Nekaj o pitni vodi. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec Mariborčaai zajemajo pituo vodo iz vodovoda. Ti porečejo: rEaj aam je treba govoriti o dobri pitai vodi, saj j, imamo doma". Toda kdo ve, jeli oataae vedao v Maribora, alovenBka pcaem aamreč pravi: nDanes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, če nam všeft ni, pa drugam, kamor nas popelje cesta." Mariborčaai smo s svojo vodo pač rea labko zadovoljai. Malo draga je sicer; pa kaj de, pipo cdpreš ia vode imaa, kohkor je hafiea, za že.io, za kabiajo ia za perilo, a tadi za ljubo živino. Eaj bi dali z veseljem za tako pipo pri hiši Poljaaci aa Ptajskem polja ia prebivalci Sloveaskih goric! Po leta, ko pritiska SBŠa, morajo pastiti Bajsilaejše delo aa polja, zapreči živia j ia iti po are daleč aa vodo, ki pa dostikrat se aiti ai dobra. Ti bodo pač hoteli ZBati, kakaaa mora biti dobra pitaa voda. Dobra reč naj je čiata. Emet čisti aa gamai zraje, mliaar čisti ia loči moko od otrobov. PopolBoma fisto vodo delajo v lekaraah, praviš jej prekapaaa voda, ž bjo meaas zdravila. Toda ta voda je precej draga, aaj \eš, da v lekaraah se vode ae dobis zaatoaj. Človeakema zdravja pa prekapaaa voda akodaje, ako jo piješ; zakaj ravao valed čiatoati izpere ia izlaži želodec ia čreva, da dobiš hado drisko. Tako se je zgodilo mojetna zaaBca. Mož boleha aa želodca ter ae sme piti vode. Iz Iekarae je dobil za avoje delo ravao prekapaae vode; ker je bil žejea, je apil par požirkov, češ, ta voda mi ae more akoditi. Toda zmotil se je, ae sJabse ma je postalo. V aaravi sta preccj disti vodi: saežaica, ki jo dobia, te raztopii aovega saega, ia dežaica. ČloveakemB zdravja aiata škodljivi, a veadar ae pijes rad dežaice ali saežaice, ker imata aoprijetea, plehek okaa. Najboljša voda je stadeačaica. Eako veselo je poalašati šolar6ke, ko pojejo: Najboljše sladko vince za deco belo je, izpod pečevja zvira, prelepo sveti se. Po logu tiho teče, živinco napoji, tud' ptifica brez place si žejo ugasi. Od tega vinca glava bolela te ne bo. telo bo tvoje zdravo, in spanje prav sladko. Je iista voda zdrava za deco majheno, tak' mislim, da starejšim tud' škodila ne bo. St#deaČBica ima dobcr, svež okns ter te poživi ifl okrepča, če se je aapijea aa žejo. Vae te lastB08ti ima stadeafaica radi tega, kerjetrda voda; saežaica, dežaica, rečaa ia jezerska voda so pa mebke vode. Ime Btrda voda" ao dale atadeBfa^ci pravzaprav aaae kaharice; aašle so aamreč, da se meao ia fižol ae skahata dobro v stadeačaici, da < staaeta trda. Trdo ia mehko vodo spozaaa na aaaledaji aačifl. V čiatem alkohola ali viaskem cveta raztopi mila! Par kapljic te raztopiae prilij prekapaai vodi ali kaki mehki vodi! Meaaaica oalaae čista in prczoraa. Če pretreReš to mfšaaico mchke vode ia mila v atekleaičici, takoj ae speai kakor krrp, ki ai v ajem raztopil mila. Prilij pa alkoholovo raztopiao mila trdi vodi; takoj se aapravijo beli koBmiči, ki ae Baberejo aa vrba ali pa sesedejo