»otnans Diacana « (Motul Leto XVm., št 15 Lji£2jana, torek lg, januarja I917 Cena 1 Din dpravni&tvo: L.juoijana, Hnafljeva ulica 5 - Telefon St 3122, 8123, UJ*4. 3126, 3126 Lnseratn) oddelek; LJubljana, Selen« ourgova ui 6 — Tet 5392, 3492. eouružmca Maribor: Gosposka ulica 51 L1 - Telefon St 2455. tJouružnlca Celje. Kocenova ul. 3t. 2 1'eietou 51 i90 ttaru.n pri pošt Cek zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čisio 78.180, WieD 105.241 Uhaja vsak dan Naročnina Za inozemstvo Din 40.— Urednidtvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 6, Telefon SI22, 3123, 312«, 8126, 8128. Maribor, Gosposka uliea 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. j. __Telefon St- 65. Rokopisi se ne vračajo. B$lfševizacija češkoslovaške ? Tudi v Jugoslaviji so se že slišali očitki, da zapada bratska češkoslovaška nekaki boljševizaciji. Nedavno , na tem mestu opozorili na besno kievetniško kampanjo, ki jo v enakem pravcu v zadnjem času vodijo nemški in madžarski neprijatelji Češkoslovaške. Ko se te dni mudi v Ljubljani odlični češkoslovaški javni delavec g. dr. Peter Zenkl, ki je včeraj v spremstvu g. konzula Minov-skega posetil tudi našo redakcijo, smo uporabili to priliko, da ga povprašamo, kaj on misli o tej kampanji in kaj pravi češka javnost na očitke glede boljševizacije. Njegov odgovor se nam zdi za vso našo javnost tako informativen in važen, da ga objavljamo na uvodnem mestu. G. dr. Zenkl nam je rekel nekako tole: Pričakoval sem to vprašanje in veseli me, da ste mi ga stavili. Nemška in madžarska propaganda sta razširili o boljševizaciji ali sovjetizaciji Češkoslovaške toliko bedastoč in nesmiselnosti, da je želeti, da bi tudi najširši sloji izvedeli, kakšno je pravo stanje stvari. Ne dvomim, da pri vas tem vestem ne verjamejo. Zveze med Češkoslovaško m Jugoslavijo so namreč tako žive, da se je sto in sto onih, ki posečajo Češkoslovaško, iz lastne skušnje lahko prepričalo, da je resnica baš nasprotna. Zlasti omenjam tu zadnji poset vodečih činitelj ev Jugoslovensko-češkoslovaških lig, ki so se gotovo vrnili v Jugoslavijo s prepričanjem, da Češkoslovaški ne samo ne grozi opasnost boljševizacije, marveč da je Češkoslovaška ena najbolj konsolidiranih evropskih držav, kjer je vsaka komunistična propaganda že naprej obsojena na popoln neuspeh. Češkoslovaška je s svojo socialno zakonodajo, s svojo agrarno reformo in z drugimi zakonskimi odredbami, ki so jih že prva leta obstoja države z eno-dušnim odobravanjem sprejele vse češkoslovaške politične stranke, udarila čvrsto temelje mirnemu razvitku države. Z ozirom na to je tudi v času, ko so komunistične nevarnosti ogražale celo vrsto držav, zlasti pa Nemčijo, lahko dovolila legalni obstoj komunistične stranke, ne da bi to imelo kakršenkoli vpliv na češkoslovaško notranjo politiko. Vse češkoslovaške politične stranke so od vsega začetka vodile in vodijo še sedaj jasno, brezkompromisno protiko-munistično politiko Zlasti so tudi socialistične stranke odločno odbijale in odbijajo kakršnokoli sodelovanje s komunistično stranko, da. celo idejo ljudske fronte, dasi se je komunistična stranka v zadnjih letih odločno izrazila za nedotakljivost države in za potrebo obrambe Češkoslovaške republike. Saj je dala svoje glasove za predsednika dr. Beneša in se trudila z glasovanjem za vojaške kredite dokazati, da v današnji mednarodni situaciji ne želi biti stranka, ki bi podkopavala vojaško moč češkoslovaške države. Odklonile so to sodelovanje s komunistično stranko tudi za bodočnost, ker so prepričane, da je med socialističnim in komunističnim svetovnim nazorom takšen prepad, da ga ne more ničesar premostiti. Pod takšnimi okolnostmi komunistična stranka ni imela, nima in ne bo imela niti najmanjšega vpliva na vodstvo češkoslovaških državnih poslov, pa naj se tiče to notranje ali zunanje politike. Ze iz tega je razvidno, kako gorostasna je trditev, da se Češkoslovaška boljše-vizira. Sicer je vse to dobro znano tudi nemškim političnim činiteljem, vendar pa kljub temu nemško časopisje iz raj-ha venomer ponavlja te in slične trditve. Razlog, zakaj tako postopa, ima zu-nanje-politično ozadje. Pravi razlog vse te protičeškoslova-ške kampanje so pogodbe o vzajemni pomoči, ki sta jih sklenili Francija in Češkoslovaška s sovjetsko Rusijo in ki otežujejo možnost nemške ekspanzije proti R:usiji in proti Srednji Evropi. Te pogodbe so bile zaključene z znanjem in pristankom kraljevine Jugoslavije, ki do sedaj nima nobenih stikov s Sovjetsko Rusijo, na drugi strani pa tudi 7. znanjem in pristankom Velike Britanije. ki se je takisto ne more sumničiti. da bi hotela ogražati mir in red v Evror>i. To je najboljši dokaz, da so te pogodbe, vezane na postopek Društva narodov in koordinirane obveznostim, ki izvirajo iz lokarnske pogodbe, pristen instrument miru in obrambe. To so v ostalem pogodbe, ki nimajo ničesar ^kupn^ga s komunizmom. To so po-podb^ z državo, ki je danes član Društva narodov, ki točno izpolnjuje svoje obveznosti nar>ram Društvu narodov in ki ie jasno dokazala svojo težnjo za mir tiHi c pripombo in definicijo napadalca, škilimo 1 1033 c sosedi ro^d drueimi tudi 7. Rumuniio. s katero takrat ne samo ni im°la nobenih stikom marveč je Hilo tn^i ŠP npre^no 'mrp§qnie m^- ATprv,?!?-^ r>roppr"»n,J''' stalno razširja voc+i rir> tr> ol^iŠMiei"> prodira- nio Kola nroti zan^d'1 m pri-.nra^lia-iri int Violi""**''?0'''"' Evronp Pri fprn operiT-nio 7 na^bnii nes^i^plnim' trditvami, kakor da grade v Ceškoslo- PROSTOVOLJSKI PROBLEM SE BLIŽA UREDITVI Zadovoljiv odgovor Francije in Rusije na angleško prostovoljsko demaršo Pariz, 18. januarja, o. Včeraj ob 13. je bil izročen angleškemu veleposlaniku odgovor francoske vlade na angleško noto z dne 10. januarja glede preprečenja nabiranja prostovoljcev za Španijo. Odgovor pravi med drugim: Francoska vlada je že zahtevala od parlamenta pooblastila, da lahko prepreči nabiranje prostovoljcev in njihov odhod v Španijo Pripravljena je te odredbe izvajati brez vsakega odlašanja pod pogojem, da tudi druge države sprejmejo iste obveze, da bi bile torej te odredbe istočasne. Francoska vlada se torej strinja z angleško vlado, da se naj izdajo prepovedi, ne da bi se čakalo na izvedbo sistema kontrole za pošiljke orožja v Španijo. Toda po dosedanjih izkušnjah je jasno, da gre samo za začasne odredbe, ker francoska vlada še zmeraj meni, da bo moralo priti do uspešnega načrta o kontroli. Vlada ri mora ohraniti torej popolno svobodo, če bi se pojavile težave v vprašanju orga- nizacije mednarodnega sodelovanja, ki naj omogoči ufipešno kontrolo. Odmev v Berlinu Berlin, 18. januarja. AA. Odgovor francoske vlade na britanko noto o prostovoljcih ni presenetil tu-kajšnjih političnih krogov. Pozornost ztr .a, da sta Pariz in Moskva postavila na prvo mesto prostovoljsko vprašanje, ki bi ga po nemškem mnenju bilo mogoče urediti že avgu ta meseca na temelju nemško-italijanskega predloga. Listi dalje opozarjajo, da o drugih, zlasti gospodarskih vprašanjih, v francoskem odgovoru ni niti besede. V pričakovanju nemškega in italijanskega odgovora London, 18. januarja. AA. (Havas) »Times« pravijo, da je rimskega in berlinskega odgovora pričakovati šele čez nekaj dni. V Londonu prevladuje vtis, da sta Nemčija in Italija pripravljeni pristati na vsako ureditev, ki*jI je namen dejanska preprečitev pošiljanja pomoči španskima strankama, kakor hitro ao dožcrne prava ureditev prostovoljskega vprašanja, ki bo ustrezala na vse strani. Po drugi strani, nadaljujejo, »Times«, pa Italija in Nemčija čedalje hitreje pošiljata čete ta vojni material generalu Francu. »Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega rimskega dopinika, da bosta italijanski m nemški odgovor ugodna. Vsebovala boata celo neke predloge, ki bodo koristni za dejansko ureditev prostovoljskega vprašanja. Hitler gleda predvsem na to, da se ogne vsemu, kar bi ga moglo v očeh britanske javnosti predstaviti v neugodni luči. člankar meni, da je redanji položaj za Nemčijo tako ugoden, da bi mogla zahtevati, da se ji vrnejo kolonije, in da se uredi v njeno korist tudi vprašanje oskrbe s sirovinami. Zdi se, da je Nemčija prišla do spoznanja, da ji niti Velika Britanija nit Francija ne bosta do- volili, da dejansko tevede svoje gospodarske načrte na Španskem. >Daily Herald« misli, da bosta Italija in Nemčija vezali svoj morebitni pristanek na britanski predlog na zahtevo po obnovi pakta štirih in na obljubo, da Anglija ne bo priznala eksfcremističnega režima na španskem, člankar končuje, da sta se general Gorimg ta Mjusrolini, kakor vse kaže, sklenila odpovedati svoji prejšnji nameri, da bi pomagala generalu Francu na oblast, in da zdaj koncentrirata vso vsa jo pozornost v tem pogledu na svoj proti komunistični program. V Tudi Moskva za angleški predlog Pariz, 18. januarja, br. Framootska listi objavljajo danes odgovor ruske vlade na poslednjo angleško demaršo glede prepovedi pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Ruska vlada naglasa v svojem odgovoru, da se ie že ob prvem predlogu izjavila aa takojšnjo prepoved prostovoljcev in za uvedbo rea-ničnie kontrole na vseh španskih mejah in v vseh španskih lukah. Na tem etaildS&u vztraja tudi sedaj in predlasra, naj se kontrola uvede najkasneje v roku desetih dni. Kontrola na morju naj s*e poveri vojnim mornaricam nekaterih ald vseh držav, ki ao zastopane v londonskem odboru za nevime-šn vanje. Ruska, vlada na izjavlja, da ne more k-dati potrebnih ukrepov, ki j iT t j>e že pripravila prej. kakor bodo to storele drupe države,. predvsem Italija m Nemčija. Goeringovi rimski dnevi Fo Goeringovih razgovorih z Mussolinijem se je pokazalo popolno soglasje glede španskega problema Rim, 18. januarja, o. Pruski ministrski predsednik GOrmg si je včeraj ogledal kraljevsko domeno pri Rimu. ter je hil gost italijanskega kralja pri zajtrku. Nato si je v spremstvu Muessolinija ogledal rimske spomenike in ra^zne fašistične ustanove, zvečer pa je bil gost nemške kolonije v Rimu. Davi je odpotoval v Napoli. kjer je bil gost prestolonaslednika Umberta iz Napoli.ja pa bo odpotoval na krajši oddih na otok Ca-pri. Rimski poLit/ioni kroci so prepričani, da so _ se razgovori med Goringom in italijanskimi državniki zaključili s konkretnim spo-razuimom. po katerem bosta italijanska in nemška vladi odgovorili na angleško iniciativo glede prepovedi pošiljanja dobrovolj-oev v Španijo popolnem soglasju. Od.£rovor je baje žc gotov in bo v najkrajšem času izročen angleškemu poslaniku v Rimu siru Enicu_ Druinjondu. Italija in Nemčija sta po nadaljnjih informacijah ugodno sprejeli angleške predloge. V svojem odgovoru bosta postali na prepoved nadaljnega pošiljanja prostovoljcev v Španijo, h km tu na zahtevali nadaljnje ukrepe da bi se onemogočile dobave vojnega materiala im drugesra blag? obam"> vojskujočima. se strankama v S] »ni ji. Sporazum se nanaša vrh tega še na. druge stvari. Razčiščena so bi'a vsa vprašanja, ki so nastala med Nemčijo in Italijo zaradi Španije v zadnjem času in dosegel se je tudi v tem pogledu nopoLn kompromis. Italija in Nemčija sta- baje pripravljeni priznati kakršnokoli vlado v Španiji, samo komunista one ne. Mussolinii im G&ring fvta nadalje govorila tudi o sporazumni med Bolgarijo in Jugoslavijo. Sklenil naj bi se temu paktu odgovarjajoči nemško-boilgarski pakt.. Musso-lini se nadeja, da bo mogla TtaJiija v bodoče koncentrirati vso svojo diplomatsko akcijo na. Egej&kem morju, za kar bi se odrekla sleherni aktiivnosti na Jadranu. Končno sta po m forma c.ivi h tukajšn jih političnih krogov Gflring in Mus&oiini covonila tudi o osnovah eventualnega sporazuma, med Ma^ džarsko jn Jucrostavjjo. Poslanik Hassel odpotoval v Berlin Rim, 18. januarja. AA. (Havas) Nemški poslanik v. Hassel re je davi ob 7.40 odpeljal v Berl'm. Snoči je imel dolgo konferenco s predsednikom vlade Gcrin-gcm. Dunaj proti blokom v srednji Evropi Avstrijska vlada SeH vplivati za omiljenje trenj v podunavskem bazenu rancija odklanjata pakt štirih Nov Mussolinijev poizkus obnovitve pakta štirih velesil Dunaj, 18. januarja, b. Avstrijski tisk presoja Gdringove rimske razgovore zelo pozitivno ta kaže v svojih komentarjih sploh veliko umerjenost ne samo glede razvoja odnošajev na osišču Berlin-Rim, katerega obstoj je Mussoltai v svojem razgovoru z dopisnikom »Vdlkischer Beobach-terja« znova z vso odločnostjo potrdil, temveč tudi glede novih orientacij v razvoju srednjeevropskih odnošajev. Tako je že ponovno zbudilo pozornost zelo simpatično pisanje avstrijskega časopisja o bližnji ureditvi jugoslovensko-madžarskih odnošajev. V okviru razgovorov, ki se trenutno vodijo med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo ta njenimi vzhodnimi zavezniki na drugi strani, prihaja po mnenju dunajskih političnih krogov tudi Avstrija vsaj j v toliko v poštev, v kolikor je zainteresirana na izboljšanja odnošajev z vsemi svojimi sosedi. Dunaj si po zatrjevanju teh krogov iskreno želi splošnega pomirjenja v odnošajih z obstoječimi skupinami držav Pariz, 18. januarja, g. Po semkaj dospelih vesteh smatrajo diplomatski krogi za zelo verjetno, da nameravata berlinska in rim;ka vlada napraviti poizkus za ohnovo pakta štirih velesil. Ta poizkus bi imel za cilj, da se izloči Sovjetska unija od sodelovanja pri reševanju evrop kih zadev, ki ga bi prevzele štiri velesile, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija, in sicer preko Društva narodov. V Lan domu so temu načrtu slej ko prej ne- naklonjeni ter se branijo pričeti politiko, ki bi pomenila popolno izločitev Rusije. Tudi v Parizu odklanjajo ta načrt ter zaradi tega menijo, da je uspeh teh prizadevanj v naprej brez izgleda. Angleški poslanik v Rimu £ir Eric Drummond bo jutri prispel v London ter predloži 1 zunanjemu ministru Edanu še pred njegovim odhodom v ženevo poročilo o svojih rimskih razgovorih. v srednji Evropi. Kan cel ar Schuschnigg je že o priliki sestanka tako zvanega rimskega trikota v novembru lanskega leta dokazal, da Je odločen nasprotnik formiranja kakršnihkoli novih blokov v srednji Evropi, kjer bi nove grupaclje le še povečale obstoječa trenja, katerih odstranitev si danes žele vsi srednjeevropski državniki brez izjeme. Zato zatrjujejo tu, da se Avstrija v načelu sicer naslanja na nemško-italljansko oslSče Berlin-Rim in da stoji torej glede Španije in tretje internacionale