biti nikoli Izkoriščana v ko-
pet delujejo kot Izstrelki ln razbijejo druge atome urana.
Pod Idealnimi pog-oji bi moral razpasti ves uporabljeni uran v verigi eksplozij, ti naslajajo druga za drugo ter se bliskovito razširijo po vsej uranovi tva-	, ,
,.[n.	Kako sc vedeta zaljubljenca v
, "	, ameriškem in koko v sovjetskem
Cernu je koristna ta baterija? |filtnu->
tt. 0tHU
Trenutno, znanstvenim namenom kot aparat, ki proizvaja radioaktivne snovi. Uporaba teh radioaktivnih anovi se uvaja polagoma v medicino. Radi), 1
Ce se površno noi akne mo tega vprašanja, se nam bo zdelo naivno in brezpomembno. Toda mislimo, da ni tako. Naš povprečni gleda-ec je žs navajen, da gleda na to
ima poleg drugih nedostatkov vrnejo Wasični shemt semi-tudi tega, da Je silno drag- Mo-' mentaIn°-zabavne komedl5e smeri* gli pa ga bodo nadomestiti s sličnimi radioaktivnimi snovmi pri zdravljenju raka ln drugih bolezni. Nadalje bodo mogli uporabljati t-e radioaktivne snovi v biologiji, metalurgiji ln poljedeljstvu.
V teh pravcih se mrzlično izdeluje mnogo načrtov, ki so rodili mnogo nad in razočaranj.
Morda se dogaja to tudi zato, ker so se doslej bolj zanimali, kako bi uporabili atomsko silo
škega tipa: mi gledamo na odnose zaljubljencev, ljubimcev, poročen-cev ali zaročencev preko nepregledne vrste histeričnih intrig, dvoumnosti ln koketnosti, nežnih a lažnivih čustev. Naš gledalec se bo lahko tudi spomnil na ljubezenske odnose, ki nam jih je dal francoski film, ki je bil vedno navezan na spolne plati ljubezni. Istočasno pa naš gledalec, ki se utaplja v vedno gostejšo mrežo povprečnih, vsakdanjih, dolgočasnih In vsebinsko puhlih ameriških filmov, ne opaža in ni opazil tistih ameriških filmov,
‘9C04Ut&
mm
MOJA PESEM


“Ul
Moja pesem je pesem krajce °vr)e tn šumenja borovcev, je Pesem rasi j učenih valov, je pe-Ser>l kladiv ln pesem tisočerih ujrmajočih src. ki dajujo kla-Mvom smer in moč, da gradijo •ocž/e, tei bodo kljubovali hurji n valovom.
M :d Barkovljaml in Kantove-jem se dvigajo proti nebu bele rn<ke skale. Tu so prepadi in hcvarne strmine, čudovite stezi-e in lepe zelenice. Tu je moj lali Triglav. Tile nad obronkom e dvigajo visoke vitke skale.
Tam
a spodaj je morje, je pristan. , Trst. Objamem skalo in se wie?n ic njej. da začutim nje-0 živo utripanje. Da. ta skala ~ Stoji tik ob robu. Burja ku-a moje lase• se zaganja v ImŽ' t0cla ha,j nama more Za-“‘~9a mimo nas, leti proti mor-in se besno zaganja v valov-. ’ da rtfe bele peneče kolobarje ® njem. /n jaz vriskam z burjo, e-terno, razkošno tn svobodno mi ^ pri duši-
Tam spodaj se priligajo lučke. V vsakem oknu lučka. Ne, oken je mnogo več. Okna Imajo tudi male mračne, vlatne sobice, Iz tistih oken ne tari svetla luč. Tam utripajo srca svojo temno, mračno pesem. Poznam jo. Ludi lo je moja pesem. Kadar se naslonim k skalam, tujem odmev. V zboru pojo tam spodaj, pojo uporno in stoino, vedno glasnejša postaja pesem-Cevrav je mraz in mrak v teh oknih, utripajo za njimi topla • svetla srca. Pojo, tako P°io in iare. da bo nekoč sama od sebe zaiarela luč tudt iz teh oken.
Burja tuli in se zaganja v zidovje porajajoče se hiše. Stiri nadstropja zidajo in se klet spodaj. V kleti bo tudi stanovanje. Tisti, ki zidajo visoke palate bodo stanovali v njej. Opeka se lepi z malto in zidovi rastejo. Stiri nadstropja.
iKletl bi ne smeli uporabljati za stanovanje».
«Ne kriči tako glasno, sicer mi ga res ne dajo.'»
«Kleti bi ne smeli uporabljati za stanovanje!» Zidarjev glas je bil trd ln svareč.
«Res bi ne smeli», pritrdi drugi, «samo bolezen si nakopljemo tam, in potem postaneš bled, ln mehak ko testo, brez volje in moči, da te lahko gnetejo po mili volji.» Trdo padejo besede, kakor bi koval.
«Zato pravim, kleti bi ne smeli uporabljati za stanovanje■» Mešajo se zvolci opeke in prelivajoče se malte, ki gosto kakor močnik curlja v tetke posode, z ostrim zvokom burje.
«Ne smeli bi, to ni pravica.» Vsi se čudno - pomilovalno ozrejo vanj, ki je zadnji spregovoril.
«Sele sedaj si spoznal - siromak?» Grozeče se bliskajo oči, vsem enako utriplje srce - utriplje pesem o svobodi• Stiri nadstropja - in spodaj klet. Toda v
klet ne bodo sla utripajoča srca - klet ni za ljudi.
«Klet ni za ljudi!» Kakor odmev udarja ob skalo.
Izza tetkih zastorov velikih oken tari svetla luč. Pijani zvoki jazza odmevajo od tam. Deklice imajo v laseh umetne cvetice, strah in greh jim tari iz svetlih oil Kakor, da so to punčke iz celuloida se ti zazdi in imajo tudi v prsih umetno srce. Umeten smeh jim ob/croža ustnice. ko se stiskajo k uniformam in se vrtijo v kolobarju po aladkem parketu. Kje je njih pesem. ali je njih pesem ta jazz, te umetne cvetice in umetna srca. Prisluhnem k skali, burja odnaSa glasove, v borovcih Žalostno sumi- Kakor oddaljen odmer se preliva tudi njih pesem v -češem tisočerih za mirnimi
uni. Saj so od tam te uboge blede deklice o umetnimi cvetlicami i laseh.
Se tesneje te oprimem skale.