aa daa. Trda voda se tucii BOČe peaiti, ako ji prideaea mila; aamesto pen dobiš zopet ^koamiče, pene pa sele tedaj, ako priložiš prav maogo mila. Prav za prav je ta prikaz vaakema že zaaa. GoapodiBJe taraajo, da se perilo ae pere dobro v stadeačaici ia tndi ae v mariboraki vodi, ker se porabi vse preveč mila; seveda, ko se aaredijo iz mila aameato pea beli kosraiči, ki ae ae raztopijo v vcdi, in zategadelj tadi ae očistijo perila. Gospodiaja, ki hoče atediti, a veadar imeti čisto perilo, bo prala v rečai ali jezeraki vodi, to je v mebki vcdi. Videl si, kako spozaaš trdo ia mehko vodo. Zakaj je pa voda trda, zakaj mehka? Vai pozaate ap iecec, ki iz ajega žgejo kmetje žiro apao. Voda je trda, ker je v ajej raztopljea apaeaec; kjer ga ai, taia je voda mebka. Ta apaeaec je zelo aeprijeten v paraih kotlih, kjer se seseda iz vrele vode. Železnii!arji li labko poveio, da se aabere v l<>koni<>tiv a:m kotla kanienita skorja, kotlovec, ki jo je trcba odstraaiti od časa do časa, drngače kotel razpoči. Eaj ae, vsaka lokomotiva mora priti v tako^vaao ma!o popravo, ko prevozi okoli 10000 kilometrov? Apaeaee aajdeš v trdih alaieaSnicah; ai ga pa v meakih potokih ia rekah, ia veadar se zberejo ¦ otoki in reke iz samih atudeacev. Glej ta poakaa! E prekapaai vodi prideci apaeačevega praaka, dobiž ga pri drogislu ali v lekarai, ko si kapiš krediaega praška za zobe. Treaeš, treseš, aič ae pomag<i; prašek apaeaec bi aapravil vodo trdo, a se nočc raztopiti v ajej. Po8kasi s kako drago vcdo, reci s s:foB'm ali sodavico, ki jo przoate vsi. Izprva je voda rcs še motaa, po kratkem tresenju se izčisti, prašek zgiae, ker se je raztopil v vodi. Ta aodavica sedaj ai samo čista, temveč tadi trda voda; zakaj, ako jej prilijes milovaice, se pokažej, /.' /aaai beli kosmiči. Vsaka voda torej ae more biti trda, temveč sam^ tista. Vi ima vsaj aekoliko teh lastaostij kakor sodav>a. Kaj pa je pravzaprav poBeVaega v godavici ? Na izlivek pritrdi kavčakovo cev, dragi koaec drži v stekleao kadičko pod aavezajeao stekleaico, a z r ko pritisai aa držaj. Voda v kadički začae barkati, v povezajeai stekleaici ae aabirajo mebarčki v rečji ia večji maožiai. Stekleaica se aapolai z neko saovjo, ki je brez barve ia pliaasta kakor zrak, ki aapolajaje sobo. Ta plia se imeaaje oglj ikov dvokis. Obrai atekleaico ia vtakai v ajo gorečo vžigalico, takoj ngaaae. Miška, ki jo položiš aotri, se začae krčevito zvijati, potem se pa zlekae ia p'gine. Ravao tako 86 godi ljudem! Saj ai sliaal o ae8iečab, ki se dogajajo v viaakih kleteb v jeseni, ko vre moat, ia se dela pri vrvenja ogljikov dvokis. Eletar omedli ia se zadasi, ako ga ae poaesejo takoj aa sveži zrak. Ogljikov dvokia je tedaj strapea aarno pljačem, želodca pa ae akoduje; zakaj iaače bi aam zdravaiki prepovedali že davao sodavico, vae slatiae ia pivo. Narobe, ravao vgled ogljikove?a d^okisa imajo te pijače tako prijetea oživljajoč okas ! Poaovi sedaj malo, kar si braal! (Dalje sledi.)