na istem stališču kakor italijanski in nemški uradni krogi, da se pa v praksi tao giblje vsem prenagljenim korakom, ki M utegnili skaliti njene odnošaje do Francije, Anglije in Male antante. Avstrijsko časopisje kaže v zadnjem času tudi več smisla za pravilno vrednotenje Male antante, glede katere ne prikriva, da se Je v zadnjem času spričo izrednih zmožnosti prilagoditve novim razmeram le še bolj utrdila. Madrid čakajo novi silno hudi dnevi 1 Srditi boji v vseučiliškem okraju, kjer postaja položaj za nacionaliste vedno slabši Ljudska fronta v Angliji? Socialistična liga je pričela propagando za ljudsko fronto, ki naj bi obsegala vse levičarske skupine London, 18. januarja, br. Včeraj se jc vršilo zborovanje izvršnega odbora tako zvane socialistične lige, ki združuje vse levičarske skupine z izjemo komunistov. Po dolgi in zelo burni debati je bilo s 56 proti 38 glasovom — 28 delegatov se je glasovanja vzdržalo — sklenjeno, da se osnuje v Angliji ljudska fronta ter da se izvede čim tesnejše sodelovanje med delavsko, neodvisno delavsko in komunistično stranko. Socialistična liga je s tem sklepom prišla v ostro nasprotje z laburisti, ki so slej ko prej odločno proti sodelovanju s komunisti in proti osnovanju ljudske fronte. Le vaški kasarne za sovjetsko vojsko, aerodrome in slične stvari. Vsakdo, ki po-seti Češkoslovaško, se lahko sam prepriča o lažnjivosti teh vesti, ki nimajo nobenega drugega namena, kakor v svetu izzvati nezaupanje proti Češkoslovaški, pri zaveznikih pa povzročiti dvome o njeni konsolidaciji in o. njeni zavezniški lojalnosti. Kampanja proti Češkoslovaški v tem oziru traja že več kakor leto dni. V teku tega leta je imelo tako zavezniško, kakor tudi ostalo inozemstvo možnost, da se v podrobnostih prepriča o njihovi lažnjivosti. Nesporno je najbolj prepričevalna potrditev mojih besed izja- Sikrajno levo krilo v laburistični stranki soglaša s tem sklepom socialistične lige in propagira ljudsko fronto. Obenem je bilo sklenjeno takoj pričeti z veliko propagandno akcijo po vsej Angliji za ljudsko fronto. Prvo veliko manifestacijsko zborovanje bo 24. januarja v Manchestru, drugo glavno zborovanje pa 4. aprila v Londonu. Socialistična liga jc danes že izdala v tem smislu manifest, v katerem poziva k skupni borbi proti fašizmu vse levičarske elemente. Komunisti to akcijo na vso moč podpirajo. V vladnih krogih so zaradi snovanja ljudske fronte dokaj vznevoljen' va angleških službenih krogov, ki je bila v zadnjem času često opetovana, da gre tu za izmišljotine in namerno, neutemeljeno podžigano kampanjo proti Češkoslovaški. Češkoslovaška je država, kateri ni pretila komunistična nevarnost niti v času, ko se je po razdra-pani Evropi po svetovni vojni valil val revolucionarne psihoze. Takrat je bila Češkoslovaška ona, ki je skupno s svojima zaveznicama predstavljala nepremagljivo trdnjavo proti komunizmu, ko je začasno zavladal v Madžarski in nevarno ogražal Nemčijo. Prav takšna trdnjava proti komunizmu je Češkoslovaška tudi danes. I Madrid, 18. januarja, go. Povečano delovanje na vseh sektorjih fronte pri Madridu upravičuje domnevo, da je treba pričakovati nadaljnjih borb, ki bodo morebiti odločilne za izid borbe za Madrid. V zadnjih 24 urah je prišlo do izrednih hudih borb na nož med oddelki milice ta nacionalističnimi četami. Miličniki so neprestano napadali kliniko. Pri tem so se razvile strahovite borbe za vsako nadstropje. Trikrat so eksplodirale mine, ki so jih pod zemljo položili miličniki. Položaj pred Madridom se je za nacionaliste v poslednjih dveh dneh precej poslabšal ta je zanje posebno v vseučiliškem okraju že skoraj nevzdržen. Nacionalisti so se tam zabarikadirali v del kltaiške bolnice. Prvo nadstropje so vladne čete že zavzele, tako da je oddelek nacionalistov, ki se nahaja v drugem in tretjem nadstropju odrezan od sveta. Republikanci so razstrelili tudi stopnjišče bolnice. V ostalem so se nacionalisti umaknili iz vseučillškega okraja ta republikanci pritiskajo že na njihove prvotne postojanke na meji vseučillškega okraja. Tudi na južnem delu fronte je položaj za nacionaliste zelo kritičen. Kljub temu nacionalistična artilerija še zmerom obstreljuje objekte republikancev na tej strani reke Manzanares. Vojno poročilo madridske obrambe Uradno poročilo, ki jc bilo snoči objavljeno, pravi med drugim: Na osrednji fronti so čete madridske vlade odbile napad upornikov pri Albani blizu Guadalajare. Pri Madridu je bilo odbitih osem napadov upornikov na vseuči-liški del mesta. Republikanske čete so zavzele manjši del klinike. Zavzetje Marbella Pariz. 18. januarja, br. Glavni stan generala Frnca javlja, da so nacionalistične čete včeraj opoldne zavzele mestece Marbello. 40 km južnovzhodno od Malage. Nacionalistom je padio v roke miaopo vojnega piena, zlasti velike zaloge orožja in municije. Nacionalistične čete eo svojo akcijo proti Mar-balii zedo pospešile, ker eo bile obveščene, da je na pota pomoč za rdeče čete. Naleteli niso nikjer na. resnejši o-dpor in so se pri-lklišale mestu brez vsakega odpora na pol kilometra. Po kratki borbi se je posadka MarbeUa, ki je štela samo par sto mož. pre-daAa. Oddelek rdečffn čet ki je lnH poslam na pomoč, je prkpel že prepoj.no. U taboril so je na višinah severno od mesta., kjer se sedaj vrše borhe z nacionalističnim« četami, ki skušajo prodreti daije proti severu v »»meri na Ma^ago. Zarota v Barceloni Barcelona, 18. januarja, br. PoMtičm policija je prišla na sled skrbno zasnovani zaroti, ki je skušala omogočiti izkrcanje Francovih vojakov v Barceloni odnosno v bliižni mesta, da bi nato izvršili nenaden napad na lokalne oblasti in se polastili mesta. V zvezi s to zaroto je bilo dosedaj aretiranih 14 oseb, med njimi trije oficirji. Oblasti čuvajo podrobnosti o zaroti v najstrožji tajnosti, ker upajo, da bodo izsledile še druge sokrivce. Odkritje je izzvalo v vladnih krogih razumljivo razburjenje. Mednarodna pomoč beguncem iz Španije Pariz. 18. januarja. A A. Danes i? zač^a poslovati mednarodna konferenca za .-»odpiranje ranjercev. vdov in sirot, ki so pobegnile <7. republikanske Španije. Na koi-ferenci »^odo razpravljali, kako naj nuiijo praktično in materijalno pomoč španskemu republikanskem prebivalstvu. Pi^dsednik konference Victor Bas je v svojem govoru nagla šal. da je treba španskem prebivalstvu nuditi resnično Domoč. Za njim je govoril generalni tajnik delavske zveze Jou-haux. Poudarjal je da je treba dati ženam in otrokom oblačila, hrane in sanitetni materija!. Nato so poroč?h delegati mednarodnih organizacij in posameznih nacionalnih organizacij in sicer iz Nemčije. Vel. Britanije. Avstralije. Belgiic. Amerike-Danske in Nizozemske. Konferenca Solidarnost Balkana Ruždi Aras v Beogradu^- Balkanska vzajemnost bo pripomogla tudi k ureditvi francosko-turškega spora Beograd, 18. januarja. o. S ponočnim sim-plorskim ekspreeom ze prispel, v Beograd turški zunanji man aster. dr. Ruždi Arae s celokupno turško delegacijo. ki bo sodelovala na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov, na katerem iina pasti odločitev o ,vprašanjn Aleksandrete. Na postaji- je pozdravil turškega zunanjega ministra pomočnik zuflflTijera ministra Martina«. Imela sta dnjši razgovor. ■ : - ... Malo pred odhodom vlaka je dr. Ruždi Aras spre.ieJ novinarje, ki jim je v nekaj be". sedah razložil sedanji mednarodni politični položaj. Naglas® je. da se je prijateljska in bratska atmosfera solidarnosti na Balkanu v zadnjem času v precejšnji meri zboljšala. Balkanska zveza je sedaj trdnejša kakor kdaj prej. To j«e dejstvo, ki ga_ najbolje potrjuje pakt med Jugoslavijo im Bolgarijo. Čestital je obema narodoma k temu uspehu im txradaf?d balkanskimi drža varna vladajo sedaj najboljši in prisrčni odnošaji Lahko rečemo, je dejal nadalje dr. Ruždi. da so tudi odnosa ji med naimd in na,širni najbližjimi sosedi izvem Bajkam zelo prijateljski. V tem pogledu bo prišlo kmalu tudi do javnih manifestacij, morda tudi pogostokrat. To se bo lahko zgodilo še ta teden. Kakor sodijo, je turški zunanji minister pri tem mislili predvsem na odnosa je med Jugoslavijo im Italijo. Glede francosko-turškega spora zaradi Aleksandrete je dr. Ruždi Aras dejail. da je prejel od francoskega ministrskega predsednika Leona Bluima neko sporočilo, da pa še ni poučen o njegovi vsebini. Točno bo zanj izvedel šeile jutri. Izrazil je iskreno željo, da bi se ta »por ugodno rešil tako, da bodo zadovoljni i Franoija, i Turčija, pa tudi njunr prijatelji. Delbos odpotuje danes v ženevo Pariz, 18. januarja. AA. (Havas) Jutri zvečer se odpeljeta zunanji minister Delbos in državni podtajnik Vienot v ženevi, kjer se bosta v sredo sestala s turškim zunanjim ministrom Ruždi jem Arafem še pred zasedanjem sveta DN, ki se začne 21. januarja in bo delno posvečeno vprašanju Aleksandrette. Kronanje Jurija VI Objavljen je program velikih svečanosti, ki se bodo vršile v Londonu v maju, juniju in juliju London, 18. januarja, b. Objavljen je uradni program svečanosti kronanja novega angleškega kralja Jurija VI.. ki se bodo začele že 12. maja in se nato nadaljevale v obliki najrazličnejših prireditev vseimperij-skega značaja še ves junij in julij Še pred kronajem samim, 5. in • 6 maja, se bosta vršila dva velika sprejema na dvoru. Prihod zastopnikov tujih držav je določen na dan 10. maja Njim na čast bo prirejen svečan banket. Dne 11. maja bo kralj sprejel vdanostne izjave dominionov, ki mu jih bodo podali minister za dominione ter predstavniki Indije in britanskih kolonij. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta ta dan priredila vsem zastopnikom britanskih narodov velik obed. Kronanje samo se bo vršilo 12. maja v westminsterski opatiji po običajnem ceremonialu. Zvečer bo kralj govoril vsem svojim podanikom po radiu. Sledili bodo nato novi banketi in druge prireditve, med njimi tudi velik ples na dvoru ki bo zaključil teden uradnih svečanosti kronanja. V začetku julija bosta kralj in kraljica odšla na Škotsko, nato pa v Galles. Svečanosti se bodo zaključile z garden-partijo v buckinghamski palači dne 22. julija. J in Washin£tonom Roosevelt namerava v kratkem začeti finančna, denarna in gospodarska pogajanja s Francijo In Anglijo VVashington, 18. januarja, b. Iz zaneslji« vega vira poročajo, da bo prezident Roosevelt takoj po svečanem prevzemu predsedniške oblasti, kj se izvrši dne 20. t. m., sam pedvzel pobudo za čim prejšen začetek finančnih, denarnih in gospodarskih pogajanj s Francijo in Anglijo Pogajanja se bodo vršila najprej med Wash;ngt6nom in Tondo-dom, čim dospe v ameriško prestolnico Wai_ ter Runcjnam. angleški gospodarski minister, nato pa se bodo razšir;,la še na Francijo, ko pride v "VVashington tudi novi francoski poslanik Bonnet. Arneriškosangleška in ameriškosfrancoska pogajanja se bodo v glavnem nanašala" na urediitev naslednjih perečih vprašanj; 1. Mednarodna stabilizacija denarja na zlati podlagi. 2. Ureditev francoskih in angleških vojnih dolgov. B. Odprava carinskih meja zaradi oživljenia mednarodne trgovine. 4. Priprava terena za poznejšo vključitev Italije in Nemčije v te nove gospodarske sporazume, ki naj odpro pot k gospodarskemu miru na svetu. Stavka v ameriški avtoindustriji Detroit, 18. januarja. AA. Zveza delavcev avtomobilske indsu-trije izjavlja, da stavbujoči ne bodo zapustili dveh tovarn družbe general Motors, dokler pogajanja med družbo ln delavstvom ne bodo končana. Ker podjetja odklanja pogajanja z delavci, dokler fo delavnice zasedene, se je rzmerje med delodajalci in delavstvom zopet poostrilo. Rusi in Nemci nad Madridom Ameriški letalec Bert Acosta se je pred kratkim vrnil iz Španije in poroča v listih o svojih doživljajih v vojski madridske vlade. Acosta in njegovi štirje rojaki so se dali najeti v službo madridske vlade, ostali pa so v vladnih vrstah le mesec dni, ker so imeli tako stara letala, da je bilo letanje kot tako opasnejše kakor sami zračni boji z neprijateljem. Acosta v silno žarkih barvah slika zmešnjavo, vladajočo na strani madridske vlade. Kdina vzorno organizirana enota v vladnih vrstah je ruski odred. Američan, ki mu zlepa kaka stvar ne more imponirati, piše o Rusih, da so takoj od začetka vedeli, kaj hočejo, in občuduje odlično organizacijo njihovih pomožnih skupin. Drugega niso zahtevali odi- Špancev, razen to, da jim pomagajo iztovoriti pripeljani materijah Do najmanjših podrobnosti so pripeljali vse s Občinske volitve v ČSR Praga, 18. januarja, br. Letošnjo jesen bodo občinske volitve po vsej državi. V nekaterih mestih se bodo vršile že v zgodnji jeseni, v ostalih občinah pa najbrže konec oktobra. Volitve bi se bile morale vršiti že pred dvema letoma, a so bile tedaj zaradi nemškega rovarenja iz političnih razlogov odgodene za nedoločen čas. Volitve za Salengrojev poslanski mandat Lille, 18. januarja, br. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah je bil izvoljen v poslansko zbornico kot naslednik pokojnega notranjega ministra Roggersa Salengra njegov brat Henry Salengro. Turčija ukinila poslaništvo v Adis Abebi Carigrad. 18. januarja, br. Sledeč zgledu drusrih držav je sedaj tudi turška vlada obvestila. italijansko vlado, da bo ukinila svoje poslaništvo v Adis Abebi in osnovala generalni konzulat. Hripa v Londonu London, 18. januarja- AA. Hripa še zmeraj traia, vendar je že prekoračila višek. V Londonu je zbolelo zadnje dn okol-' fiOOO oseb. Ponekod leže cele družine v posteljah Angleški veleoarnik »Queen Mary«. ki bi moral 13 februarja odpluti v Ne^ork, je moral odložiti svoje potovanje za 14 driii. seboj: avtomobile, tanke, letala, ureditev za letališča, zložljive barake, skratka vse, kar so potrebovali. Posebno poln hvale je Acosta za ruska letala in ruske letalce. Nemški letalci so se pokazali zelo pogumne kadar Rusov ni bilo blizu. Kadarkoli pa so se v ZTaku pokazali Rusi, so se takoj umaknili. Po trditvah Američana so imeli Rusi v začetku tekočega leta v Španiji okoli 200 letal s potrebnimi piloti in mehaniki, vse pod enotnim ruskim poveljstvom. Njihovo letalstvo je edina dobro organizirana bojna enota na obeh straneh. Rusi so najpogumnejši in najbojevitejši letalci in njihova zračna premoč nad Nemci je znatna. Acosta končuje svoje poročilo: V zraku nad Madridom se ne bijeta srp in kladivo s kljukastim križem, marveč Rusi z Nemci. Papeževa bolezen Rim, 18. januarja. AA- (Havas) Papež je prebil mimo noč. Davi se je udeležil maše, nato je -pa sprejel kardinala-državnega tajnika Pacellija. Nemški kardinali pri papežu Rim, 18. jajn/uarja. AA. V dobro poučenih vatiikanskih krogih trdijo, da avidienca nemških kardinalov in škofov ni veljala farno tehničnim vprašanjem, ki so jšh načeli nemški cerkveni dostojanstveniki, marveč se je papež pri tej priliki podrobno poučil o splošnem položaju katoliške cerkve v Nemčiji, ki po mnenju odličnih vatikanskih krogov ne uptreza in povzroča gotove skrbi. 