Burja tuli in jaz vriskam z njo, da bi prekričala glasove, ki se kakor odmev zaganjajo v mojo skalo. Reklamne luči se tam svoda} mavrično prelivajo, druge odsevajo v morju, svetilniki pa. kakor ponosni vladarji objemajo in botajo vse mesto-
V tihi kamrici v kleti, previja mati nebogljeno dete. Hiti, da bi dete ne ozeblo. Toda pleničke so vlažne, in stene so vlažne in materine oči * tudt materina lica so vlaina. Morda so pleničke vlažne od solz. Iz vlažnih uvelih prsi sesa potem otrok vodeno mleko • potem zaspi. Saj nima moči, da bi zajokalo. Dekle z umetno cvetico v laseh odpre vrata in vstopi. Mati jo tiho, skoro brez glasu vpraša: «Koliko je ura?»
«Fe#, kako smrdi po vlagi»
«Saj res, kaj bi mi odgovorili na tako smerno vprašanje, -koliko je ura■ Dam se, in ona je prišla domov, kakor vedno.»
Umetno cvetico je odložila z
las. umetno srce je zamenjala z iivim. Oči so postale vlaine -in lica so postala vlažna. In v mojo skalo se zaganja odmev in burja tuli in borovci žalostno Sumijo. Ne, nočemo te pesmi. Naj zagorijo okna mračnih izbic, da bo svetlobe dovoli! Nai zadoni pesem kladiv! To je naša pesem. Pesem kladiv in pesem živih src, pesem burje in pesem valov, pesem svobode, da bo v zboru donelo od severa, vzhoda, zahoda in juga preko vse zemlje. «Pesem svobode/»
Burja tuli in jaz plezam po skalah, skale mi podajajo roke, tople, Uve roke, burja tuli in jaz vriskam in tulim z burjo. Ne, saj nisem sama. Roke me objamejo. čvrste - tople roke- In potem vriskam in ljubim vse, svetle luči in mračne sobice in to toplo roko poleg sebe, ki me varno vodi preko prepadov.
Burja tuli, borovci sumijo, od penečega morja pa odmeva sem gor pesem svobode.
ki se dvigajo nad drugimi filmi in ki zasenčijo vso druso ameriško filmsko produkcijo zaradi problemov, ki ilh postavljajo. Taki filmi so n. pr.: Ronjert duše in Neizprosno sovraStuo Edwarda Dmytry-ku, Drevo raste v Brvoklgnu - Kazana, Izgubljeni dnevi - Wilderja. Vsi ti filmi predstavljajo izjemo v puščavi puhlih ameriških filmov. Po drugi strani pa bo gledalec našel izven kinematografske dvorane dobro organizirano mrežo revol-verskega tiska, ki ga bo prepričal, da je ljubezenski zakon tisti, kt ga propagira ameriški film.
Nasprotno se dogaja v sovjetskih filmih, kjer Jasno opazujemo visok moralni nivo sovjetskih narodov. Kot posledica te morale je popolnoma drugačen odnos med žensko ln moškim in drugačne so tudi čustvene vezi med obema. Na splošno nas je sovjetski film navadil na zelo čiste, nedolžne in resne sentimentalne odnose. Ljubezen, kakor jo prikazuje sovjetski film, je neko duševno srečanje, predvsem pa srečanje človeških in delovnih interesov.
Takoj po koncu vojne smo gledali sovjetske filme, ki so obravnavali veliko domovinsko vojno in kjer smo našli neke komaj začrtane odnose med žensko in moškim. Toda pred Tovarišem P Hakkelja, Neukročenih Donskoja, Mavrice Don skoja ali Nataše Ejsemonta, se spominjamo preproste idile dveh za ljubljencev v Capajevu Vasiljeva. j Moremo reči, da so ravno iz tistega dogodka v tem filmu, kjer se dva zaljubljenca srečata, ko on razlaga svoji zaljubljenki funkcioniranje mitraljeza, nastal par lima Tovariša P, in vsi drugi zaljubljenci drugih filmov.
Tako vidimo, da je ljubezen v sovjetskih filmih nekaj čisto drugačnega kakor ljubezen v ameriških filmih. V ameriških filmih Je vse zamotano, bleščeče, prazno in odrezano od vsakdanjega življenja Ljubezen nastane zaradi filma in jo prikazujejo na način, ki ne more dobiti nekaj sličnega med ljudmi. Vse je nerealno.
V	sovjetskih filmih pa je vse povezano z življenjem, z delom, z Življenjskimi interesi vsakega človeka. Tam nastane ljubezen, ker je človeku potrebna zaradi sovjetske družbe same, kt gradi stokrat boljše življenje, kakor naša družbe. In ravno zaradi tega so tam čustva preprostejša, nedolžna, celo naivna.
V	ameriških filmih prevladuje
pohlepnost, v sovjetskih filmih pa človeštvo, humanost. Geto so ameriški filmi v moralnem pogledu razdiralni, medtem ko sovjetski filmi grade čustva v okviru izgradnje lepšega življenja.	j
V kinu ob mer ju «mo videli velikega ameriikega tornita in reiiee-rja Charlte Chapline «Monsčevr Verdom*. Za nas, ki «mo narejeni na običajno ameriško filmsko piato. je bilo to prijetno presenečenje.
Cherlat. vsi ga namreč poznajo pod tem imenom, je « tem filme« dosegel višek tvoje globoke človečanske in socialne umetnosti. Neizprosno in odkrito obsoja sedanje kapitalistično družbo, jo postavlja na sramotni oder in jo obtožuje e. srh Zločinov, ki jih je zakrivila proti delavskemu razredu, delovnemu ljudstvu in vsem izkoriščanim.
Zaradi njegovega demokrat čnega miSUenja. ki ga izgraia v svojih filmih ga skušajo ameriški monopolisti onemogočiti z vsemi sredstvi. Peščica ljudi, ki vlada « svojim denarjem zapadnemu svetu, se boji Charlota in njegovih filmov, ker jo razkrinka je pred ljudstvom in odpira oči vsem zavednim ljudem.
Vsebina «Monsieur Verdoui-a» j« v kratkem ta: Verdona; je zelo ve* ten bančni blagajnik, dela z vese Ijem, ker ljubi svojo družino Ko ga odpuste, je postavljen pred r-prašanje vzdrževanja družine. Ker ima triteseticbio prakso v bančnih poslih začne na svojo roko. Kot izvrsten poznavalec buržoazne družbe uvaja «ste metod«, ki jih e» porabi ja ta druiba. Vsa sredstva so dobra, da dobi denar,- goljufij«. tatvina Irt umori. Pri tem pa je vedno ciničen, rafiniran in et* skrajnosti olikan človek.
Kriza ga pokoplje. Zato se preda «provici» trt, ko go obsodijo na smrt, obsodi družbo, ki pod krInko olike in kulture krije najgrša zverinstva.
Slovenci!
Čitajte in širite svoje glasilo
DELO
'v'	-	' Vvf-i*
' ' 4	^
Splovitev ladje je slovesnost
delavca, ki «e Jo «gradili
ZA AVTOIOlOfO LJIPSH» OBCIMTO
Osnutek Volilnega programa
Komunistične partije tržaškega ozemlja
1.	Za avtonomna in ljudsko občino
Osnovna zahteva, M se ji mora bistveno prilagoditi občinski zakon, Je da zagotovi vsem občinam cone najširšo avtonomijo, ker državni centralizem, kot nam Je fašizem dal žalosten primer, zaduši vse občinske iniciative onemogoča občini, da bi Izpolnila svoj bistveni cilj. tj. da služi ljudstvu, da zadosti najširšim kolektivnim potrebam širokih ljudskih množic-
Komunistična partija je za svobodno občino, preko katere se bo moglo ljudstvo demokratično upravljati.
Nova zakonodaja mora skrbno računati s to osnovno zahtevo. Volivci bodo mogli slediti delovanju občinske uprave preko okrajnih ali vaških skupščin, na katerih bodo lahko Izrekali svoje zahteve.
Občinska uprava bo morala spoštovati pravice meščanov, prav posebno pa one, ki se tičejo človečanskih pravic in osnovnih demokratičnih svoboščin. Pri tem ne bo smela delati razlike po narodnosti, spolu, jeziku in veri in spoštovati narodnostne pravice vseh tu živečih narodnosti.
2.	Za ozdravljenje občinskega proračuna
Pri sedanji finančni ureditvi občina nima materialne možnosti, da bi Izpolnjevala svojo nalogo kot dobaviteljica velike količine javnih uslug (voda, plin, elektrika, tramvaj) zaradi smešne ravni svojih dohodkov.
Zato je nemogoče misliti, da M občina uspešno Izpolnila številne naloge, ki se postavljajo pred njo.
KP priznava nujno potrebo, da se povišajo dohodki občine:
-	z zvišanjem deleža na državnih davkih, ki je namenjen občinam;
-	s preureditvijo davčne obremenitve ln občinskih dajatev sploh, da se močneje obremenijo Imovitejsi sloji;
-	z vzpostavitvijo primernih demokratičnih sistemov za imo-vinsko ugotavljanje davkov, da se tako preprečijo utajitve.
3.	Obnova conskega gospodarstva
Gospodarstvo cone se nahaja v težkem stanju ln nedvomna znaka za to sta zastoj proizvodnje to stopnjujoča se brezposelnost: tržaški Industrijski aparat deluje z nič več kot 50-od-stotno zmogljivostjo in brezposelnih je nad 22.000 delavcev.
KP poudarja nujnost, da občine v coni vodijo politiko, ki bo upoštevala sledeče zahteve:
-	zahtevati, da vrhovna oblast izda Izredne ukrepe za pospeševanje proizvodnje s posebnim ozirom na industrijo in pomorstvo.
-	zahtevati, da se izvede načrt javnih del, ki bodo v splošno korist.
-	Izglasovati načrt za občinska javna dela v dopolnilo k državnim Javnim delom, da bi tako zaposlili brezposelne;
-	podpirati mala in srednja industrijska, trgovska in obrtniška podjetja z vsemi sredstvi, ki so občini na razpolago, zlasti z davčnimi olajšavami.
4.	Voukoma meščana lastno stanovanje proti dostopni stanarini
V naši coni je najmanj 60.000 oseb. za katere predstavlja človeku primerno stanovanje nedosegljive sanje.
KP bo podpirala zahtevo, da naj občino v coni sprejmejo v svoj program zgraditev ljudskih bis s primerno stanarino, s čemer bi radikalno rešile problem od vojne prizadetih stanovalcev, dalje onih, ki stanujejo v hišah, lil so proglašene neprimerne za stanovanje, problem stanovanj v katerih stanuje več družin, problem mladih poro-čencev, ki so brez strehe itd.
KP sl prevzame dolžnost, da bo podpirala na občini zahteve ljudskih množic po zapori stanarin-
5.	Ceneno javne dobavo in uslugo za vso meščane
Celota javnih dobav in uslug, ki jih upravlja občina še vedno ne odgovarja potrebam gosto naseljene cone ln mesta z mnogimi predmestji, ki potrebujeta hitre in cenene zveze z mestnim središčem. Ravno tako ne odgovarja potrebam prebivalstva, ki v mnogih primerih - celo v mestu samen - ni deležno osnovnih detoav ali pa jih mora plačati
po cenah. Id ne odgovarjajo njegovim možnostim.
Čeprav KP priznava potrebo izenačenja finančne bilance občinskih podjetij, kolikor se tiče normalne uprave, opozarja na nujno potrebo, da se občine dejansko osvobode monopola, ki ga izvaja ILVA pri dobavi plina tržaški občini (zgraditev občinske plinarne) ter SELVEG pri dobavi elektrike; da se povežejo predmestja in bližnje okoliške vasi s središčem Trsta s primernimi občinskimi prometnimi sredstvi; da prevzame občina v svojo upravo vse prometne linije, ki jih sedaj upravljajo zasebniki, da bodo mogli biti prebivalci cone deležni vsaj osnovnih	občinskih	javnih
uslug; da se izboljša in razširi sistem javnih dobav in uslug, ki so v upravi občine.
6.	Prilagoditev šolskega in prosvetnega ustroja problemom prebivalstva
Da popravi pomanjkljivosti šolskega ln prosvetnega aparata v nasi coni, se KP bori za:
-	obnovo obstoječih šolskih otroških zavetišč in zabavišč po predhodni nastanitvi beguncev, pribežnikov ln drugih, ki stanujejo v njih;
-	zgraditev novih sol v mestu in po vaseh cone v sorazmerju s šolskim prebivalstvom in z narodnostnim odstotkom ter ob upoštevanju maksimalne poti. ld jo morajo prehoditi Solarji;
-	razširitev šolskega zdravniškega skrbstva s posebnim ozirom na zobozdravnisko skrbstvo to na preprečevanje bolezni zlasti Jetike;
-	posplošenje šolske refekcije (obedov) to brezplačno delitev šolskih knjig, Šolskih potrebščin to oblačil najbolj potrebnim;
-	zgraditev telovadnic in športnih igrišč za telesno vzgojo mladine;
-	ustanovitev javnih dvoran ter slovenskih in italijanskih ljudskih knjižnic, kakor tudi ustanovitev slovenskega in Ita-
lijanskega ljudskega gledališča
Uprava otroških jasli ln vrtcev ter zabavišč mora biti poverjena izključno le občinam.