40urao delo na teden pri francoskih železnicah Pariz, 18. januarja. AA. (Havas) Dopoldne se je vršila seja vlade v Elizejski palači. Minister ja javna dela je predložil v dokončni obliki zakonski načrt o uvedbi 40 urnega dela na teden na železnicah. Zakon bo Objavljen v uradnem listu 20. januarja. Minister za javna dela je izrazil, da bo uvedba 40 urnega dela na teden zahtevala namestitev približno 40.000 novih nameščencev in da se bo skrbelo za to, da se bodo upoštevali v prvi vrsti brezposelni. Kupujte domače blago! Beležke Nepoboljšljiva pozabljivost Mnogokrat smo že morali ugotoviti, kako grozno »pozabljiv« je »Slovenec«, kadar gre za to, da se po krivici kaka odgovornost naprti naprednim Slovencem. Ne le mesece, tudi leta in cela desetletja zna spretno premešati, če mu tako kaže. V nedeljski številki imamo zopet enega takih tipičnih primerov. V beležki »Da se razumemo« razpravlja »Slovenec« o cenzuri. Pravi, da je on glede nje brez krivde, pa nato med drugim nadaljuje: »Ko so nas imenovani (napredni) listi za časa jugoslovenske fašistične diktature napadali in nas dolžili protidržavnega mišljenj a tudi naši odgovori na tako nelojalno borbo z namenoma zastrupljenim orožjem niso nikoli zagledali belega dne... Vprašamo »Jutro«. »Narod« in njima sorodni tisk kaj so porekli in storili, ko je JNS režim celo prepovedal katoliškim državljanom Jugoslavije, da javno itzpovedo svojo lojalnost proti državi. Nič ni naredilo »Jutro«, ampak nacionalistični tisk nas je s kanibalsko slastjo neovirano napadal dalje Zato temu tisku danes kaj malo pri-stoja, da se milo pritožuje... Sicer pa naj si »Jutro« in »Narod« zapomnita, da Bog človeka navadno tepe s tisto šibo, ki jo je človek sam spletel.« Kdo pač je spletel to šibo? Poprejšnji svobodni tiskovni zakon je bil ukinjen dne 6. januarja 1929. Napredni Slovenci so vstopili v šestojanuarski režim šele v jeseni leta 1931 JNS pa je bila ustanovljena celo še dobro leto kasneje. Isto velja za trditev o »jugoslovenski fašistični diktaturi.« Noben zgodovinar ne bo mogel nikdar napisati, da bi Jugoslavija kdaj imela kako fašistično diktaturo. Ako »Slovenec« trdi, da smo jo imeli, naj vsaj pove, kdaj je to bilo. Ah morda šele potem, ko se je z novo ustavo in izvedbo parlamentarnih volitev začelo vračati parlamentarno in demokratično življenje? In od takrat šele so sodelovali napredni Slovenci v vladi. Na lepem je seveda izmišljena trditev, da bi napredno časopisje slovenčevcem kdaj na splošno očitalo protidržavno mišljenje. A sličnih izmišljotin je v »Slovencu« toliko, da jih je javnost že davno spregledala in jih zato pač ni treba še posebej zavračati. Konference JNS Pod predsedstvom senatorja Dake Po-poviča so se v Novem Sadu sestali predstavniki JNS iz Vojvodine. Razpravljali so o političnem položaju in o strankinem delu. Enak sestanek za zetsko banovino je bil v nedeljo v Hcrcegnovem pod predsedstvom senatorja dr. Uroša Krulja. Poslanci bivše SDS ne gredo v skupščino V Beogradu sc je mudil nekaj dni voditelj bivših samostojnih demokratov g. Adam Pribičevič. Prisostvoval je posvetovanju narodnih poslancev, članov b. SDS, ki so bili izvoljeni na dr. Mačkovi listi. Na konferenci so razpravljali o političnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki. Posebno obširno so razpravljali o akciji poslanca Jovana Zdravkoviča, da bi vstopili poslanci združene opozicije v narodno skupščino in opustili svojo abstinenčno politiko. Po referatu narodnega poslanca dr. Dude Boškoviča je bilo soglasno sklenjeno, da narodni poslanci pristaši b. SDS odločno zavračajo Zdravkovičevo akcijo in da se bodo glede vstopa ali nevstopa v narodno skupščino ravnali samo po navodilih dr. Mačka in ostalih voditeljev izvcnparlamen-tarne združene opozicije. Praznih JRZ Glavni organ JRZ »Samouprava« objavlja uvodnik z naslovom »Spoštujmo tradicije«. V članku zatrjuje, da je JRZ edina prava naslednica stare radikalne stranke, in toplo priporoča, naj zato nova stranka spoštuje tudi tradicije stare Pašičeve stranke. Zlasti se zavzema »Samouprava«, naj bi se obnovil stari radikalski praznik sv. Treh jerarhov. ki pade na dan 12. februarja. Vsem organizacijam JRZ polaga na srce, naj že letos po celi državi obhajajo ta praznik in prirede družabne prireditve, ki naj čim bolj zbližajo strankine pristaše. Novi praznik bodo praznovali tudi po Sloveniji. Ker pa pade po katoliškem koledarju že v postni čas in povrh letos še na petek, ga bodo praznovali za letošnje leto že poprej. Datum še ni določen. Beograjski velesejem Kakor poročajo iz Beograda, bodo po večletnih poizkusih letos tudi v Beogradu priredili velesejem po vzorcu onih v Ljubljani in Zagrebu. Velesejem naj bi ostal potem trajna institucija. Da bo bolj privlačen, nameravajo v času prvega velesejma prirediti v Beogradu tudi balkanske športne igre, za katere je letos na vrsti Jugoslavija. V ministrstvu za telesno vzgojo se je o tej stvari vršilo že več posvetovanj. Pastirski list naših škofov in dr. Maček Ko je bil objavljen pastirski list jugoslo-venskih škofov, je beograjsko »Vreme« poročalo iz Zagreba, da krogi okoli dr. Mačka z njegovo vsebino niso povsem zado-dovoljni, zlasti ne z onim delom, ki priporoča korporativno ureditev družbe in države. Nedeljska »Hrvatska straža« je zaradi tega ostro navalila na »Vreme« ter mu očitala, da grdo intrigtra. Nato pravi: »Katoliški episkopat je v svojem pastirskem listu samo raztolmačil hrvatskim in katoliškim vernikom cerkvene nauke o socialnih vprašanjih. Zaradi tega je tudi vsak spor s politiki izključen. Sicer pa škofi ne potrebujejo nobene pritrditve ali potrdila politikov, ki niso in ne morejo biti merodajni v vprašanjih cerkvenih naukov.« Zagrebški zasebni nameščenci Poročali smo že o dveh taborih v zagrebški podružnici Botiča (Saveza bankovnih. osiguravajucih, trgovačkih i industrijskih , činovnika). Dosedanja uprava podružnice { je bila politično brezbarvna, vendar pa je Praga, mati bednih ffljitjn^ nMfiltn*"* predavanje dr. Petra Ženila 9 Ljubljana, 18. januarja. Nocoj je predaval v veliki unlonskl dvorani o zanimivih vprašanjih socialne komunalne politike referent za socialne nadeve pri mestni občini praški, znameniti češki socialni delavec dr. Peter Zenkl, katerega je ljubljanska mestna občina povabila v Ljubljano, da pokaže načela in smernice, kakršne mora imeti zdravo in pošteno delo mestnih občin na socialnem področju. Predavatelja je v imenu mestne občine ljubljanske pozdravil župan dr. Ad-lešič ter mu izrekel toplo dobrodošlico. Predavanju so med drugimi prisostvovali ban dr. Natlačen, divizijski general Tonič, brigadni general Popadič, podžupan dr. Ravnihar ter zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Predavatelj je v poldrugo uro trajajočem govoru očrtal smernice socialnega dela praške mestne občine, ki je zadnja leta na tem področju storila ogromno za ublažitev socialnega zla. Res Je sicer, da socialno delo še v veliki meri počiva na privatni iniciativi, vendar sta država sama in mestna občina z zgradbo domov storila mnogo. O tem pričajo številne vsakovrstne ustanove: sirotišnice, porodnišnice, okrevališča; javna skrb mestne občine pa se ne omejuje samo na to, ampak vzgaja v narodu prepričanje, da je dobra družina steber družbe. Zato država skrbi, da se ne razbije ta osnovna rodbinska celica. Se zmerom je otrok doma pri starših na boljšem kot v kakem zavodu. Zato je treba med otroki in starši vzgajati vzajemno čuvstvo ljubezni. Pri socialnem delu se je treba čuvati šablonskih akcij. Socialna skrb nikogar ne ponižuje, ampak Se povzdigne. Občina zato podpira otroke brezposelnih roditeljev, skrbi za omiljen je brezposelnosti z uvajanjem delavskih kolon, vrši propagando in vzgojo po šolah, ustanavlja mrežo institucij, materinske šole, vajenske domove in tisoče higienskih ustanov, uvaja socialno službo po bolnicah in skuša na vse načine pomagati bednemu človeku. Zakone, ki so veljali pred 70 leti, so izboljšali, prav tako pa tudi modernizirali vse starinske zavode za starce in onemogle. Zdaj je v Pragi 91 posvetovalnic, 76 materinskih šol, dosti zavodov za ogroženo deco, vajenski dom, otroške kuhinje, igrališča in razni zavodi. Na kraju je predavatelj svoja izvajanja podprl še s slikami, tako da se je lahko vsakdo prepričal, kakšno veliko socialno delo je izvršila Praga, ki nam je lahko za sijajen vzgled, kako smo pri nas še zaostali. Slike so bile dokaz velike kulture pri Cehih. Pokazale so življenje milijonskega mesta. ki ima mnogo smisla, da skrbi za onemogle starce in starke, brezposelne, ki jim da kruha, bolne in ogrožene, katerim nudi zdravja in razvedrila v lepih, sijajno, z vsemi modernimi sredstvi opremljenih zavodih, mladini pa že od mladih let zdravega življenjskega poleta. Predavatelj je bil deležen prisrčnega priznanja za svoje zanimivo in odlično predavanje. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kota. Ker so bili sedeži razprodani, se bo predavanje ponovilo v torek zvečer ob 19. uri. Narodna banka o novih peistotakih Beograd, 18. januarja. AA. Narodna banka kraljevine Jugoslavije objavlja: Glede na glasove, ki se širijo v nekaterih krajih, da pomenijo novi bankovci po 500 Din. nekakšno inflacijo, ali da nimajo tistega kritja kakor drugi bankovci, opozarja Narodna banka občinstvo, da je do izdelave in izdaje bankovcev po 500 Din prišlo na zahteve, ki so se pojavile baš iz gospodarskih krogov, da bi se naš denarni promet lažje in bolje vršil. Med bankovci po 1000 Din in 100 Din je bila prevelika vrzel, ki je ovirala obtok denarja. Zlasti po vaseh in v manjših mestih je bilo pogosto zelo težko, celo nemogoče zmenjati bankovec za tisoč dinarjev, kar je oviralo normalni potek kupčij. Da te težkoče odstrani, je Narodna ban- ka na zahtevo gospodarstvenikov samih in | po zgledu drugih držav predlagala, da se tudi pri nas uvedejo bankovci po 500 Din, da bo denarni promet bolje deloval. Narodna banka naglasa, da se bankovci do 500 Din dajejo v promet samo v zamenjavo za druge vrste bankovcev. Da o kakšni inflaciji ne more biti niti govora, se vidi tudi po tem, da se je teh bankovcev izdalo za zdaj samo 150.000 v vrednosti 75 milijonov Din, in da se je za prav toliko znižal obtok bankovcev po tisoč in sto dinarjev. Samo po sebi se razume, da imajo vsi bankovci, ki jih izda Narodna banka, isti značaj in da služi zlata in devizna podlaga, ki z njo razpolaga Narodna banka, za kritje vsega njenega obtoka in torej tudi i za kritje novih bankovcev po 500 Din. Disciplinsko sodišče pri kasaciji Beograd, 18. januarja. AA. Z ukazom kraljevskega namestnižtva so imenovani: v disciplinsko sodišče pri kasačijs^em sodišču pri Stolu sedmorice, odd. B v Zagrebu za leto 1937 za predsednika dr. Jakob Konda, predsednik sodišča, za njegovega namestnika dr. Ante Kanctijaz, za člane pa Zvoniimir Mrkušič, Anton Lajo-vic, dr. Avgust Miunda, ln za namestnike dr. Josip Fišinger, Jorip Matkovič, dr. Fran Pihler in Ivo Iveta — vsi sodniki pri istem sodišču. Smrt znamenitega pravnika London, 18. januarja. AA (Reuter) Snoči je umrl v starosti 90 le4 sin- Frederick Pob lock, znameniti pravnik mednarodnega slovesa. Angleška letalska delegacija v Berlinu Berlin, 18. januarja. AA. (DNE) Na letališče v Staaken je prispela nnoči skupina oficirjev angleškera letalstva, ki obišče Nemčijo na povabilo generala Gorin-ga. Angleški oficirji ostanejo v Nemčiji do 22. januarja. To je prvi obisk zastopnikov angleškega letalstva v Nemčiji. bil v njej močan socialistični vpliv. Skupina nameščencev je pred občnim zborom, ki je bil v nedeljo, postavila zahtevo, da se mora tudi ta organizacija vključiti v hrvatsko fronto dr. Mačka, in je zato postavila svojo lastno listo. Za občni zbor je pripravila letake, v katerih zahteva, da sc tudi »sindikalna borba nameščencev poveže s splošno narodno borbo.« Letak dalje zahteva. naj savez prekine vsako sodelovanje z organizacijami, ki stoje izven hrvatske fronte. Zaradi te živahne borbe je bil občni zbor zelo dobro obiskan. Dr. Mačku je bila poslana pozdravna brzojavka, pri volitvah pa so kljub temu z veliko večino zmagali pristaši dosedanje linije nameščenske strokovne organizacije. Za njihovo listo je bilo oddanih 186 glasov, za listo, ki je zahtevala uvrstitev organizacije v fronto dr. Mačka, pa 74 glasov. Volitve so bile tajne. Zanimive ugotovitve s španskih bojišč Londonski »Daily Telegraph« poroča zanimivo pismo svojega vojaškega strokovnjaka, ki ga je bil poslal v Španijo. Njegov izvedenec ugotavlja, da so španski boji pokazali, da se moderno bojno orožje v mnogem pogledu precenjuje. Bombardiranje z letal je sicer grozno za prizadeto prebivalstvo. vojaški učinek pa je malenkosten. Le izredno redko se posreči z bombami z letala porušiti kak most ali železniško progo. Že mesece in mesece trajajo poleti nacionalističnih letalcev nad Madridom, niso pa uničili še nobenega pomembnejšega vojaškega objekta. Pač pa so zelo velike izgube med aviatiki. Po sodbi angleškega vojaškega publicista se tudi tanki niso obnesli. Male in lahke tanke ustavijo preprosto s tem, da skoplje-jo globoke jarke s strmo steno, v katerih potem tanki obtičijo. Če nato navali na nje infanterija, jih lahko uniči že z ročnimi granatami. Izgube med posadkami tankov so tako velike, da se vojaki na obeh straneh branijo služiti v teh posadkah Akti sabotaže so zaradi tega na dnevnem redu, Telovadne in športne zadeve Beograd, 18. januarja.. AA Na pobu«io ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, se bo v kratkem vTŠSa konferenca, ki Ik> proučila, vprašam,j2 obvezne telesne vzgoje pri naši šoloodrasli mladini, zlasti to, kako. na.j se popravijo težavne razmere zastiran telesne vzgoje mladine v šoii glede na poimanjlia-Tijie dvoran m športnih igrišč. Na konferenci bodo sodelovali zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za osicalno politiko im beograjskega županstva. Mmuster za telesno vzgojo dr. Rogič, je danes dopou je umrla soproga. Ostal mu je samo de sin Maks, ki pa se SI je posvetil tiskarski stroki in je zdaj faktor Učiteljske tiskarne. Na sinovo prigovarjanje se je naposled oče Ivan Dachs pred šestimi leti poslovil od gostilniške obrti, kateri je bil vdan z vso vnemo in žilavo podjetnostjo. Preselil se je k sinu na Prule, kjer je spokojno pričakal svoje poslednje slovo od prijateljev in od rodnega mesta. Ivan Dachs je bil oi mladih let navdušen Sokol, zlasti je bil vdan Sokolu H. in zadnjo dobo Sokolu IV. Narodno napredna organizacija za šentjakobski okraj je pokojnika štela med svoje najzvestejše opornike. Kot dober gospodar je Dachs sodeloval tudi lepo vrsto let v ljubljanskem občinskem svetu, kjer je bil dosleden zagovornik obrtniških teženj in pravic. S svojim lepim značajem in s s/ojo vnemo za napredek Ljubljane kakor tudi za procvit vsega našega nacionalnega in naprednega pokreta si je Ivan Dachs prisluži ugled, s katerim bo še dolgo živel v tcplem spominu neštetih prijateljev in znancev, žalujočim naše iskreno sožalje! Smrt ga je rešila trpljenja Šmartno. 