7.	Za učinkovito zaščito naših km otov
V občinah naše cone je najmanj 6000 kmetov, ki delajo to proizvajajo zaradi značilnosti zemlje in podnebja v posebno neugodnih pogojih.
Zanje zahteva KP od občim v coni temeljito pomoč to med drugim:
-	določitev posebnih tarif za vodo, ki se uporablja za namakanje;
-	uvedbo nižjih trošarin na pridelke naših kmetov;
-	podporo nabavi j alnim to prodajnim zadrugam podeželja;
-	izboljšanje vseh občinskih uslug, ld se tičejo podeželja, zlasti glede dobave vode to elektrike ter šolske ln zdravstvene službe, s posebnim oziram na vasi tržaške občine, s katerimi se sorazmerno slabše ravna kakor z vasmi drugih občin;
-	da zahtevajo pri pristojni oblasti olajšavo davčnih bremen kmetom.
8.	Nadzorstvo in maksimiranje cen predmetom splošne potrošnje
Sedanje denarno stanje in premoč delodajalskega razreda sta potom anglo-ameriske vojaške uprave zmanjšali kupno moč mezde na 60% v primeri s kupno močjo mezde v letu 1939.
Za zaščito kupne moči ljudskih množic KP smatra, da mora občina:
-	reorganizirati to okrepiti zagotovljeno preskrbi ter nadzorstvo nad cenami prodaje na debelo in na drobno to sploh nad vsemi prodajnimi mesti;
-	ustanoviti močno občinsko konzumno ustanovo za prodajo predmetov splošne potrošnje to cenenih pripravljenih jedi zlasti v delavskih predelih;
-	podpirati na vse načine konzumne zadruge in tvomiške prodajalne.
8. Za spodobno socialno skrbstvo brez političnih špekulacij
Beda, ki je razširjena po vsej coni. to žalostne posledice vojne postavljajo v prvo vrsto potrebo po pomoči številnim slojem potrebnih, med temi starim, zapuščenim otrokom brez socialne pomoči Invalidom, partizanom, povratnikom In beguncem.
Čeprav so skrbstvene potrebe ogromne, KP smatra, da se morajo osredotočiti vse zadevne pobude izključno pri občini, morajo biti podrejeni ljudskemu nadzorstvu z udeležbo prizadetih v upravnih svetih odgovarjajočih ustanov, da bo pomoč pravično dodeljena, da ne be Izrabljana v politične Spekulacije in da bo Imela značaj dostojne državljanske solidarnosti.
10.	Zb očinbovito zdravstveno zaščito ljudstva
KP smatra, da mora občina ukreniti vse potrebno, da zagotovi učinkovito ta hitro zdravstveno pomoč vsem nepremož-ntm meščanom (zdravniško, lekarniško, bolniško, porodniško to za pregled ln zdravljenje otrok.)
Poskrbeti bo morala, da se razširijo vse protituberkulozne ustanove za preprečevalno, zdraviliško to okrevalno zdravljenje.
11.	Za razvoj turistično industrije
Sedanja dezorganlzacha hotelske to turistične službe in zasedba mnogih hotelov po anglo-ameriškem vojaštvu predstavljata neprehodno oviro za obnovo in razvoj turizma v naši coni.
Občine bodo morale začeti aktivno politiko z namenom, da se izkoristi vse možnosti cone. Morale bodo podpirati graditev hotelov, penzionov, kopališč to upravljati avtomobilske to turistične linije.
Kitajska važen činitelj v osvobojenju človeštva
Od Rumenega morja do Hankova
se je sprožila vzmet zasužnjenega ljudstva
Ameriški imperializem je zgubil na Kitajskem svoj največji kolonialni trg - S porazom Cangkajška se je začela nova doba za azijske kolonialne narode
Nad Tientsinom, najmodernejšim pristaniščem Kitajske plapola rdeča zastava. S tem je kitajska ljudska vojska osvobodila tudi poslednjo pomorsko luko in edino pot, po kateri bi lahko preostale obkoljene Cangkajškove edinice v Pekingu pobegnile. Tiencin šteje preko dva milijona prebivalcev In je glavno pristanišče severne Kitajske, kjer že skoraj povsod vlada ljudska oblast.
Ce napravimo bežen pregled preteklosti in si začrtamo y kratkih potezah potek dogodkov v poslednjem času, vidimo, da se je začel velik polet ljudske vojske lansko jesen Takrat je bila popolnoma osvobojena Mandžurija. Osvobodilna vojska, ki je do takrat imela svoja glavna oporišča v severni Mandžuriji, je okoli Hsinkinga in Mukde-na obkolila in uničila najboljše sovražnikove armade. Razbila in pognala v beg je pa tiste sveže edinke, s katerimi je skušal C ang-kajšek onemogočiti mandžursko ka-tastrofo. Tako je bila že pred koncem lanskega leta vsa Mandžurija, ki šteje 36 milijonov prebivalcev, osvobojena po ljudski armadi.
Silni uspehi ljudske armade na severu so omogočili splošno ofenzivo v vseh pokrajinah do reke Jangce Kjang, a na jugu so se začele s poživljeno silo ljudske vstaje in partizansko gibanje.
Pokrajina Honan z 31 milijoni prebivalcev pride, po osvoboditvi glavnega mesta Kajfenga, prva pod ljudsko oblast. Njej sledijo Anhvej z 22 milijoni prebivalcev, Kjangsu s 36 milijoni, Santung z 38 milijoni.
Ljudska vojska je pozvala vrhovne vojačke poveljnike, ki stoje na čelu obkoljenim nacionalističnim armadam v teh mestih, da se predajo. Zagotovili so jim osebno nedotakljivost, da prihranijo tako tema velikima mestoma žrtve in razdejanja. Nacionalistični generali pa so še enkrat pokazali, da njih ne brigajo človeška življenja ln nesmiselno uničevanje ljudskega premoženja, Na poziv, da naj položijo orožje, niso odgovorili, čeprav ni bilo nobenega upanja za uspešno obrambo, ker jim Cangkajšek ne more več priskočiti na pomoč. Tako se je začela poslednja zmago-
General • major Pero Popivoda svojemu v borbi padlemu tovarišu
Spomin na Jovanoviča
Arso Jovanoviča sem prvikrat videl 29. decembra 1941 v Zabljaku.
Mene je zelo zanimal človek, ki je bil v tem času komandant partizanskih odredov v Črni gori. Vsi štabi so bili sklicani, da bi se jim razložil plan napada na Plevlje. S svojim komandantom, narodnim herojem Perom Catkovičem, sem prvi stopil v šolo, kjer se je nahajal štab odreda. Ko sem vstopil, sem opazil njegovo visoko postavo v črnogorski noši, s samokresom za pasom. Nagnjen nad mizo je živo razlagal tovarišem, ki so stali okoli njega.
Uvt jen eviti bil, da ie to tovariš Arsa. Približala sva se drug dragemu ter se s znanih». On je brez odlašanja prešel na delo: obesil je na Zid nekaj kart in planov, piar mesta. plan iV-h'jonskih posto jang, plan razpnr» da aitiljerije in metti-cev min.
Vsi prisotni «v opazili, da je plan napada izdetal oohfen poznavale vojnin operacij. Razpored in naloge so bili kratki in jasni,
Od takrat pa do dneva njegove tragične smrti, sem bil večkrat s tovarišem Arso. Bil je zelo skromen človek, rad se je šalil, toda ob vsaki priliki odličen vojak in komandant. Postal je takoj ljubljenec vseh borcev in komandantov. Njegova predanost stvari narodno osvobodilne borbe in sovraštvo proti okupatorjem in izdajalcem sta bila brezmejna.
Pok ret v vzhodni Bosni se je zelo razmahnil. Desettisuče zavedenih četnikov so prešli v naše vrste, izbojevano je bilo svobodno ozemlje s središčem v Foči. Organizirane so bile nove edinice in bolnice, puščeni v promet avtobusi in železnice na svobodnem ozemlju, — ustvarjena je bila tu prvič novo oblast. Zasluge za vse to ima pred ljudstvom bolj kot kdorkoli drugi tovariš Arsa Jovanovič.
Toda on ni vodil borbe samo na ozemlju vzhodne Bosne. Ljudski pokret se širi po vsej Jugoslaviji, prihajajo kurirji iz Črne gore, Hrvatske, Slovenije. Arsa neutrudno daje navodila štabom, predlaga neobhodno potrebne ukrepe Vrhovnemu štabu in Centralnemu komi-tetu. V tem času postane ime Arse Jovanoviča znano po vsem svetu.
* » •
Ko je bilo potrebno z borbo povezati slovenski osvobodilni pokret z organizacijo edinic in vodstva, pošlje CK tovariša Arso, ki kot vedno izpolni to nalogo častno in z njemu lastno zrelostjo. Na poti v Slovenijo, ki je trajala 15 dni smo bili primorani prebiti se skozi obrambno črto po rekah, železnicah, cestah; toda čutili smo se popolnoma varne, ker je bil z nami Arsa. Ko je nek tovariš (narodni heroj Milovan) začel zastajati za radi bolezni in visoke vročine, se
Arsa ustavi ustašem tik pred nosom ter ostane tam, dokler ni tovariš Milovan ozdravel. V njem je bil razvit tovarišici čut požrtvovalnosti do tovariša, ki se je nahajal v položaju brez izhoda. On je slovenskim edinicam, ki so ga bratsko sprejele, izkazal pomoč v organizacijskih pogledih, osebno je orga-niziral skupno borbo hrvaških in slovenskih edinic. Uspelo jim je, da so zajeli veliko količino vojnega materiala ter ujetnikov. Prijateljstvo in edinstvo slovenskih in hr-vatskih edinic se je okrepilo.
Vsa ta pomoč, ki jo je Arsa Jovanovič izkazal slovenskim edinicam bila je priznana od strani slovenskih borcev in ljudskih množic, ne pa od strani vodstva, bolje rečeno od Kardelja, ki zvest svojemu šovinizmu ni mogel, da ne bi obsodil Arse, češ da je samovoljno reorganizira! slovenske edinice. Tako se je Kardelj zahvalil za bratsko pomoč, za prelito kri ne samo tovariša Arse, temveč vseh tovarišev, ki jih je dvignil tovariš Arsa in ki so se borili v vrstah zavednih slovenskih borcev.
■m • •
Njegova ljubezen do Sovjetske
zveze in sovjetske armade je mejila na fanatizem. On je povzdigoval zmagovite bitke sovjetske armade in njenih voditeljev. Kdor ga ni slišal ln videl govoriti o bitkah pri Stalingradu o bitkah pri Kur-Sku, ne more razumeti patriotske ga duha, s katerim je bil prežet ta veliki jugoslovanski borec, zvesti prijatelj Sovjetske zveze.
On je vedno irovdarjal pomen vloge Sovjetske zveze, brez katere bi naša borba bila nemogoča in nekoristna.
Zadnjič sem ga srečal meseca julija leta 1948. Pozval me je k sebi v Akademijo. Potožil sem se. mu zaradi nepravilnosti in stanja, ki vlada pri nas, na kar je on skomignil z rameni, vzdihnil in spotoma dodal: «Jaz mislim, da se bo to hitro končalo». «Hitro» se je nanašalo na kongres naše Partije. Vedel sem, da se ne strinja z izdajalci, da je pripravljen o tem odkrito povedati svoje mnenje in zdelo se mi je, da hoče emlgrirati. Nikdar si ne bom odpustil, da mu nisem ponudil, da bi ga odpeljal z avionom. Rešen bi bil velik patriot
zaslužni borec proti fašizmu in predvsem zvesti prijatelj Sovjetske zveze.. Padel je od roke rablja Rankoviča ter izvrševalca zločinskih del Titove klike. Umrl je smrti, ki sl je ni zaslužil, toda častno, za velike ideje Marlesa. Engelsa, Lenina, Stalina, za čisto to Komunistične Partije Jugoslavije, za njeno vrnitev na pot internacio-nalizma. Njegova žrtev mora roditi sadove. Mi, njegovi tovariši se bomo borili proti izdajalski kliki današnjega vodstva. Dokazali bomo tem zločincem, da nismo na njihovi strani, da ostanemo zvesti internacionalizmu, da ostanemo zvesti prijatelji Sovjetske zveze njegove Partije, in tovariša Stalina. Ramo ob rami z bratskimi komunističnimi partijami z VKP-b na čelu bomo šli po poti proletarske solidarnosti za zmago delavskega razreda.