18 januarja. V Šmartnem pri Litiji je umrl v nedeljo popularni Ivan Robavs, posestnik, gostilničar in mesar. Zdaj leži sredi cvetja in zelenja in skrušeno telo priča o težkih poslednjih letih, ki jih je nekdaj korenja-ški mož pretrpel v bolniški postelji. S smrtjo Ivana Kobavsa je izgubila naša dolina vrlega naprednjaka. skrbnega gospodarja. vnetega podpornika narodnih | društev. Rodil sc je v šmartnem 9. septem- I bra 1872. Ves se je posvetil gospodarstvu. Več let jc bil načelnik mesarske in gostilničarske zadruge. V prijetnem Robavso-vem salonu pričajo krasno izdelane diplome, da si je pošteno prislužil izvolitve za častnega člana. Bil je pripadnik napredne stranke, v njegovi gostilni je na razpolago vse napredno časopisje. Daljšo dobo je bil član občinskega odbora ter je bil tudi podžupan naše obširne občine. Vedno je bil ponosen, da je član Sokola in smo videli krepkega brata neštetokrat O0m n raffck. padS. St. lt13 W I3LJ0L l-vinske ceste Sv. Jurij pri Celju—Sv. Jakob 120 000 Din, za preureditev banovinske ceste Celje—Laško 50.000 Dra, za gradnjo banovinske ceste Vransko—Zadrečka dolina 50.000 Din, za nadaljevanje občinske ceste Vojn ik—tem a r tno v Rožni dolim 60.000 Din. za nadaljevanje gradnje občinske ceste Frankolovo—Črešnjice 35.000 Din m za gradnjo občinske ceste Trnovlje—Arclm 25 000 Din. Kakor lani je tudi letos v proračunu predviden prispevek sreskega cestnega odbora v znesku 300.000 Din za regulacijo Savinje. To poročilo objavljamo šele danes, ker v soboto kljub zadevnemu naročilu načelnika sreskega cestnega odbora in celjskega župana nismo mogli dobiti pri cestnem odboru potrebnih P^atkovi KINO METROPOL, prinaša danes on 18.15 ta 20.30 »PVGMALION« ta najnovejši Merkurjev tednik. Iz Maribora a_ Rojstni dan gasilskega pokrovitelja NJ. Vis kraljeviča Tomislava so v nedeljo sio-vesno praznovali studensk; gasilci s skupno službo božjo iin slavnostnim zborovanjem v Gasilskem domu, kjer je spregovoril tople besede o Nj. Vis. kraljeviču Tomielavu predsednik oz. poveljnik studenske gasilske čete A. Kaloh. Tudi marib. gasilci »o proslavili svoj praznik z maso v Alozijevi cerkvi in sJavnostjo v Gasi.ls.kem domu a_ Občni zbor tezenskih strelcev je po* tekel v soboto zvečer izredno slovesno. Obe* nem zboru je prisostvoval tudi mestni po veijnak general M. Milenkovič. O vzornem deiu strelske družine na Teznem eo poro čali predsednik F. Luknar, tanik Baner ,n blagajnik A. Bajec. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z učiteljem F. Luknarjem na čelu. Zatem je spregovoril spodbudne besede predsednik stremeča okrožja general M. Milenkovič in je nato predsednik F. Luknar s primernim nagovo, rom izročil za tezensko strekstvo zaslužnemu ravnatelju »Splošne stavbne družbe« g-Franju Babiču častno diplomo ustanovne* ga članstva. Sledilo je nato odlikovanje zaslužnih strelcev br. Siniča ,n upravnika sJutra« in »Večermika« br- Reje po podpred. sedniku strelskega okrožja dr. Vauhniku, ki je obema spregovoril topie pnznalne bese; de Br. Sini5 je prejel kola.no najboljšega strelca br. Reja pa spominsko kolajno ge* nerala' Putnikoviča. Končno je še spregovo* ril predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. Dolar, ki ie čestital tezenskim strelcem na lepih uspehih, pa tudi vsem trem odlikovancem. a— Ljudska univerza. Jutri predava zaslužni praški socialni reformator dr. Peter Zenkel iz Prage o zgledni ureditvi social; nega skrbstva mesta Prage. Predavanje ki bo v okviru skupine prireditve z JC. ligo, bo v srbohrvaščini. Svoja izvajanja bo tolmačil odlični predavatelj z velikim kulturnim filmom. Vstop prost. V petek 22- t. m. pra-dava prof. inž. Rihtman i7 Zagreba o bin, steinovj relativnosti teoriji. a Sokoisko društvo Maribor IU. (Krče-vina-Košaki si je na svojem nedel>;kem občnem zboru, o katerem smo ze poročali, izvolilo naslednje novo vodstvo: staroste br. prof. Struna, podstarosta br. Jaki Fran. načelnik br. Vrenko Simon. I. podnačelnik br. Herič. II. podnačelnik br. Cedomilac, načel-njca s. Zimič Zlatka. I. podnačelnjca s- Zi-mič Milka, II. podnač^ln. Kr žaj Štefka, tajnik s. Juteršnikova Lina, zapisnikar s. Fra-sova prosvetar br. Salda, namestnik br. Ur-šič, blagajnik br. Sedlar, gospodar br. Zupančič. nam. Košenina ml. orodjar br. Pavlin, soc. referent br. Cvetko, nam. Janžekovič četni referent br. prof- Degen, društveni zdrav, nik dr. Turšič. ©tatistikaj in knjižničar br- Sla van Ribarič, pomočnnik br Bizjak, odborniki br. Milovanovič Mojmir, dr. Kovaoio Paj.ru kovič, Kranjc Srečko, Janžekovič Matko- namestniki br." Kleut in br. Zmauc. Pregledniki računov, br. Urše. prof. Škof in Kutin. Namestnika br. Kleut in Mesesnel. V razsodišču br. šturm. s Juteršnikova. br. Pajnko-vjč in br. Derenčin Franjo a— Premiera Nušičeve komedije »Dr.« ho v soboto. Komedija je polna duhovitih do-maslekov in komičnih zaplelljajev. Režija ie Kovičeva, v vodilni vlogi Z,vole Cvioviča nastopi Danilo Gorinšek. a— Revica je umrla. V torek se je na Slomškovem trgu v trgovini gospe Temer-' love prigodila nesreča, ko se je 23 letni Mariji kuraitovj, hčerk; siudenškega gostil* čarja. vnela obleka. Ubogo dekle ie 6 dni silno trpelo, potem pa opeklinam v nedeljo zvečer podleglo. Tragična smrt je zbudila v vsem Mariboru in Studencih iskreno sočutje. a— Maribori izvoljeni Anton Tavča- lernej FidW IV;. Oik. Beiitf (Ptuj), Oraš in PaveŠič a— V Marptoru redno reč radijskih na. roinikov. \ Mariboru je bilo po 6tatietilki pri tukašnji pošti konee preteklega leta 2340 radijskih naročnikov, od 1. januarja pa do 12. januarja t. 1. &e je prijavilo 43 novih naročnikov. 'ako da je dane* v Mariboru 2383 radijskih aparatov število radijskih naročnikov v okolici Maribora, in sicer v Studencih, na Pobrežju. Teznem in Krčevini znaša okoli 600. Tako znaša število radijskih naročnikov v Mariboru in najožji okolici okolj 4000. Zanimivo ie, da ie bilo v Mariboru konec leta 1933 komaj 1420 naročnikov leta 1934 že 1728, leta 1935 pa 2057. a— Tudi pogrebi — barometer krize. V smislu pravkar izišle statistike mestnega pogrebnega zavoda je bilo v preteklem letu v Mariboru 126 bolniških pogrebov, 9 vojaških. 27 ubožnih, 52 otroških, 98 pogrebov VII. razreda, 63 VI. razreda, 133 V. razreda, 81 IV, razreda, 86 III. razreda, 50 II. razreda in samo trije I. razreda. Preteklo leto je bilo prvo leto, odkar je pomniti, da ni bilo nobenega takozvane-ga »gala« pogreba. Pravtako tolmačijo pri Pogrebnem zavodu tudi nizko število pogrebov I. razreda kot posledico še vedno trajajočega slabega gospodarskega stanja. rt V nekaj vrstah V duhu resolucij z nedavnega občnega zbora Gradjanskega in sličnega sestanka beograjske Jugoslavije je bil v nedeljo v Zagrebu sestanek zastopnikov skoraj 40 klubov iz zagrebškega podsa-veza z namenom, da izrečejo javno priznanje svojemu podsavezu in podprejo njegovo stališče, ki ga je zavzel proti delu v savezu.. Med številnimi govorniki je kot prvi nastopil tudi znani prijatelj Ljubljane predsednik ZNP željko Berger, ki je na dolgo grmel proti nemogočemu postopku JNS, nato pa je v svojih izvajanjih omenil tudi Ljubljano. Menil je, da je ona v prvi vr?ti poklicana, da se ob strani ZNP bori proti -avezu. pri čemer ni pozabil povedati, da nikoli ni imel ničesar proti slovenskemu športnemu središču, čeprav se je večkr.t tendenciozno govorilo tako. t Da, in še prav pred kratkim! Op. ur.) Na tem sestanku je bila slednjič sprejeta huda resolucija proti sedanjim metodam JNS • z obljubo, da so v; zastopani klubi pripravljeni sprejeti nase vse posledice, ki bi nastale zaradi tega pokreta za moralo in poštenje v športu. Po tem sklepu bi šli ti klubi po potrebi celo tako daleč, da bi ustanovili novo samostojno zajednieo, po možnosti z vsemi ostalimi nezadovoljnimi nogometnimi klmbi v državi, sicer pa samo med klubi zagrebškega podsaveza. V Varaždinu ie v nedeljo gostovala reprezentance zagrebškega t.a razreda in je proti tamkajšnji Slaviji izgubila tekmo s 4:6 (1:3). Kakor smo že zabeležili, je bilo v tem zagrebškem moštvu največ igralcev Sparte, ki bi bila morala prav to nedeljo gostovati pri Hermežanih. Reklama in reklama! Glav o edini ligašiki tekmi pretekle nedelje med Gradjanskim in Jugoslavijo je v čudnih okoliščinah do?pel tudi do Ljubljane, in sicer po zaslugi sodnika te tekme g. Jordana, ki je v tej ogorčeni borbi med Zagrebom in Beogradom imel zelo teško stališče in je očividno postal žrtev tempa in občinstva. Beograjski in zagrebški listi so skoraj edini v tem, da je precej njegove krivde, da je igra razočarala tisoče gledalcev in povrha še prine=la Gradjanskemiu komaj zasluženi obe točki. Nesreča izvira pač v glavnem odtod, da ljubljanski sodniki le redko pridejo na tako hude praktične preizkušnje, pa se jHm še takrat ponesrečijo, škoda za njihovo bodočo reputacijo! Koturaš^i savez kr. Jugoslavije objavlja službeno, da bo 17. redna glavna skupščina dne 14. februarja ti. v Zagrebu. Dnevni red je običajen, če ob napovedani uri ne bo dovolj članstva, se bo glavna skupščina vršila eno uro kasneje ne glede na število navzočih. Skuoščina bo v saveznih prostorih, v govtilni >Zvonimir« v Zagrebu, Petrinjska ulica 2/1. Akademiki na svetovnem smučarskem prvenstvu Od 1. do 7. februarja t. 1. bodo svetovne akademske zimske igre v avstrijskem Zeli am See, katerih se bodo udeležili jugoslovanski akademiki v vseh smučarskih disciplinah. Vse priprave in organizacijo udeležbe vodi JASO. Na izbirnih tekmah se bo določila končna sestava ekipe. V saveznem tečaju na Rožci in Pokljuki se pripravljajo za izbirno tekmovanje naslednji akademiki: Heim, Novak, Skoberne, Kavčič, Voller, Dolenc, šorli. šmitek, Močnik. Priveršek, Primožič, I^inke in Drmota. če bo dobil Palme vojaški dopust, se bo udeležil tudi on. Državno prvenstvo v Mariboru . velja kot izbirno za tek, za alpsko kombinacijo pa konec tedna izbirno tekmovanje na Rožci. Upamo, da bo naša ekipa branila uspehe, ki smo jih na teh tekmah že dosegli. Zadnji nastop v St. Moritzu leta 1935. je bil do sedaj najm/pešnejši nastop Jugoslovenov v tujini. Letog se udeležimo z ekipo v kateri bo poleg že rutiniranih tekmovalcev tudi nekaj mlajših moči. kj bodo prvikrat zastopal: naše barve zunaj. Poleg Jugoslovenov se bodo teh iger udeležili še Francozi, Čehi, Poljaki, Nemci. Finci, Italijani, Latvijci. Letonci. Švicarji, Madžari, Avstrijci in drugi Kakor slišimo, gredo vse priprave za ta športni nastop naše akademske mladine lepo od rok in jo tare trenutno le še skrb 1 — denarja, želimo, da bi bili čimprej re- j šeni še te. tako da bi se lahko z vso ! unemo po-vetili 9an.o tehničnim pripravam za ta važni nastop v mednarodni smučarski areni. S. K. Ilirija. Redna seja klubovega na-čelstva bo drevi ob 20.30 v sejni sobi kar varne Emona. Odborniki vsi in točno! — Hazenaka sekcija: V četrtek ob 18.45 bo v klubovi sobi kavarne Evropa plenarni članski sestanek z dnevnim redom: Izvolitev nove sekcijske uprave in določitev šport nega sporeda B letos. Na aiiHauau dood razdeljeni klubovi almanahi onim, ki Jih niso Se prejele. S. K. Reka: Drevi bo seja veaeličnega odbora, na katero se vljudno vabijo vsi odborniki; jutri seja upravnega in nadzorstvenega odbora. Pričetek sej obakrat ob 20. v gostilni »Konnim« ob TrtaAki cesti. Gospodarstvo 12 In pol milijona din plačajo ljubljanska mestna podjetja občini Sedaj pa napovedujejo še povečanje teh bremen Namera mestne občine ljubljanske, da reorganizira mestna podjetja tako v'<» bodo z deli svojih dohodkov pomagala Kriti mestni občini njena bremena« (kakor je to navedeno v dopisu mestnega poglavarstva, ki je bil objavljen v nedeljskem ^Jutru«) je vzbudila med mestnim prebivalstvom vidno vznemirjenje. Iz raznih vprašanj in dopisov, ki smo jih včeraj prejeli, sledi, da povsod odobravajo stališče, ki ga je »Jutro« že zavzelo v nedeljski številki, da mora biti le namen mestnih podjetij, da služijo potrebam mestnega prebivalstva. Opozorili smo tudi že na okolnost, da mestna podjetja že po dosedanjem proračunu prispevajo ogromne zneske za potrebe občinskega proračuna in da prav zaradi tega občina ne sme zlorabljati monopolističnega položaja mestnih podjetij, da bi skušala iz njih še več iztisniti. Da predoCimo ljubljanskemu prebivalstvu, koliko že sedaj plačuje preko mestnih podjetij prikritega davka mestni občini, smo zbrali nekaj podatkov, ki so razvidni iz mestnega proračuna. Po proračunu mestne elektrarne mora ta plačati občini v obliki priznavalnine 2 milijona Din, v obliki upravnega prispevka pa 676.854 Din. Poleg teh dveh postavk pa je treba tudi upoštevati, da dobavlja mestna elektrarna docela zastonj električni tok za javno razsvetljavo (na leto okrog 650.000 kilovatnih ur) in za mestne urade in mestna poslopja (na leto okrog 65.000 kilovatnih ur). Če teh 715.000 kilovatnih ur zaračunamo le po lastni ceni 0.70 din za kilovatno uro tedaj dobimo že tu nadaljnji prispevek mestne elektrarne za mestno občino v višini 500.000 din. Nadalje vidimo v proračunu postavko 300.000 din za zboljšanje javne razsvetljave in 150.000 din za nabavo števcev za javno razsvetljavo, če vse te postavke seštejemo dobimo že čedno vsoto 3,627.000 din, kolikor znaša vidni prispevek mestne elektrarne mestni