Slava zvestemu sinu Komunistične Partije in jugoslovanskih narodov, velikemu prijatelju Sovjetske zveze in bratskih narodov generalnemu polkovniku Arsi Jovanoviču.
General-majar PERO POPIVODA
vita ofenziva ljudske vojske. V enem samen tednu je bil zavzet Tiencin, nadaljuje se pa ofenziva proti Pekingu.
Ob reki Jangce se ljudska vojska ponovno pripravlja na veliko ofenzivo. Kje bodo udarili? Kam bodo krenili? Nacionalistični generali in dopisniki tujih časopisov na Kitajskem si zastavljajo taka vprašanja. Ofenziva je privedla do sedaj ljudsko vojsko v srce same Kitajske, na reko Jangce Kijang. S prihodnjo
Vzhodna vrata Peekinga
ofenzivo pa bo prekoračila to reko in osvobodila še obsežnejše predele te velikanske dežele. Kje bodo udarili ni važno! Važno je le lo, da vemo vsi, da bo bodoča ofenziva nadaljnji udarec za nacionaliste. Demokratične sile vsega sveta pričakujejo z veselični dokončno zmago ljudskih sil. Nasprotno pa, s strahom in trepetom pričakujejo to ofenzivo imperialisti Amerike, Anglije, Francije, Holandske ter kitajski domači kapitalisti in veleposestniki.
Kako je moglo priti do take zmage ljudske vojske na Kitajskem, saj so Amerikanci dali Cangkajšku milijone svojih dolarjev, poslali so mu najboljše orožje, topove, strojnice, tanke in letala?
Celo imperialistično časopisje nam sedaj daje odgovor, ker samo išče vzroke porazov nacionalističnih čet. Velika večina zemlje na Kitajskem je v rokah maloštevilnih plemenitašev. veleposestnikov in kapitalistov. Desetine milijonov kmetov živi v največji bedi in pomanjkanju ter gara in dela za to malo kopico bogatašev. Ti jih pa odirajo, kolikor le morejo. Večina prebivalstva živi na Kitajskem v glavnem od riža. Pest riža na dan, to je za mnoge edina hrana. Prav to jesen pa je nastopila za Kitajskem nova kriza in pomanikanje. Cene rižu, ki je osnovna hrana, so silno poskočile. Tako so izbruhnili neredi v mestih" in na deželi. V zaledju nacionalistov vlada nered in anarhija. Prisilno mobilizirani vojaki gredo na fronto z edinim namenom, da bi se predali ali pa prešli na stran ljudske vojske, ker vedo, da bodo tako na svoji zemlji svoj gospodar. Tačas pa nacionalistični voditelji in generali kradejo, kjer le morejo. Sam Marshall, minister za mnenje zadeve ZDA, je Ugotovil pred kratkim, da je vsaj 20% «pomoči», ki je prišla iz Amerike, šla v žepe štirim velikim družinam, ki vladajo na Kitajskem.
Popolnoma drugače je stanje in program v pokrajinah, ki jih je o-svobodila ljudska vojska. Revolucija, ki se odvija na Kitajskem, je agrarna revolucija. Njen glavni cilj le «dati zemljo tistemu, ki jo obdeluje», odvzeti oblast velikim zemlji-
škim posestnikom in izkoriščevalcem. Tako ima ljudska vojska na svoji strani kot zaveznika kitajskega kmeta. Kmetov pa je na Kitajskem daleko preko polovico, ker ie pretežno poljedelska dežela.
Ljudska vojska ima na svoji strani delavski razred, saj je vodstvo vsg revolucije in tudi vojske same v rokah Komunistične Partije. Z ljudsko vojsko so vsi svobodoljubni ljudje Kitajske, ki ne more io prenašati vmešavanja ameriških in drugih imperialistov. Proti nacionalističnemu vodstvu se bore vsi, ki ne morejo več prenašati terorja in nasilja, vsi demokratk
Zato gredo prisilno • mobilizirane divizije nacionalistične vojske na fronto 7, edinim namenom, da tam enkrat za vselej končajo z dosedanjimi gospodarji. Zato doživljamo zaporedoma primere, da pobija vojaštvo, te ali druge divizije, svoje generale in preide na stran ljudske vojske. Včasih pa prebeži kar cela divizija skupno z generali.
Cangkajšek jg brezupno izgubljen. Take ugotovitve lahko danes beremo v vseh časopisih, tudi reakcionarnih. Danes je pod ljudsko oblastjo skoraj vsa severna Kitajska. Tukaj so zbrani skoraj vsa industrija in skoraj vsi rudniki. V Honanu, Annveju, Sansiju, Mandžuriji in Santungu je .večina Kitajskega premoga, železa, aluminija itd. Tukaj imamo večino železnic. Tako ima danes ljudska Kitajska najbogatejše predele dežele in ima a tem tudi materialne pogoje za zmago.
V nasprotju z nacionalistično Kitajsko, kjer vlada samopašna skupina kapitalistov in zemljiških magnatov, pa jq bila vzpostavljena v osvobojenin predelih ljudska oblast z ljudskimi odbori in delavsko kmečko milico. Letošnje leto bo sklicana tudi konferenca zastopnikov osvobojen Ul področij, da postavijo začasno vlado in prve temelje demokratičnemu načinu vladanja.
Prodiranje ljudske vojske pa ne predstavlja samo strah in grozo za kapitaliste Kitajske, nego tudi za svetovni imperializem sploh.
Kar hitro so se zavedli v Ameriki
in Angliji in drugod, da se bo sedaj še huje kot prej zamajal sistem njihovih kolonij. In to lahko beremo celo v njihovih časopisih.
2e .tri leta Se narod Viet-Nama junaško upira francoskim kolonialnim četam. Ze tri leta izvajajo francoske čete nad prebivalstom najhuj-ši teror, požigajo vasi in mesta, množično streljajo prebivalstvo. Za njih delo bi jih zavidal sam Hitler, 2e tri leta se jim upira prebivalstvo, njegov upor je preprečil francoskim imperialistom, da bi zasužnjili vietnamsko domovino. Ne bo minUo leto in bodo čete kitajske ljudske vojske na mejah Viet-Nama. To bo za napredne, svobodoljubne sUe Viet-Nama velika moralna pomoč. In tega so se silno prestrašili fracoski imperialisti. V njihovih časopisih lahko to vidimo.
Isto velja za Indonezijsko republiko ki so jo prav nedavno nizozemski imperialisti zahrbtno in iznenada napadli.
Za Burmo in Indijo predstavlja zmaga ljudske vojske Kitajske silen porast ljudske samozavesti. Sko^ zi stoletja se je borila Indija za svojo neodvisnost proti angleškemu imperializmu.