občini. Tu pa še niso upoštevani razni drugi izdatki, kakor za vzdrževanje javne razsvetljave in za razne občinske nameščence, ki se vodijo na breme elektrarne, pa z elektrarno nimajo nič posla. Tudi nismo upoštevali proračunske postavke za popravo omrežja in preureditev javne razsvetljave, ki znaša 100.000 din. Kaj pomeni ta znesek 3.63 milijona din v računu mestne elektrarne spoznamo, če upoštevamo, da znaša po proračunu za tekoče leto ves aohodek mestne elektrarne od prodaje električnega toka za razsvetljavo zgolj 6 milijonov in od prodaje toka za obratne prostore 5.5 milijona din (za razsvetljavo se proda 1.6 milijonov kilovatnih ur, za obratne prostore pa 2 milijona kilovatnih ur, skupaj torej 3.6 milijona kilovatnih ur), če ves ta znesek 3.6 milijona din prevalimo na tok za razsvetljavo in obratne prostore, tedaj vidimo, da odpade na kilovatno uro točno 1 din (na pogonski tok za motorje takih bremen seveda ne moremo odvaliti). Konzumenti toka za razsvetljavo in za obratne prostore plačajo torej že sedaj pri kilovatni uri, ne da bi se tega prav zavedali 1 din mestnega davka. Očitno pa je to mestnemu poglavarstvu premalo in zato napoveduje sedaj novo obremenitev mest-rdh podjetij. Gospodarske vesti — Vprašanje naših državnih posojil v Franciji. Po vesteh i» Beograda in Pariza se bodo v kratkem ,r:oela finančna podajanja med našo državo in Francijo, še ta mieisec bo odpotovaila it. naše države pos^l>-na delegacija v Pariz da prične pogajanja 7. imetniki naših dtrža.vniih posojil v Franciji. Ko bo to vprašanje urejeno, se bodo pričela finančna pogajanja večjega značaja med obema državama. Po vesteh* iz Pariza je francoska vlada pripravljena preskrbeti naši državi in Češkoslovaški večje kredite za gospodarsko rekonstrukcijo kakor je to že storila za Poljsko. Govorijo o vsoti okroe: 500 milijonov frankov. V tej zvezi so od konca decembra narasli tečaja naših državnih paip-Vjev na francoskih borzah za 20 iin še več odstotkov. Pri posra.janjiih z imenit-ntiild naših držav-mih papirjev v Franciji bo šlo predvsem za vprašanje, v kakšni valuti naj se izplačujejo kuponi. Kakor znano, določa francoski! znikon o devalvaciji franka. dn se morajo anuitete inozemskih posojil v Franciji plačati v vin ti vrednosti, ki je v©l>n>1a v času. ko ie bilo posamezno posojilo sklenjeno im eimr tiramo. Gre predvsem za anuitete ki jih moTa mšn država plačati 14. ' apriifto. V sredamjr'h devalvirani1']! frankih (Blu-mimrPv") bi to zneslo 38.4 miilnjona Din, v prejšnjih nedeva.lviranih frankih (Poincare-'.evtih) na 55.9 irfijona Din. Kakor se zdi pa Frajnctiri s svoj'' zahtevo, da mora.jo ino-zenKJugo-filovenski kurir« bo takoj po končan! konferenci o izvozu živine sklicana nova kon* ferenca o kontrol-- izvoza lesa Strokovnja= ki ministrstva za gozdove in rudnike so mnenja, naj se uvede splošna kontrola izvo- še hujša bremena pa nosi mestni vodovod. V proračunu za tekoče leto mora mestni vodovod plačati mestni občim samo na priznavalnini 6, 213.000 din kot prispevek k amortizacijskemu fondu 6% obligacijskega posojila nadaljnjo vsoto 1,394.000 din in kot upravm prispevek 137.000 din; skupaj torej 7,744.000 din tc je čisto davčno breme, ki ga mestna občina že sedaj nalaga samo na konzum vode Pri tem pa že ni vračunano, da ima mestna občina seveda zastonj vodo za svoje potrebe. Pri tem ogromnem bremenu ni čudno, če je pri nas v Ljubljani voua tako draga, saj zaračuna mestni vodovod večjo porabo vode privatnikom po 3 din za kub. meter, industrijskim podjetjem pa glede na količino porabljene vode po 2.50 do 1 din, čeprav ne znašajo lastni stroški vodovoda za vodo niti 0.50 din. pri čemer pa so že vračunane vse tekoče investicije. Tudi mestna klavnica mora že sedaj prispevati lepe zneske za mestno občino in sicer v obliki priznavalnine 532.000 Din in v obliki upravnega prispevka 250.000 din. skupaj torej 782.000 din. Nadalje mora plačati mestna plinarna mestni občini v obliki upravnega prispevka 68.000 din. pogrebni zavod pa 134 000 din. če vse te postavke seštejemo, tedaj dobimo naslednjo sliko prispevkov mestnih podjetij za mestno občino: 7.744.000 dir. 3,627.000 « 782.000 t 168.000 « 134.000 o mestni vodovod mestna elektrarna mestna klavnica mestna plinarna mestni pogrebni zav. ___ Skupaj 12,455.000 « To ogromno vsoto 12 in pol milijona din prispevajo torej že danes mestna podjetja iz svojih dohodkov, da »pomagajo kriti mestni občini njena bremena«. To je mnogo več nego znaša vsa doklada na neposredne davke, ki je v proračunu za tek. leto predvidena le z vsoto 8.2 milijona din v proračunu za leto 1935/36 pa je znašala doklada samo 6.6 milijona din. Lani nam je novi proračun mestne občine ljubljanske prinese! za preko 11 milijonov din novih davkov, kar predstavlja 30 odstotno povišanje davčne obremenitve. V novem proračunu pa nameravajo menda te višje davke skriti v proračun mestnih podjetij, ki naj bi v bodoče še več prispevala za proračunske potrebe mestne občine. Vprašujemo se. kam naj vse to vodi, ko je dokazano, da je prav Ljubljana zaradi ogromnih davčnih bremen najdražje mesto v državi in se je ta razlika, kakor je to razvidno iz indeksov cen, ki jih računa Narodna banka, v zadnjih letih še poveča la. V oktobru lanskega leta je bil nivo cen v trgovini na drobno v Beogradu za 4.5l/r nižji nego pred dvema letoma, v Ljubljani pa je bil 3.5% višji in znaša torej razlikn med cenami v Ljubljani in Beogradu, ki je nastala samo v zadnjih dveh letih celih 8%. Zaradi visokih bremen se industrijska in obrtna podjetja vedno bolj izogibajo Ljubljane, če pa bo mestna občina skušala nalagati produktivnim obratom preko mestnih podjetij nadaljnja bremena, bo to prisililo prav industrijo in obrt, da se izseli iz Ljubljane. za lesa. medtem ko je težnja trgovinskega ministrstva, da se ohrani, kjer je le niogo če, svoboda izvoza, kontrola pa naj se uves de le v toliko, kolikor to zahteva trenorna situacija. = Povišanje izvornih een za avstrijski les. Kakor smo že poročali, je Avstrija sporazumno z Madžarsko zvišala cene za izvoz lesa v Madžarsko in znaša povišanje 3.30 do 5.50 šilinga za kubični meter. Sedaj poročajo z Dunaja, da veljajo tudi v prometu z Itali;o od 16. t. m. začasno določene višje cene. Povižek znaša 2 šilinga prj ku bičnem metru in velja za zaključke do 0. februarja. Medtem bodo sporazumno z Ha« lijo določene nove višje cene. tako da bo povišanje izvedeno v etapah. Po vesteh iz Italije se tudi cene domače italijanske produkcije polagoma približujejo cenam na svetovnem trgu. = Povišanje delniške glavnice. >Zagre5 barka tvornica cipela« je povečala evoo delniško glavnico, in sicer od 2.5 na 3 mir. lijoe Din. Obenem se zložijo štiri stare del-noce po 250 Din v eno novo po 1000 Din. tako da bo odslej delniška glavnica razde liena na 3000 delnic po 1000 Din. Borze 18. Januarja Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu trgovali avstrijski. šilingi po 8.09, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po višjem tečaju 238.50. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski Šilingi po 8.06, angleški funti po 238.5250 in Irški boni po 32.1650. medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.50. španske pezete pa po 3.00. Nemški klirinški čeki so se nadalje nekoliko popravili in stanejo v Ljubljani 12.90, v Beogradu 12.8910 m v Zagrebu 12.82, odnosno za konec januarja 12.7850 m za konec februarja 12.83. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za malenkost okrepila in je bila zaključena po 378.50 (v Beogradu po 378.50 — 379). Nadalje je bil promet v 6*/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 67 in 67.50. v delnicah PAB po 193.50 in v delnicah Sečerane Osijek po 160 — 162. Ljubljana. Amsterdam 2377.16 — 2391.75, Berlin 1743.78 — 1757.66, Bruselj 731.90 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.80 — 214.86, Newyork 4306.51 — 4344.82, Pariz 202.64 — 204.08, Ptafa 151.43 — 15234, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 2034, London 2139, Newyork 43530, Bruselj 73.45, Milan 22.9250, Amsterdam 23830, Berlin 175.10, Dunaj 78.20. Stockholm 110.30, Oslo 10730, Kobenhavn 9530, Praga 1520, Varšava 82.25. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 325. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 37830 — 379, za februar marc 377. den., 4*/# agrarne 50.52. 6«/. begluške 70 — 70.50, 6•/• dalm. agrarna 67 — 68, 7V» invest. 86.50 — 87. 7% Drž. hip. banka 91.50 den., 7*/. Blair 76.50 — 77.50; delnice: PAB 193.50 — 194. Trboveljska 200 — 220. Še-čerana Osijek 162 — 165. Šečerana Vel. Bečkerek 680 den., NaMce 410 den., Gut-mann 50 bl„ Narodna šumska 20 bl„ Du-brovačka 270 den.. Jadranska 350 den., Oceania 230 den., Osiječka ljevaonica 190 den., Danica 30 den., Isis 15 den. Beograd. Vojna škoda 378.50 — 379.25 (378.50 — 379), 6°/« begluške 70.75 — 71.25 (71.25). 7% stabiliz. 85 den., 7°/o Drž. hip. banka 9130 dea^ Th Blair 77 — 7730 (77), 9% Blair 87 bL (87). Narodna bank« 7250 U. (7300), PAB 193 — 194. Blagovna tržiiča uro + Chlcago, 18. januarja. Začeta* tečafr pšenica: aa maj 13235, za julij 11630, m sopt 11130; koruza; za sept 102.25. + Winmpeg, 18. januarja. Začetni tečaji: plenica: za maj 125, za jotid 12030. + Novosadska blagovna borza (18. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 167 — 170; bana taka 163 — 165, baška ladja Tisa in Be-gej 160 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in srem. 64 kg 127.50 — 180, jari 68 kg 130 — 132.50. Kornza: bajka in sremeka, nova 73 — 75; bana teka 71 — 73; balka sušena par. Indija 83 — 85: m«fra: baška in banafeka >Og< in >0gg« 245 — 257.50; »2« 227.50 — 237.50; »5« 207.50 — 217.50; »6« 182.50 — 192.50; »7< 147.50 — 157.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, srem?ki, banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 225 — 230. i + Budimpeštanska terminska borza (18. t. m ) Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 14.70 ' - 14.72. Burno življenje srbskega politika V Beogradu je umrl Rasa Miloševič, bivši minister Beograd, 16. januarja Včeraj je umrl v svoji vili na Topčider-skem brdu Raša Miloševič, bivši minister, ipravnik državnih monopolov v pokoju in eden izmed onih srbskih politikov, ki so ustanovili 'radikalno stranko. Star je bil ?6 let, a je še pred nekaj meseci dovršil in izdal obiirno knjigo iz srbske politične zgodovine. O božičnih pra7nikih se je preT hladil m zdaj jc podlegel pljučnici. Veder in delaven ie osial do svoje smrti. Življenje Ra^e Miloševiča je bilo silno burno in zanimivo. Njegov oče je bil skromen obrtnik v Aleksincu, od koder pa se je preselil v Beograd in poslal s na v gimnazijo Raša je dovršil tudi nek< anjo beograjsko visoko šolo, potem pa se je podal študirat tehniko in kemijo v Rusijo. Ko je študije dovršil, se je vrnil v Srbijo lets 1876 med srbsko-turško vojno. Tehničnih šol in podjetij, kjer bi mogel najti službo, takrat še ni bilo in postal je strojnik v velikem mlinu, ki je mlel žito za vojaštvo. Z vojno vred je bilo tudi te službe konec in Miloševič se je preživljal zelo skromno kot učitelj ruskega jezika, dokler ni dobil konec leta 1878 prvi državne službe kot suplent na tedaj ustanovljeni trgovski in obrtni šoli v Pirotu. Kma.u pa se je režimu zameri), odstavili so ga, a Piročant so ga leta 1880 izvoli'i za svojega narodnega poslanca. V t«st'h letih je bila ustanovljena radikalna stranka in Miloševič je postal član njenega glavnega odbora Kot tak je bil zaradi timoške vstaje leta 1883 zaprt, okovan in z nekaterimi drugimi ra- dikalnimi prvaki vred obsojen na smrt. Kralj Milan Obrenovič ga je pomilostil na 10 let robi je in je bil Miloševič dve leti zaprt v Požarevcu in beograjski trdnjavi. Ko se je režim izpremenil in je bila izdana amnestija, je postal Miloševič leta 1886 tajnik finančnega ministrstva, a po petih letih, ko je bil pokojni Pašič finančni minister, je bil povišan za načelnika tega ministrstva. Po padcu Pašičevega kabineta je postal član davčne uprave, leta 1892 pa je bil spet odpuščen iz državne službe. Spet so mu pomagali Piročani in ga izvolili za svojega poslanca in, ko so prišli leta 1893 radikali v vlado, je postal minister za narodno gospodarstvo. Minister je bil komaj leto dni, potem pa je postal načelnik oddelka, a je bil že po nekaj mesecih vržen iz državne službe. Srbsko brodarsko društvo ga je izvolilo za svojega ravnatelja in v tej službi je ostal do 1. januarja 1904. ko ga je radikalno-samostalni kabinet postavil za upravitelja državnih monopolov. Monopol sko upravo je vodil 16 let do svoje upokojitve leta 1919. Kot upravitelj monopolov je reorganiziral tovarni za tobak in vžigalice ter razne druge ustanove. Kot politični in strokovni pisatelj se je udejstvoval od mladih let. Napisal je celo vrsto učnih knjig za kemijo in tehniko, posebno važna pa so njegova dela iz srbske političnega zgodovine. Njegova obširna knjiga o timoški vsiaji je izšla leta 1923. Pouk gospodinjstva na meščanskih šolah Ljubljana. 18. januarja. Naše dekliške meščanske šole imajo v svojem učnem naCrtu tudi pouk gospodinjstva, a njih vodstva so se že nekaj let zaman borila, da bi se ta pouk razen v teoriji vršil tudi praktično. Te dni pa je I. dekliška meščanska šola v Ljubljani dobila potrebni inventar, da si je uredila primeren prostor z.-, kuhinjo in čistilnico, kjer se učenke zadnjih dveh letnikov pod vodstvom strokovne učiteljice ge Golmajer-jeve v popoldanskih urah urijo v tem nemalo važnem znanju. Za živila, ki so potrebna za kuho, prispevajo učenke sarne. a urejeno je tako. da ta prispevek nikoli ne presega 3 Din za osebo Kai skuhajo, je dekletom za večerjo, da se lahko nazadnje tudi zastran okusa prepričajo o uspehu svojega dela. Pri tem imajo učenke priliko, da se uče tudi serviranja, nato pa še pravilnega čiščenja. Jedilniki so preračunani na jedi- ki jih zmorejo širši meščanski sloji, obenem pa se polaga skrb tudi na to, da so jedila zdrava, tečna in hranljiva. Večina podeželskih gospodinjskih tečajev boieha prav na tej napaki, da se dekleta nauče pripraviti nekaj luksuznih specialitet poštenega domačega kosila pa ne znaio spraviti skupaj. Prihodnje leto namerava ravnateljstvo šole uvesti še posebdn gospodinjski tečaj za absolventke meščanske šole, ki s<» niso posvetil« drugim poklicem. Tu se bodo učile še drugih panog gospodinjstva, zlasti šivanja, likanja itd. Enak gospodinjski pouk se bo v doglednem času uvedel šc na meščanskih šolah za Bežigradom ter v Mostah in na V»;u. Doslej sc poučuje praktično gospodinjstvo že na nekaterih zavodih izven Ljubljane, tako v Št. Vidu, na Jesenicah in drugod. Dobro bi bilo, da se tak pouk razširi po vsej deželi, da se tako dvigne življenjski standard našega ljudstva. Vremensko poročilo Temperatura pod ničlo, barometer pada, v presledkih pada suh, nov sneg. Smuka zlasti v n.