V celi Aziji se je zamajalo! Nat rodi v kolonijah so sg zavedli svoje moči in dostojanstva in se dvignili proti imperializmu. Zato je danes slišati vpitje na pomoč iri priznanja x kapitalističnem časoj pisju.
Ves sistem imperializma se je zamajal do samih temeljev. Izpreme-nilo se je razmerje sil v svetu. Danes niso več kapitalisti tisti, ki ob» krožajo, nego so obkroženi.
Maje se tudi v Južni Ameriki« kjer se menjajo vlade kot robci pri hudem prehladu. Maje se tudi med državami Marshalovgga načrta v Evropi.
To so razlogi, ki so prisilili bojevite imperialiste EDA in drugih kapitalističnih držav, da so prenehali govoriti toliko o vojni, čeprav še vedno mislijo, kako bi jo zanetil) da bi ohranili in povečali svoje milijardne profite.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Influenca
Z današnjim, dnem otvarjamo v našem časopisu zdravstveni kotiček. V njem bomo obravnavali najvažnejša in najbolj pereča vprašanja. Citatelje pozivamo, da nam pišejo o vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Odgovarjali bomo na njihova vprašanja v časopisu, če bodo splošnega interesa; na ostala bomo, v mejah možnosti pismeno odgovarjali.
Zadnje tedne je tudi naše mesto zajel val influence, ki je preplavil to zimo vso Evropo. Moderna prometna sredstva so razlog, da se epidemije influence tako hitro razširjajo. Tako vidimo, da vlada epidemija v Londonu, Parizu, Rimu in drugod in je zajela skoraj vso Evropo.
Povzročitelj influence je nek virus, to je bitje, ki je mnogo manjše od bacilov in bakterij in ki ga ne moremo videti pod običajnimi mikroskopi z navadno povečavo. Imamo različne vrste povzročiteljev influence. Nekatere so hujše, druge povzročijo lažja obolenja. Zelo zlohotna vrsta je bila tista, ki je 1918. leta povzročila znano težko epidemijo, ki je terjala nešteto smrtnih žrtev. Epidemija influence, ki se je razširila lo zimo ni težka, vendar tudi ne med najlažjimi in zato je treba v. primeru bolezni postopati pravilno.
Znaki bolezni so znani skoraj
vsem med našim ljudstvom. Splaši na izčrpanost, glavobol, bolečine V kosteh in mišicah, v hrbtu ali v krU žu, kašelj in kihanje, sluzav izloček iz nosa, žrela, sapnika. Značil na je vročina, ki narašča do 38 eli 39 stopinj in preko, popoldne in v jutru popušča, proti večeru pa ponovno narašča. Bolezen se prične iznenada z vsemi temi znaki ali pa le z nekaterimi, a po treh alt štirih dneh se vročina poleže skoraj do normalnosti, usa bolezen p<Z traja sedem dni ali nekaj več in v tem razdobju bolnik ne sme vstati, tudi če nima vidne vročine. Bolezen zapušča splošno oslabelost, ki traja nekaj dni. Ker influenca lahko pusti posledice na pljučih in ostalih dihalnih organih ter na srcu, ledvicah itd., bolnik ne sme vstati vsaj tri dni po vročini.
Kako bomo postopali, kjer je bolnik pri hiši?
V sobi ne sme priti bo velikih sprememb v temperaturi in je najbolje, če ostane stalno ista hladna temperatura. Dobro je zrni-, čiti večkrat na dan. Paziti moramo, da se bolezen ne prenese in skrbeti zato, da se otroci in ostali člani družine nepotrebno ne približujejo bolniku.
Dokler ima bolnik mrzlico mti bomo dajali lažjo tekočo hrano (juhe, kuhano sadje itd.), po koncu vročine pa bomo počasi prešli n* močno redilno hrano.
Januar je pri nas na Tržaškem ozemlju mesec največjega mraza. Zaradi tega ne opazimo na polju in na vrtu vegetarije. S prostim očesom ne vidirno ka) se dogaja pod zemljo in zato si mislimo, da je vse pomrlo in da narava spi spanje pravičnega.
To pa ni res. V zemlji se v zimskem času vršijo velike spremembe, ki jih povzročajo drobne bakterije. Z njihovim delovanjem ter z vplivom vlage in zraka se v zemlji razkrajajo mnoge rastlinske snovi, ki postanejo dragocena zaloga za začetek pomladne rasti. Poledica zrahlja višje sloje zemlje in zaradi lega zimska vlaga lažje prodre v globlje sloje zemlje, kjer : « hrani za suho dobo leta.
Tudi sneg je zelo koristen za zemljo in to ve vsak naš kmetovalec.
Vprašanje je, kaj naj dela v tem mesecu naš poljedelec-vrlnar. Mraz mu onemogoča vsako delo na polju. Zato se bo posvetil nekaterim nujnim opravkom v kleti, shrambi, hlevu in drugod.
Pred začetkom pomladanskih del si mora naš poljedelec-vrtnar sc. staviti načrt, po katerem bo delal, ko mu bo to dopuščalo ugodno vreme. Najprej mora določiti, kaj bo gojit in sejal, t.j. kakšne vrtne in poljske rastline bo proizvajal v tem letu. Ko se bo za to odločil in ko bo določil farcele in gredice, ki jih bo obdeloval, mora tudi preračunati količino semena in sadik, ki jih, potrebuje za izpolnitev svo-
Kmečka dela v januarju
.. ■	_ -	. ..	^	..	..	. _ —	—.... aZ «vi ni-V/t 7 Z1 /• 7.. z- VM.n la». .. M
je ga načrta. Izpopolniti mora načrt o letošnjem delu a proračunom, tako da bo vedel, koliko bodo znašali izdatki in dohodki. Na ta način bo lahko preuredil svoje prvotne načrte, če vidi, da prejšnji načrt ni koristen ali pa je pasiven.
Istočasno je dobro, da si ves plan izpiše, da si nariše nek načrt svojega zemljišča, da naznači kaj in koliko bo sejal ali sadil na posameznih gredicah. Pri vsem tem pa mora naš kmetovalec tn prav posebej poljedelc-vrtnar paziti, da dobro preuči stanje svoje njive, n. pr. hranljivost zemlje, možnosti gnojenja in zalivanja itd. Poleg tega mora vedeti, koliko delovne moči bo potreboval za obdelavo polja.
Na žalost se tega ne drže naši kmetovalci. Dobro bi bilo, da bi začeli to delati in bodo tako videli, koliko več uspeha bodo želi, koliko bodo prihranili na stroških. Najboljši čas za sestavo takih načrtov je ravno januar.
Druga važna naloga naših gospodarjev je pregled in poprava poljedelskih strojev in orodja. O-rodje, ki ga ne potrebujemo v zimskem času, ga moramo očistiti in namazati z apnenim mlekom ali pa s kakšno mastno tekočino. Tako ga bomo obvarovali pred rjo.
Ce je vreme ugodnejše in to dovoli, morajo kmetovalci izpeljati gnoj na orno polje ali njivo. Priporočljivo je, da se to opi-avi, ko je zemlja zamrznjena. Na žalost pa naši kmetje nimajo nikoli dovolj hlevskega gnoja. Nekateri naši kmetje in posebno pa vrtnarji, ki nimajo živine, nimajo hlevskega gnoja, ki ga je zelo težko dobiti. Zato naj začne tudi naš kmet z uporabo umetnega gnojila. Tako bo lahko imel bogate pridelke. Prav posebno važno je umetno gnojilo za tiste naše kmetovalce, ki imajo že izčrpano zemljo, ki nudi človeku zelo skromne in slabe sadove. Naravno je, da morajo naši kmetje paziti, kako in koliko umetnega gnojila uporabljajo. Morajo biti zato zelo previdni, ker velike količine umetnega gnojila škodujejo rastlinam. Poleg tega treba paziti, da se dobro posiplje gnojilo. Ni vseeno če posipljemo neposredno ali mesec dni pred setvijo.
Najboljše bo, če bodo kmetje gnojili zemljo jeseni ali 20 do 30 dni pred setvijo. Na ar naj vzamejo sledeče količine: 3 do S kilogramov apnenega dušika ali amo-nijskega sulfata ali čilskega solitra; 3 do 4 kilogramov 40% kalijske soli; 3 do 5 kilogramov superfosfa-
to. Ko prvič gnojimo, je boljše vzeti najmanjšo navedeno količino, ker še ne vemo, koliko umetnega gnojila potrebuje zemlja. Da bomo vedeli, kakšna gnojila potrebujejo razne kulture, moramo najprej ugotoviti hranilo, ki primanjkuje zem-Iji. To ugotovimo po zunanji obliki zelenjave. Slabo razvito listje in stebla nam povedo, da zemlji primanjkuje dušične hrane; slaboraz-vita semena in plodi pa pomenijo pomanjkanje fosforne in kalijske hrane.
Toda držati se moramo sledečega priporočila: Naj bo vedno v zemlji obilo hranil. Zato moramo mešati gnojila. N.pr. super fosfat lahko mešamo s 40% kalijsko soljo, toda nikoli z apnenim dušikom. Su-perfosfat lahko mešamo tudi s čilskim solitrom. Primer; 3 kg. superfosfato, 4 kg čilskega solitra in 3 kg 40% kalijske soli na ar. Ne smemo pozabiti, da umetna gnojila ne morejo popolnoma nadomestiti hlevskega gnoja, marveč dopolnjujejo njegovo delovanje.
Razen tega je tudi potrebno ap-nenje zemlje. Vrtno zemljo bomo gnojili z apnom vsake 3-4 leta. Na ar vzamemo okoli 20-30 gašenega apna.
Ce so v januarju lepi dnevi ln če zemlja ni zamrznjena ali pa
ne preveč mokra, lahko prekopamo posamezne gredice. Dobro je, če pustimo prekopano zemljo v velikih grudah, ker jih bo led zrahljal. Kdor želi imeti zgodno zelenjavo, lahko v tem mesecu seje v rastlinjaku zgodne sorte solate, redkve, kolerabo, zelene in teinu podobno. Cvetličar pa lahko seje vrtnice, tul-pike, martinke itd. To bo pozneje presadil ali pa lahko pusti v rastlinjaku do trenutka potrošnje.
Ker se približuje čas setve, se moramo v tem mesecu ixibrigati za semena, jih čistiti in poskusiti njihovo kalitev. Vse to da nam bo zagotovljen uspeh želve.
Do sedaj nismo imeli snega in niti velikega mraza. Ce se to zgodi, moramo paziti, da nevtraliziramo ledeno skorjo, ki se stvori na snegu, kjer imamo ozimine. Skida-ti moramo sneg ki ga je nanesla burja v naša poljska skladišča.
Vrtnarji morajo zelo paziti na pospravljeno zelenjavo in čim vidijo, da se obeta lepše vreme, naj prezračijo shrambo. V shrambi mora biti dovolj suho in toplota ne sme biti nižja od 4 do S stopinj nad ničlo.
Važna so dela v naših vinogradih. Najprej moramo pripraviti kole in če v jeseni nismo pognojili vinograd, moramo to storiti sedaj. Ce ni
dovolj domačega gnoja, lahko uporabljamo umetna gnojila. Francoski strokovnjak Ferrier pravi, da so vinogradi, ki jih pognojimo s fosforno kislino (superfosfatom), u-pornejii proti mrazu in proti raznim boleznim. Razen tega so vinogradi, ki jih pognojimo s superfo• sfatom, plodnejši, ker se njihovo cvetje redko usiplje. Poleg superfosfato potrebujejo trte tudi kalijsko in dušično gnojilo. Po potrebi lahko dodamo tudi apna.
Ce je bila trgatev pozna, kakor preteklo leto, moramo izvršili prvo jrretakanje vina s pristopom zraka-Potem moramo nalivali v sode vsa) enkrat tedensko in to mora trajati neka) mesecev, t.j. dokler je vino še mlado. Tako bomo obvarovali vina pred raznimi hibami in boleznimi. Ca bomo pa opazili, da bodo vina potemnela, jim moramo takoj nuditi nekaj zraku in nekaj mraza. Prazne sode moramo žveplati. Posebno pažnjo moramo imeti, da ne bo toplota kleti nižja od 7-8 stopinj nad ničlo. Ce je pa pretoplo, moramo klet prezračiti. Ravno tako moramo skrbeti za grah, fižol, pšenico itd. Ce vsebujejo črne žužke, jih bomo nesi i na mraz-Ličinke bodo tako poginile.
Kmetje, vrtnarji, cvetličarji, pl* Site Tržaškemu kmetovalcu, ki vab) bo odgovoril na vsako vprašanj®» vam bo dajal nasvete in razjasnil vsa vprašanja, ki mu jih boste predložili. Pišite na: Tržaški kmetovalec, uredništvo «Dela», ulic* Montecchi 6-II tel. 95-919.