žanskih predelih planin silno ugodna. Bohinjska Bistrica, danes: —5. oblačno. 5 suhega na 10 podlage. Vogel, včeraj: —7, 10 spihanega pršiča na 60 podlage. Pokljuka, včeraj; —10, oblačno, 5 pršiča na 30 podlage. Kranjska gora, danes: megla, —8, 15 pršiča. sankališče in drsališče uporabno. Vršič, Krnica, danes: 20 pršiča na podlagi. Rateče-Planica, danes; —6, megla, 15 do SO pršiča, skakalnice 15, 25 in 60 m ter drsališče uporabno. Planica, Tamar, danes: 30 do 40 pršiča. Zelenica, včeraj: —5, jasno, 12 pršiča na 60 podlage. Jezersko, včeraj: —8, sneži, 10 pršiča na 20 podlage. Klopni vrh, danes: —5» sneži. Pohorski dom, Mariborska koča, danes: oiieži, 10 suhega novega snega. Pesek, Senjorjev dom, danes; —8. 20 suhega snega ua 3o podlage. Celjska koča. danes: —5- snežj 10 cm. Logarska dolina, danes; —8. sneži 15 na podlago- Mozirska koča, danes: —7, snežj 15 na podlago. Položaj na planinah. Putnikovo poročilo pravi: Pesek in Senjorjev dom: 8—20 cm pršiča na stari podlagi 35 cm. Klopni vrh: —5, sneži, 20 cm pršiča. Pohorski dom in Mariborska koča: sneži, 10 cm pršiča na stari podlagi. Iz Julijske krajine Drobne novice V Trstu je 10. t. m. umrl znani ravnatelj odvetniške pisarne dr. Slavika g. Josip I Durnik. Pokojnik, ki je dosegel starost '30 j let, je bil znan in priljubljen ne le v širo- j kem krogu znancev in prijateljev v Trstu. , nego tudi daleč okrog po Krasu. O prazni- j kih se je prehladil, dobil influenco, ki ji je nenadoma sledila še pljučnica. Njej je tudi podlegel. Njegovi sopregi in vsej ostali družini naše globoko sožalje! V Trstu in po kraških vaseh je izbruhnila epidemija influence, ki se je v mirnem in meglenem vremenu neverjetno razširila. Zdravniki imajo polne roke dela. Pravijo, da je samo v Trstu obolelo okrog 50.000 ljudi. Po okoliSkih vaseh pa ni hifle, ki bi v njej ne bilo bolnika, čeprav se je epidemija pojavila v milejši obliki, je vendar zahtevala zlasti v Trstu že več žrtev, posebno zaradi njenih posledic. Več ljudi je pobrala pljučnica. Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS in Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10. 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 18. fanoarja Ljubljana 7. 765.3, —3.0. 89, El, 10, sneg. 2.0; Maribor 7. 765.9. 04.0, 90, O, 10. —, —; Zagreb 7. 766.8, 03 0. 95. E2. 10. —, —; * Beograd 7. 766.8, 05.0, 80. SSE3, 10, —. —; Sarajevo 7. 765.2, —2.0. 95, O, 10, —; Skoplje 7. 765.0. —1.0, 96, 0, 10, sneg, 1.0; Kumbor 7. 7623, 8.0, 80, N2, 10 dež, 0.2; Split 7. 761 4, 5.0, 70, ENE3, 10, — —; Rab 7. 761.6, 2.0. 90, SE2, 10, —. —. Temperature: Ljubljana —. —3.5; Maribor —2.0. —4.0; Zagreb —. -1-4.0; Beograd —3.0. —10.0; Sarajevo 0.0, —4.0; Skoplje 0.0, —3.0; Kumbor _. 7.0: Split 7.0. 50, Rab — 1.0. 17. januarja Ljubljana 7. 7693, —2.0. 88, Si 10, — —; Maribor 7. 769.6, —4.0, 90, 0. 10, —, —• Zagreb 7. 770.3, —4.0, 95 Ni, 10 — —, Beograd 7. 770.8. -6.0 80. ESE3. 10. sneg, tO; Sarajevo 7. 768.2, —3.0. 90, O. 10. —, —. Temperature; Ljubljana —. —2.8; Mari bor 0:0, —4.0: Zagreb —1.0. -4-0: Beograd —1.0, —7.0; Sarajevo 0.0, —4.0; Skoplje 0.0, Split 6.0. Politična os Rim—Berlin General Goring je v spremstvu Mussolinija obiskal Forum Komanum v Blmu Kaj jedo štorklje Trditev o škodljivosti štorkelj je navadna bajka Sadovi državljanske vojne Zapuščena ulica v Madridu. Prej so bile tu barikade, zdaj visijo k zemlji samo potrgane električne žice Tajni akti o zadnjem carju Knjiga, ki so jo spisali trije angleški vladarji — Opravi-čilo pokojnega kralja Jurija V. zaradi smrti Nikolaja II. Na nekem zborovanju švediskih ornito- , logov v Vroclavu se je bavil docent zoološkega zavoda v istem mestu dr. Stammer s vprašanjem, kakšni hrani daje štorklja prednost. V zadnjih časih so se namreč med lovci, čebelarji in gojitelji rib slišale pritožbe, da delajo bele štorklje, ki so postale v po-rtoinjih letih spet številnejše, veliko škodo med mladimi zajci, jerebicami, ribami in čebelami. Stammer se je posebej bavil a tem vprašanjem. Dal je ustreliti med drugimi štiri štorklje in je preiskal vsebino njih želodca. V želodcih treh izmed teh ptic je našel same žuželke in simo v enem želodcu je Neki D. E. Neplogle iz Leonieje v državi New Yersey, si je dal patentirati nov način televizije v naravnih barvah. 7a snemanje in oddajanje uporablja dve televizijski kameri, ki snemata kakšen prizor ena z rdečim, druga z zelenim filtrom. Obe spreminjata barvne vrednote, ki sta jih posneli v električne impulze, ki se oddajajo na dveh ločenih valovih. Pred poroko Norfolškega vojvode V Londonu se bo 27. t. m. oženil Norfolšld vojvoda, maršal angleškega dvora. Za to poroko vlada na Angleškem največje zanimanje, in sicer zaradi tega, ker je Norfol-ški vojvoda po svoji službi ena najboljših možitvenih partij v Angliji. Njegovi izredni družabni stopnji odgovarja seveda tudi Imovinsko stanje. Na sliki vidimo nevesto Nor-folškega vojvode, Lavvino Struttovo Srce na desni strani Pred meseci so pripeljali v londonsko bolnišnico učenca Alberta Moseleya. Avtobus ga je na cesti podrl na tla in ranil, da je bil potreben zdravniške oskrbe. Ko so dečka odpustili iz bolnice, pa se je izkazalo, da ne more več izvrševati telovadnih vaj kakor pred nesrečo. Preiskali so ga temeljito in odkrili, da ima srce na desni strani. Avtomobilska nesreča mu je tako pretresla notranje organe, da so se premaknili s srcem vred na desno stran. Zdravniki so nato dečka operirali, da bi popravili napako nezgode, toda fantič ni zdržal več naporov, ki mu jih je pripravila medicinski znanost in je umrl kmalu po operaciji. Trije meseci kro-nanskih svečanosti V Londonu so pravkar objavili spored kronanskih svečanosti, ki bodo letos v maju. Svečanosti bodo trajale vsega skupaj tri mesece, namreč od začetka maja do julija, v glavnem pač zato. da bodo imeli inozemci dovolj priložnosti, si temeljito ogledati London. Predvidenih je nad trideset velikih sprejemov na dvoru, državnih banketov, zabav na prostem, dvornih plesov, izlet na škotsko, parada mornarice itd. Kronanski sprevod bo meril v dolžino deset kilometrov, tako, da bodo prišli pač vsi gledalci in radovedneži pri tem na svoj račun. bil en krap. Obsežnejše preiskave te vrste v znani ptičji opazovalnici Roesitten so imele podoben uspeh. Pri 236 štorkljah, ki so jih tam preiskali, so odkrili samo v enem želodcu zajčjega mladiča, samo enkrat čebele, in samo dvakrat ribe ter jerebice. V vseh drugih želodcih so bile samo žuželke, žabe in miši, torej običajna hrana teh ptic. Dr. Stammer sklepa iz teh raziskav, da je trditev o škodljivosti štorkelj popolnoma iz trte izvita. Pod nekimi pogoji se utegne ptica sicer spozabiti nad malo divjadjo in ribami ali čebelami, toda le tedaj, kadar zavoljo prevelke suše v malih vodovjih ne najde dovolj žab in žuželk, ki so ji običajna hrana. Sprejemna aparatura ima dva sinhroni-zirana sprejemnika, rdečega in zelenega, ki dobivata te impulze, ju sprejemata v rdečo in zeleno sliko, ki se potem z zrcalno ali prozmatsko aparaturo vežeta v eno sliko, tako da vidi gledalec na zadnje sliko v naravnih barvah. Isti postopek se da po izuimiteljevi izjavi uporabiti tudi za navadni žični prenos slik. ■■nm^^^aBnHB Budimpeštanski »Maj Nap« poroča o nenavadnem srečanju med očetom in sinom Štiri in šestdesetletni upokojeni bolnišnični kurator Emerik Barba se je pripeljal pred kratkim z vlakom na postajo Kelen-fold v Budimpešto. Tam je čakal na tramvaj, da ga potegne v mesto. Med tem čakanjem pa je imel nenavaden rencontre, pri katerem je oklofutal mladega moškega ter mu nato pomolil pod nos svojo vizitko s pripombo, da je vedno pripravljen na satisf akcijo. Mladi mož Je po razburljivim dogodku preči tal vizitko in obstal kakor zatet. Napravil je globok priklon in dejal »Dovolite, da se vam predstavim. Pišem se takisto Emerik Barba in sem vaš sin.« Predzgodovina tega dogodka je kaj ne- Trebuhljačeva oporoka Pred nekoliko dnevi je umrl v New Yor-Icu trabuihljač Pit Johnson. Zapustil je 10 tisoč dolarjev in sicer z določbo, naj jih podeduje njegova — lutka, g katero je nastopal dolgo let po Ameriki z velikim uspehom. John Mac Cartie se imeniuje ta lutka, ki jo po vsej Ameriki dobro poznajo. Odiatotki iz glavnice, ki jo je naložil Johnson za lutko, bodo rabili za zastanj-ske predstave v otroških bolnišnicah, toda mož je določil, da mora na teh večerih nastopati tudi kakšen trebuhijaS, Ud bo uporabljal Johna Mac Cartieja. Milijonar s podporo za brezposelne V Jenseyu na Angleškem sa aretirali večkratnega mili(jornarja Josepiha Roeea, kd Je bil vsej okolici znan kot hud stiakač. Po naključju je policija odkrila sleparsko afero, v katero se je bil mož zapletel in ki je zbudila po vsem Angleškem veliko pozornost, ker tam podobnega zločina še niso imeli. Milijonar je enajst mesece* vlekel podporo za brezposelne . . . Oblekel cse je revno in je prihajal vsak teden v urad za brezposelne, da so mu izplačevali podporo. Neki mož, ki je bdi nekoč sam bogat in je svoje imetje izgubil, je goljufa pred nekoliko dnevi spoznal in poskrbel, da ga je vzela policija. Nihče ne mara palače Društva narodov Ko ee je Društvo narodov vselilo v svojo novo palačo, je ponudilo svoj prejšnji stafi, »Hotel National«, ki si ga je bilo svoj čas pridobilo za štiri milijone frankov, naprodaj. Toda doslej se ni javil še noben kupec. Društvo narodov pa s tem ne bo ničesar izgubilo, kajti s švicarsko državo je imelo pogodbo, da dobi v takšnem primeru svoje milijone nazaj. Zvezni svet je zdaj res sklenil, da se vsota Društvu narodov takoj nakaže. Medeni tedni na smučeh Holandska prestolonaslednica princesa J u -1 i j a n a s svojim soprogom v Krj nici na Poljskem navadna. Emerik Barba je bil pred 20 leti stotnik pri pehoti. Zalotil je tedaj nekega moškega pri svoji ženi. Nagle jeze, kakor je bil in je še danes, je potegnil sabljo in vložil proti svoji ženi tožbo zaradi nezvestobe. Sodišče je zakon ločilo in mlada žena je ostala sama s poldrugoletnim sinom. Preživljala se je z ročnimi deli. Barba ni nikoli več vprašal po svoji bivši ženi in otroku. Usoda je storila, da sta se zdaj oče in sin sešla v tako nenavadnih okoliščinah. Dejstvo, da se je mladi mož tako taktno ponašal, je genilo staro sabljo. Vzel je svojega sina pod pazduho ter ga prosil, naj ga pelje k materi, s katero se je spravil. Po dvajsetih letih ločitve se je družina zopet znašla v skupnosti. i,Knjigostrej" v Uralu Rusi so nevtrudni v snovanju in gradnji novih mest. Pravkar je sklenila vlada v Moskvi, da osnuje v Uralu novo mesto z imenom Knjigostroj. V tem mestu bodo uredili tiskarne, ki bodo tiskale vse knjige in tiskovine za rusko vlado, dalje vse publikacije za Kominterno. Stroški za gradnjo so predvideni na 80 milijonov rubljev. V Knigostroju bodo zaposlili kakšnih 4.000 stavcev. Letna produkcija knjig je preračunana na 111 milijonov izvodov. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V pivnici naroči neki gospod kozarec mleka »Kozarec mleka?« se začudi natakarica. »A® potrebuje gospod morda še kakšno igračo?«. Londonska kraljema knjižna založba dela zadnje priprave za izdajo knjige, ki se bo kakor nobena druga pred njo lahko ponašala, da je imela tri vladarje za avtorje. Gre-za knjigo, ki obravnava mrko dramo zadnjega ruskega carja in njegove rodbine. Pobudo za njeno izdajo je dal že pokojni angleški kralj Jurij V. Kralj se je hotel s tem delom nekako opravičiti pred vsem svetom zavoljo očitka, da ni bil dovolj podprl carja Nikolaja II. svojega bratranca, in da ni preprečil njegovega žalostnega konca. Dejansko ni Jurij V. opustili ničesar, kar bi moglo izboljšati usodo ruskega vladarja in njegove rodbine. Da bi carja rešil, je poslal v Baltsko morje angleško oklopno .križarko. na katero naj bi spravili Nikolaja II. in njegove svojce. Da bi te oklopnice ne potopile nemške podmornice, sj je Jurij V. pri nemškem cesarju Viljemu II-, kj je bil isto tako bratranec ruskega-carja, izposloval zagotovilo, da nemške pomorske sile ne bodo napadle angleške ladje. V6e te namere pa je preprečila tedanja angleška vlada, ki mi hotela izdati dovo- V Bukovini se je odigrala pretresljiva ljubavna drama med 381etnim advokatom Barom in 221etno Margolito Nišlovo. Dekle je študiralo jus, zaljubljenca pa nista mogla živeti v enem kraju. Medtem ko je izvrševal Bar svojo prakso v rodnem mestu, je živela Nišlova v Jašiju. Bar je pred nekaj dnevi izvršil samomor. Skočil je pod vlak na postaji Darmanesti, kjer se je ravno križal osebni vlak z brzim vlakom. Vračal se je namreč od svoje zaročenke domov in ni mogel prenesti bridke ločitve. V žepu samomorilca so našli poslovilno pismo, v katerem pravi, da jemlje slovo od življenja, vzroka, zakaj gre v smrt, pa ni navedel. Ko je Nišlova brala v nekem lokalnem listu grozno novico, je sklenila slediti Baru v smrt po isti poti. Sla je iz mesta k progi, po kateri vozi brzi vlak Pascani -JašL Ko je pridrvela lokomotiva, se je vrgla pod kolesa, ki so jo razmesarila na (•--- Klobase iz ribjega mesa Ravnatelju zavoda za ribarstvo v Weser-mtlndu dr. Ltlckeju se je posrečilo napraviti klobase iz rib. Pobudo za to vrsto kon-serviranega mesa je dal pruski min. predsednik Goring. Klobase so tako napravljene, da nimajo nič duha po ribah in se komaj razlikujejo od drugih vrst klobasi-čarskih izdelkov. Filmski rekord Sonje Henie Kakor javljajo iz Hoollywooda, pomeni snemanje prvega filma Sonje Henie lep uspeh bivše svetovne umetnice v umetnem drsanju na ledu. Film ima naslov »Girl in a Million«. V tem filmu sodeluje poleg Sonje Henie tudi Shirley Temple, toda Sonja Henie je malo sijajno izpodrinila. V Ameriki vnovčujejo kinematografi, kjer se predvaja novi film, še nikoli doslej dosežene vsote. ljenja za preselitev carske rodbine na angleška tla. V kraljevih arhivih Buokimghamske palače ležijo še mnogi tajni akti, ki se nanašajo na to borbo za življenje ruskega vladarja in njegovih sorodnikov. Jurij V. je imel trden namen, da bj vse te dokumende objavil s svojimi komentarji, ker so ga očitki, da je zakrivil Iragedijo carske rodbine, očitki, ki so se oglalali posebno v zadnjih lefeh, zelo razburjali. V svoji oporoki je izrecno napisal, da morajo njegovi nasledniki to knjigo, če bi sam ne doživel njenega i-zida izdati v s najel u njegovih namenov. Kralj Edvard VHI. ee je z vnemo oprijel te zadnje želje svojega očeia- Poveril je strokovnjake z nalogo, da pregledajo in obdelajo tajno gradivo Buckimghanvske palače. Delo je napredovalo hitro. Edvard VIII. bi bil to knjigo bržkone dokončal še pred koncem lan sikega deta, da ni prišlo do znane krize. Sedaj se je zavzel njegov brat, novi kralj Jurij VI, za to delo jn tako je knjiga sedaj pripravljena. Ze v nekoliko tednih jo bo bržkone Idobi>ti v knjigarnah. Angleška javnost pričakuje z napetostjo njenega izida. koščke. Strojevodja je pač videl, kaj ao dogaja, toda ni mogel več ustaviti vlaka, da bi rešil življenje nesrečni žrtvi ljubezni. ANEKDOTA Na dan, ko bi moral biti obglavljen Tho-mas Morus, je prišel k njemu brivec in ga vprašal, če naj ga ostriže. »Ne bo treba, prijatelj.« mu je odgovoril Morus, »ne pride mi na um, da bi si delal izdatke z glavo, ki ni več moja.« VSAK DAN ENA ••-nr-^ilr" »Stražnik, ali niste nikogar videli pri mojem vozilu — saj so mi vendar ukradli krmilo — hik —« (»Makete«? Bivši kralj na dilcah 1 VVindsorski vojvoda se vežba na Semerniku v Avstriji v smučanju pod nadzorstvom 1 športnega učitelja Walterja Dellekartha Nova televizija v naravnih barvah Dve kameri, ki snemata prizore z rdečim in zelenim filtrom Nenavadno srečanje med očetom in sinom Drama, ki jo more napisati samo življenje... Pogled iz letala na Malago Nacionalisti v Španiji bombardirajo Malago, katero bi radi osvojili Smrt dveh nesrečnih zaljubljencev Oba sta skočila pod vlak, ki ju je raztrgal do smrti j K alf urni pregled Tretje pariško pismo Pariz, 13. januarja. Nobenega dvoma ni, da teče iivljenje v velikem mestu hitreje kot pri nas, ki smo tako rekoč na deželi, m komaj sem se zavedel, da sem tu, že se zavedam, da moram kmalu oatod. V tem mestu, kjer se slejko-prej steka vsa kultura našega sveta, mine uan hitreje, kakor bi si človek nadejal; koliko je že napovedi, ki se nanašajo »h prireditve, katerih ne bom mogel več dcriite-ti! No, bii sem zadovoljen z dosedanjim, in če mi bo sreča mila, se spet vrnem... V koncertih je bil božič čas počitka; toda takoj po praznikih se je obnovilo bučno koncertno vrvenje, ki sicer ni tako mrzlično, kakor je bilo pred 10. leti (ali pa se mi je le takrat tako dozdevalo?), ki pa vendar ohranja ves svoj tradicionalni »char-me«. V koncertih Pasdeloup, čigar orkester spada med najboljše Pariza in skoro-Preludij« za godalni orkester, medtem ko bo celotna ' prva francoska izvedba »Preludij, Aria in Finale« dne 26. februarja v Radio-Pa- j rte ftkflg! vat) pod mladega dM- genta M. F. Gafflarda. Dirigent Rhen6-Batan je vzel mojo »Suito ▼ starem slogu« za godalni kvartet ki godalni orkester za koncert v maju, medtem ko ee Je trenutno najbolj uvaievaai pariški dirigent Albert Wolff ogrei za moj > Simfonični stavek«, ki ga bo čuti javno Se t tej se-ziji. isto delo bo v marcu Izvajal zgoraj navedeni Henri TonuMd v kolonialnem radiu ,medtem ko bo aprila prva nemška javna izvedba auite »Prehidij, Aria in Finale« za godalni orkester v Berlinu pod taktirko dirigenta Schurichta. Za junij imam že rezerviranih nekaj koncertov v radio kot pianist ln izvajalec lastnih del bodisi sam, deloma pa v zvezi z violinistom Soetensam, ki ga poznate tudi pri nas. Ali je to dovolj? Se nekaj na uho učenjakom: bil eem — kot prvi Slovenec _ izvoljen v društvo »Soci6t6 fran^aise de musicologie«, čdgar publikacije so vzor sodobnega esejističnega • in estetskega glasbenega sloga, ln sicer na podlagi predloženih predavanj iz francoske in ju-goslovenske gladbene literature, kot dopisni član (od Jugosloveuov je član tudi dr. Dragan Plamenac iz Zagreba.) Sedaj imate poln koS novic, dragi gospod urednik, ln hvala za potrpežljivost Vašega lista. Kakor vse kaže, je sedaj do moje vrnitve ne bom več zlorabljal. Morda kasneje kdaj spet?! I* M. škerjanc. Proslava dr. B. Vybirala v Olomoucu Olomuc, 15. januarje Petdesetletnica dr. Bohuža Vdirala je postala kulturnemu Olomucu praznik, saj mu je nudila zaželjeno priliko, da pokaže vnetemu in zaslužnemu kuhturnemu delavcu svojo ljubezen, spoštovanje in hvalo za njegovo dolgoletno nesebično delo, ki je zlasti na polju češkoslov.-jugo&lov. vzajemnost} obrodilo toliko sadov. 14. t. m. je bil v Narodnem domu »večer novejše jugoslov. literature«, kj ga je otvoriti v imenu prirediteljev (Kluba prijateljev umetnosti, odbore Čsl.-jugoslov. lige, Domoljubnega muzejskega društva) kom. svetnik Dohnei. Zbralo se je zelo mnogo odličnega občinstva, vsi olomuškj češki krogi brez razlike strank so bilj zastopani po svojih vodilnih predstaviteljih. Tako je bil navzoč mestni župan dr. Fischer, jugoslov. poslaništvo v Pragi je zastopal ataše Majce, osrednjo Csl.-jugosiov. ligo v Pragj ministr. svetnik Beringer jn doc. dr. Heidenreich, pardu-biško ligo inž. J. Jd. Raušar Ln dr. Po pozdravnem govoru je imel docent dr. J. Heidenreich predavanje o srbohrvatski liie raturj, lejctor dr. Oton Berkopec pa o 60-dobni slovenski prozi. Oba predavatelja sta v svojih odličnih predavanjih po zaslugi ocenila veliik pomen dr. Vybira!a, zlasti kot prevajalca iz slovenske literature. Nato so člani Mestnega gledališča v OlomuSu gdč. Charvaiora ter gg. Srch im K Zrotal recitirali nekatere primere Vybiralovih prevodov. Po tem literarnem večeru so se udeležen ci podali v veliko dvorano, kjer ee je pod vodstvom podpredsednice olomuškega odbora Csl.-jugoslov. lige ge Ralisove vršil prijateljski večer v počast dr. Vybirala. Tu so prišli do besede številni govorniki, zastop nikj raznih društev in korporacij, do katerih ima kakšen odnos neumorno in mnogostran-sko delujoč] jubilant. Vrsto govorov je otvo-ril olomuški župan dr. Fischer, ki je v veej širini in s polnim priznanjem orisal Vybi~ ralove zasluge za olomuško kulturno življenje. Njegovo propagandno in organizacijsko deio v Čsl.-jugoslov. ligi je živo prikazal min. svetnik Beringer, omenjamo še govor dr. Heidenricha v imenu Slovanskega in stituta v Pragi jm tiskov, atašeja Maiceta.. Dr. Vybiral se je z izbranimi besedami zahvalil za izraze simpatij in priznanja ter se je spominjal tudi svojih sodelavcev, zagotavljajoč, da bo trdno nadaljeval svoje delo. Z osebnimi čestitkami številnih prijateljev se je končala proslava moža, pri kateri sta ljubezen in spoštovanje do njega potisnili v ozadje vse razlike stanovskega značaja in političnega prepričanja. Naj bi nam zraslo še mnogo takih delavcev kakor je dr Bohus Vybiral! J. K. Strakatf Izbor Hajdrihovih sklad. Pred kratkim je izšla prav lična publikacija, »Pesmi« Antona Hajdriha,, ki Ji je magr. Viktor Steska sestavil izčrpno, prav toplo spisano študijo o velikem, zaslužnem skladatelju, ki mu je prav te dnd poteklo 95 let od' njegovega rojstva in čigar 601etnico smrti bomo obhajali v juniju prihodnjega leta. Med najbolj priljubljene moške zbore, četverospeve in samospeve, ki jih Slovenci prepevajo, spadajo brez dvoma Haj-drihove skladbe. Slehernemu izmed na3 so znane njegove »Buči morje adrijamsko« »Od Urala do Triglava«, »Luna sije«, »Lastovki v slavo« pa še mnogo širokih narodnih bud.iic in Intimnih liričnih pesmic, ki se bodo glasile, dokler bo kaj Slovencev na zemlji. Publikacija obsega v ce lem 28 najlepših in najbolj priljubljenih del. Msgr. Steska je biografskemu uvodu dodal še skrbno zbran bibliografski pregled, ki navaja tudi precej bogato skladateljevo zapuščino. Po svoji življenjski tragediji je bil Anton Hajdrih, čigar starši so se v Ljubljano preselili iz Pnreike Sle-zije, eden najbolj markatniih pojavov slovenske glasbe tn slovenske umetnosti vob-če, pa ne more biti dvorna, da bo njegovo delo ostalo v naši javnosti še prav spričo dejstva, da Je vse svoje ustvarjanje odkupoval z najdražjo srčno krvjo, trajno v hvaležnem spominu in spoštovanju. Haj-drihove »Pesmi« vsem našim zborom in vsem, ki se s pesmijo ukvarjajo, najtople-je priporočamo. Dr. Jan Stanislav, mladi slovaški lingvist, ki je pred leti izpopolnjeval svoje sla vistične študije tudi na ljubljanski univerzi, je bil pravkar imenovan za profesorja staroslovenskega Jezika to primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Kamenskega vseučilišču v Bratislavi. H. O. VVellsa »Zgodovina sveta«, prva knjiga, je izšla v prevodu Milene Mohori-čeve pri založbi Modra ptica v Ljubljani. Celotno delo bo izšlo ▼ treh zvezkih. f— Polar ▼ Donavi Nedavno poooH Je zastal požar t gospodarskem poslopja pose- t stoika Slane Jakoba ▼ Donavi Poseetaik in njegova žena sta bila ob času požara v oddaljeni gorej v Befckem vrhu v Halozah. 67 let stari preužitkarici ee jc komaj posrečilo rešitj iz hleva živino. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara Se ni pojasnjen. Sodijo, da je kdo iz neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v »lamo. Požrtvovalno delo gasilcev je preprečilo, da ee ogenj ni-razširil se na druga poslopja j— Sadna drevesa 00 uničili. Nedavno noč so neznani lopovi ob cesti proti Sv. Marku porezali novo nasajena sadna drevesa. Orožnik; proizvedujejo za krivci, ki zaslužijo temeljfto kazen za svoje lopovstvo. j— Kino Ptuj. V sredo in četrtek »Silva in njen šofer«. ★ SV. JANŽ NA DRAVSKEM POLJU. Naš kraj ima podto in šolo. Imeli smo svoje-ča6no tudj orožnižko postajo, pa so jo pre mestili na Breg pri Ptuju. Ker zdaj spada Breg pod Ptuj, bo orožniška po6taja baje prestavljena na Hajdino. Mislimo, da bi bilo umestnejše, Sv. Janž, ker je zaradi velikega prometa na tej cesti varnostna postaja važnega pomena. Potrebno pa bj tudi bilo. da se uvede na naši pošti telefonska javna postaja, kj bi prižla prav orožnistvu in drugim. 2ABNICA. Pod okriljem ZKD priredi narodna čitalnica v Zabnlci ob 15. predavanje »Vzpon na Mt. Blanc« s slikami Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Reya Oskar. ———— Sokol Sokolako društvo LJubljana m., za Bežigradom je imelo svojo redno letno sikup-Sčmo preteklo nedeljo 10. t. m. v svoji telovadnici ob Tyrševl cesti. Starosta Ur-hančič Alojzij je pozdravil zastopnike vojske, eokolske župe in vse članstvo v daljšem govoru polnem ljubezni do Nj. Vel. kralja najvišjega staroste S.S.K.J. in Nj. Vel. kraljice-matere, do doma in roda ter vseslovansikega sokol :tva. Prebral je sokolsko savezno poslanico. Sledila so številna izčrpna poročila tajnika, blagajnika, prosvetarja, statističaija, gospodarja, načelnika, Jezdnega, prireditvenega, gradbenega in tombolskega od eka, ki so bila sprejeta soglasno po kratkih debatah. Nadzorni odbor je izrekel razre-šnico društveni upravi za leto 1936., in soglasno izglasoval pohvalo poročevalcem. Vpisnina in članarina ostane kakor v preteklem letu. V društveno upravo za L 1937. so bili soglasno izvoljeni: staro ta Urbančič Alojzij, podstarosta Sever Hra-broslav, načelnik Perme Bojan, načelnica Strojeva Vera, tajnik Lutman Joško, blagajnik Supančič Pavle, prasvetar Entor Albin. Člani uprave; general Milo je Po-padič, kapetan Bič Dragoljub, Acceto Ferdo, Acceto Anita, Žagar Emanuel, Poschl Rudolf, Saharov Kostja, Jazbec Vlado, Goljar Ivan in Jovanovič Vlado. Prepričani smo, da bo Sokolsko društvo Ljubljana m. svojo nalogo v letu 1937. izpolnilo še boljše, posebno, ko je za Bežigradom toliko šol ke mladine in zavednega narodnega učiteljstva s profesorskim zborom. Kupuj domače blago! Naše gledališče DRAMA Torek 19.: Zaprto (Goeovanje T Celja: rajža velja). Sreda 20.: Atentat Red Sreda. Četrtek 21.: Dež in vihar. Red B. Petek 22.: ob 15. Kralj , neba. DijeSka predstava. Znižane cene od 14 Dm navzdoi. Izven. OPERA Torek lfi-: Zaprto. Sreda 20.: HovanšHna. Red A. Četrtek. 21.: Ples v maskah. Red Četrtek. . . Petek 22.: Navihanka. Opereta. Premlerski abonma. ★ Opocarjamo na premiero BeneŠeve operete »Narlhanka«, ki bo v petek 22. t. m. za premierskj abonma. To delo uprizarjajo naj. različnejši odri z nenavadno velikim uspehom. Trenutno dajejo to opereto tudi v Zagrebu. Naslovno partijo bo pela ga Marica Brumen-Lubejeva. Nadalje eod&lujejo v glavnih partijah dame Poličeva in Nablocka, Japljeva ter gg. Gorski. Peček, Zupan, Da-neš Sancin, Golovin, Simončič, Burger, Jel-niikar. Veliko vlogo ima tudi baletni zbor z originalnimi baletnim- vložki. Delo je zrežiral prof. Sest, koreografija je Golovmova, dirigent šušteršič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 19.: Visokost pleše. A. Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek, 21-: Kadar ee utrga oblak. B. Radio Sreda, 20. januarja Ljubljana 12; Virtuozi (plošče). — 12.45: Vreme poročila. - 13: Cas, spored obvestila. -1 13.15: Plošče po željah- _ 14: Vreme. borza. — 18: Marjan Tratar: Knezica Dragušana mladinska igra, vodi Ivan i en-gov, izvajajo člani rad. igr. družine. — 18.40- Pravna ura: Zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona za kraljevino Jugoslavijo (prof. dT. Rado Ku-šej) — 19- Cas, vreme, poročila, spored, vestiJa. _ 'l9.30: Nac. ura: Postanek jugoslo-venske vasi (Ivo Franič iz Zagreba. — 19 50- Uvod v prenos - 20: Prenos opere iz ljubljanskega aledalšča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napoved časa. vreme, poročila, spored. Beograd 17.20; Narodni napevi. _ 17.40: Pesmi. — 18: Orkestralna glasba. — 19 50: Srbski večer. — Zagreb 17.30: Otroška ura — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Prag* 19.20- Koncert vojaške godbe. _ 20: Plesni večer. — 20.35; Odlomki iz opere »Boris Godunovc. _ 22.20; Češke pesmi. — 22.40; Lahka godba s plošč. _ Varšava 19.20: Plošče. — 21: Zvočne slike iz Chcpmovega življenja. — 21.40: Komorna glasba.—22.20; Plesna muzika. _ Dunaj 12; Koncert orkestra — 1605; Zimsko veselje konservirano na ploščah. — 17.03; Sodobni avstrijski skV datelji. _ 19.15: Ura pestre glasbe. — 20: Orkestralen koncert. — 21.45; Schuberto ve klavirske skladbe. - 22.20: Ples. _ Berlin 18; Ura pestre glasbe iz Frankfurta. — 19.15: Komponisti igrajo in pojo. — 20.13; Partijski večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 18; Koncert orkestra. _ 19- Ooernj večer. — 20.15: Mladinski večer. — 22.30; Plošče. — 23; Predpuetni ples. _ Stuttgart 18; Lahka glasba. — 20.10: \ ver nemške narodne glasbe. — 20.45; Schu-bertov koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24; Nočni koncert Zapiski Beograjska »Pravda« o slovenski literaturi »Pravda«, ki v zadnjih mesecih edina med beograjskimi listi pozorno zasleduje slovenske, literarne pojave, je svojo sobotno literarno prilogo 16. januarja popolnoma posvetila naši književnosti. Pod skupnim naslovom »Književna Slovenija« je priobčila članek »Slovenačka književnost u prošloj godini«, izvleček iz našega pregleda v novoletni številki, dalje prispevek G. R. »Sabrana dela Ivana Cankara« ob priliki zaključka zbranih spisov, ter daljši članek Toneta Potokarja o Alojziju Gradniku. G. R. zgoščeno in sveže karakterizira celotni značaj in pomen Cankarjevega dela, medtem ko Tone Potokar prikazuje razvoj Gradnikove poezije in se pri ocenjevanju njenih umetniških vrednot naslanja v glavnem na Vidmarjev uvod v izbor Gradnikove lirike »Svetle samote«. — Pozornost, ki jo »Pravda« preko svojega ljubljanskega dopisnika izkazuje slovenski književnosti, je hvalevredna in bi bilo samo želeti, da bi nadaljevala s svojimi članki tn informacijami o kulturnem življenju Slovencev, ki so v ostalem beograjskem tisku redek pojav, če izvzamemo revijo »Srpski književni glasnik«. šestdesetletnica Fran je grasnka. Danes se spominja češka kulturna javnost 601et-nice pe:nika Franje šramka. Njegov literarni pomen bi lahko z nekolikimi besedami označili takole: Je predstavitelj impresionističnega stila, pesnik ogromne vitalnosti in neizčrpne mladostne sile, eden izmed zgovornih pričevalcev o ognjevitem češkem temeperajmentu, spremenjenem v literarna dela nesporne vrednosti, šram-kov senzualni lirizeim, ki ostro nasprotuje vsemu, kar skuša v človeku zatreti priro-do in nje nagonsko silo, ne prihaja do polnega izraza sajmo v njegovi poeziji, marveč v pripovednih delih, ko vsa poveličujejo življenje. Udejstvoval se je tudi kot dramatik. Izmed njegovih zbirk naj posebej omenimo liriko »žejno leto« ter romane »Srebrni veter«, »Križišča« in >Telo«, Iz življenja na deželi Iz Kran)a r— Opozarjamo na Jutrišnjo predstavo burke »Vzgledna deklica« na gledališkem odru Narodne čitalnice. Burka je izredno posrečeno zamišljena jn v ničemer ne zaostaja za »Tremi vaškimi svetniki«, Id so svoj čas polnili dvorano. Kdor se hoče v predpu.-etu od srca nasmejati, naj ne zamudi te predstave. Jutri je začetek ob pol 9. uri zvečer. v nededjo 24. t m. pa ob 4. popoldne. Iz Ptofa j_ Opozorilo prebivalstvu. V nedavni nor či so neki fantje hotel-i preplezati lesena vrata pri vojaškem skladišču na Ljutomerski cesti. Vojak je moral oddati strel in fantje so izginili. Mestna občina opozarja prebjval-etvo/naj ne postopa ponočnj okoli vojaškega skladišča, da ne bo zlih posledic. Gostovanje Narodnega gledališča ▼ Mariboru bo 25. t m. ob 20.: »Prva legija- Umrl nam je naš srčne-dobri oče, tast, gospod IvanDach§ gostilničar in posestnik, bivši občinski svetnik in upravni svetnik Mestne hranilnice ljubljanske, meščan ljubljanski i. t. d. potolažen s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 20. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Prule št. 23, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. Januarja 1937. MAKSO, sin; PAVLA, sinaha in vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. ZAPUSTILA NAS JE ZA VEDNO NAŠA NADVSE LJUBLJENA SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPODIČNA llfHNKH HDLEŠEČ PREVIDENA S SVETOTAJSTVI ZA UMIRAJOČE. POGREB BLAGOPOKOJNE SE BO VRŠIL V SREDO, DNE 20. JANUARJA 1937, OB '/z 3. URI POPOLDNE IZ ALEKSANDROVE CESTE ŠT. 2, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU, KJER JO POLOŽIMO V RODBINSKO GROBNICO K VEČNEMU POČITKU. LJUBLJANA, DNE 18. JANUARJA 1937. DR« JURO ADLESIČ IN OSTALO SORODSTVO R. URBANt 45 Vstajenje gospoda Treeja Roman Pozni vočernilki in nočne izdaje so obširno prinašali zgodbo o Baitorau iin njegovi častni besedi, in ljudje so se kar trgaili zanje. Portershallski slučaj, ki ga je že začenjala preraščati trava, je stal znova v ospredju in vse mesto je govorilo o njem. Bartonovo ime je zaslovelo po vsem Londonu, celo sttaive so že sklepali nanj. Časniki bo pisali dolga poročila o njegovi osebi in so se vsi strinjali, da je v njegovem dejanju nekaj nadvse simpatičnega. Samo neki listič, čigar bralstvo se je menda po večini prištevalo podzemlju, je menil, da je vsa ta reč močno podobna opereti. Mož z rutico, ki je bil nedvomno izmed atentatorjev, je stal v sobi št 111, na zasliševanju, ki je trajalo že mnogo ur. Najprej ga je imel v deta. seržant Mackenzie, nato se ga je s spočito močjo lotil Robin. Mož se je nazadnje odločil in priznal Izpovedal je, da ga je bil prejšnji dam v neki pristaniški beznici tuj človek najeti za to, da bi šel pred hišo v Orange Street in tam počakal. Dobil je pet funtov in drugo jutro res točno prišel na določeni kraj. Kd 00 etopiti detektivi v bife, ae je tujec mahoma spet pojav® in nra pokazal nadzornika Tfeunboma. Namočil nun je, naj tisti hip, ko ta zapusti hišo, pomaha z notico; talko je tmdS. stani, na kar ae je izvršil ponesrečeni napad na Bartoma, po katerem so ga prijeli Mož je ostal pri svoijii tncfitvi, da ni vedel, da gre za zločktsko dejanje iin da ne ve povedati, kdo je tisti, ki ga je najel. Prepričan, da giovari resnico, ga je Robin odpustil, ukazal je pa, da naj ostane za zdaj še v policijskem zaponu. Rabin si je bil rju, da bd ga mogel takoj prijeti, če bi bilo treba. Pri takšnem povelju je moral pooblaščeni uradnik podpisati klavzulo, da prevzame vso odgovornost. Pravilnega zapornega povelja proti Taylorju še ni bilo moči dovolj podpreti, zakaj tudi če bi mm bili dokazali, da je bil prej v zvezi s Katom, bi to še ne bito pomenilo kaznivega dejanskega Stanja. Seveda, pisemski ovitek, ki ga je bil našel Bartan v košu za papir in ki je mogel biti naslovljen saimo na Kata v zadevi družbe »Securitas«, je opravičeval težki sum, da je bal Taylor dobro poučen o Kaitovem početju. O stražni in zapiralni družbi »Secuotas« je bil Robin do tega trenutka dognal, da je imela svoj sedež na PetLlsUri cesti nedaleč od londonskih ladjedelnic. Med njene naloge je spadalo varstvo ladjedelnic in mnogoštevilnih poslovnih prostorov v tem slabogflasnem koncu mesta. Čemu je bil Kat vtaknil denar v to podjetje, se je zdelo Robinu še nejasno, >vendaz- je sodil, da ga niso mogii voditi samo kup-čijški nagibi. Pri raztelešen ju satmamoriLčevega trupla se ja bilo pokazalo nekaj zanimivih podrobnosti. Tako 90 na primer ugotovili, da je bil Kat, tik preden se je poslovil od življenja, popil veliko množino žganja. Nadalje so našli na mrtvečavem desnem komolcu vtetovirano kačo ki se grize v rep. Zdaj so mogli vsaj upati, dla na podlagi tega znamenja zvedo, kdo je bil Kat v resnici, Robin je tatooa, ko je slišal o tej okolmosti, poskrbel aa primeren oklic v tisku in na lepakih. O vseh teh rečeh sta se pogovarjala Robin in Bartan v uradni sobi višjega nadzornika, ko je vstopil seržant CJodk, ki ga je bil starešina že popoldne poslal, naj si s podporo drugih kriminalnih uradnikov ogleda poslovanje družbe »Seouritas«. »Kakor je znano, < je poročal seržant Cock, »je »Securitas« podtjetje, ki obstoji že mnogo let in posluje v zadovoljstvo svojih naročnikov. Poslopje, kjer ima druižha sedež, služi hkrabu za vojašnico, v kateri stanujejo samski uslužbenci. Stražno moštvo sestoji največ iz bivših vojakov, in vodstvo podjetja zahteva od vseh, ki ee poteza jo za nastavil jen je, policijsko nravstveno izpričevalo. Nedavno tega so se itsvršile velike izpremembe. Nekaterim stražnikom so dali odpravnino in jih takoj odpustili, spet drugim so pogodbeno odpovedali na tri mesece. Zato je pa novo vodstvo nastavilo tri in trideset mož, ki jih je samo zbralo. Vse to sem zvedel od nekega višjega stražnika, ki ie deset let služi pri džnužbd in ki je imefi. nalogo, da je poučeval novince v njihovem posl«. V družbeni pisarni sva našla samo enega gospoda, ker je bilo že poemo popoldne. Ta jeguljasti mladi človek se piše Hifcman in je tajnik družbe »Se~ ouritas«. Zdelo se mi je, da mu najin obisk ni bil Bog ve kako prijeten. Na vprašanje, ali mu je gospod Kat osebno znan, mi je odvrnil, da je svoje dini dotnl službo {>0 oglasu v listih in da govori s Katom le kdaj pa kdaj v pisarni. Menil je, da bi nama uitegnil ravnatelj, neki gospod Stanley, ki je ta mah na potovanju, kaj več povedati, ko se vrne. Potem sem vprašal Hikmana, zakaj so toliko lrjud/1 odnustiili in zakaj so nastavili toliko novih; rekel je, da hoče novo vodstvo trje napeti vajeti in da je to laže storiti, ako se pritegnejo nove moči. Noto sem si dal pokazati še knjige in imenike, vendar nisem našel ničesar spotikljivega. ▼ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, I« naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana« Beeeda 1 Din, davek 3 Din aa iilro «1: iajanjt ••!»».•>» -3 £kux. Najmanj« tnesct. 17 Din Vrtnar z večletno prakso (saia-flki) dobi dobro službo. Ponudbe na ogi. odd. »Vrtnarstvo«. 979-1 Korespondentinjo m slovensko srbohrvaško ii teniško dopisovanj« takoj sprejme tovarna Vidmar, Ljubljana Savi je 18. laoi-ti Prodajalca ali prodajalko za auuaostojnio vodstvo pro-dAjaiane modne stroke v Zagrebu sprejme doina Je industrijske podjetje. Potrebno je ina-nje nemščine ic hrvaščine. Ponudbe na Društvo industrijoev in ve-Ifttrgovcev v Ljubljani, Tyr šervn c. 1. 190e-l Prvovrstne šivilje za fino perilo sprejme tovarna Vidmar. Ljubljana. Savi j« -je. raoe-i Trg. pomočnika galanterijske strok« sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo podatkov in iah- i tevkov na ogl. odd. Jutra pod »Agilen "n točen«. 1106-0. Stenotipistinjo veščo advokat, pisarniških poslov, mlajšo moč potre- ' oujeau. Ponudbe s slrko, ki se vrne na ogl odd Jutra pod šifro »štajersko me-sto«. 1.195-1 Postrežnico ta tel dan, pošteno, ki se ! razumne tudi v kuhi. iščem, j Veirč, Veretovškova ul. 32. T. nad. Mirie. 12T9-1 Prodam fieaeda 1 Din. davek S Din 'A šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Drsalice .Jackson Haiines« in dr. nudi po znižanih cenah že-ieznina Fr. Stupica. Ljubljana. Gosposvet&ka c. 1. 868-6 .Jekleno lopato za sneg dobite za Din 10.— samo v železnlni Fr. Stupica. LJubljana Gospo- svet.-«lsa i 10i8-6 Štedilnik železen emailiian z tremi krogi dobro ohranjen oeno naprodaj. Zima, Wolfova ul. ao/i. ieee-6 Elegantno masko originalno, za damo srednje [»stave, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1816-6 »Lj. Zvona« več starejših letnikov. Fr. Levstika izbrana n 1,5fV), dobi mesto. Ponudbe nn. ogl. odd. Jutra pod »Kavcija» lOJtl-iI Šoferja Rpn-ejmem takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Oglje«. jS07-l Vsaka oesed* 50 v*' . davek - . fro ali lajanje naslova 5 Din ^nos^lr f>in Krojaški pomočnik mla4 zmoten domskega m moškega krojašt\-a. z lastnem šivalnim strojem želi službe. Evenkaln-o tudi l:ot ihi&Io vodja. Nastopi lahko takoj. Naslov se izive v vseh posl. Jutra. -030-2 B^seoa Dii. ixjik 8 Dir. m 5:fro al. dajanje naslova r>;n VajmanjŠ tn <7 Din Harcer kanarčke iz podu. ki je bil že večkrat odlikovan na ra-znih a-z^tava-h z zlaffcitmi in srebrnimi kolajnami, a ne zad uj.i razstavi pa celo z največjim števillam točk, pralnim po primerni ceni Alojz Francki, gojiteJj čistokrvnih harcer kanarčkov !,it!'bl;ana KriževniSka ul. M. 961-37 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Posojila kratkoročna do Din 6.000.-ne mesečno odpla-čevamjif dobite takoj proti primernemu jamstvu. Banka in štediona d. d. Krap. Toplice Poverjeništvo Ljubljana, Gledališko ul. i!B Znamke Din 5. 1017-ill6 Branilne vloge Nakup in prodajo Vam izposln je oajngodneje Al Planinšek Ljubljana Beethovnova nI I4'l Telefon 35-11 39-16 Bančno kom. zavod izvršuje najboljšo oakm- in prodaj« HRANILNIH VLOG ^seti denarnih zavodov ia odgovor Din 3 tnamk — Maribor Aleksandrovi a.'. 53-1*6 Hranilne vloge kupite ali prodaste potom moje pisarnf. qa;bo'i?e Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka l'&. Teleion S8-10 1136-16 IPosest Beseda 1 Din, davek S Din * Ir lajanjt i»«lov» PHr. NajmanjS tne»ek •7 rvin Trgovsko hišo v prometnem kraju takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trgovska hiša«. 906-30 Hišo vieokopritlično, novonidano podlkJeteno s sadnim vTtoim ugodno prodam v Domžalah. Naslov v vseh posl. Jutra. 1306-00 V najem i 3Z 23 --e.u. J i. la.-r •■>»■ 'A š:fro »t dajanje !>in Vajmanjš' r.ne«ek •1 Din Ford—auto -i sedeži, 4 ciiimdii, 4 vrata v najboljšem stanju, takoj porabe®-, na prodaj. Ogled dnevno od 9—10 ure. Tovarna Josip Ku.nc. Poljanski nasiip 40. 1219-10 Auto Fiat Turino 51.4, odprt, 4 sedežen, skoraj nov na-proda.j. Dras-o Hadil. Novo mesto. L1&3-10 ilifr« »ii dajanje aauova F Din Vaimanjš- r.nespk 17 Din Trgovino i mešanim blagom i vsem trgovskim inventarjem bre? blaga pod ugodnimi pogn ji oddam takoj v najem. Lokal se nahaja v Smart nem pri Litiji, v neposredn bližini farne cerkve. Po nudbe na Ivan Razboršek. tovarna čevljev Tržič. 897-17 Lokali Mlad fant Seli zaposlitve, najraje gre 7a slugo a! s! no Naslov v vreh po«!. J«trn. 1&V1-2 Šivilja verfektno izurjeni, z več- j Tet.no prakso. 7. dobrim oku . --•m. zdeluje točn<. :n so- [ ,r Ino po najnovejših kro- i 'Ii vse 'lamst. toalete, se priporoča dam;im n,i ilom. S Petra nas*p sP 1000-8 5ifr- il ta anje na»tov» t>;n Vi n -'7 n^r Gospodična ' 'Iguietn.. nštr'iktonea — •cHičuje z uspele m - po >mrrn: ^eni vse (irtjdmete 'a nižje razre.v srP,injih -o|. Naslov v vset. [mpsio ilr.i<-3l- .lut.ra 40 4 *-U" <1 t» <»o}- »»-> • "1 r»ir Aktovka z ra/ii mi spisi i« revijsnii -e jp -zgiibla i? Za Beži- ! :'-ada do Savelj. Pošten najditelj se naproša da jo .„|ffc Savli' 83. (Vodovodna). mse^1 Beseda 1 Din. davek 8 Din m alt lajanje »asl.rva j - Din Najmanjš-' tne«ek j T7 Dir. Krojaške šivalne stroje rabljene še dobro ohra njene kupim Ponudbe na Ogorevc Grosuplje 98'J-2S Kupim ii^se.la ! Din tavek .H Dii r,» <:frn »H dajanje naslov« ' Din Vaimani5: •7 r>in Transmisijske jermene vsakovrstne do 1B metrov dolžine kupim. »Cinal« tvor niča Celje. 1104-7 riagocenosti I k - , >•!. lit - -k .- L)W 7,r. s:frr. ii- lajanje naslova " Din Vaimanjš? znesek 17 Din Vsakovrstno zlato k otije :>o oaivišjih ~e,nan CERNF - iuvelir Ljubljana. Wotrova ulica 1. 12-36 ti«-STi» . Dl!) iJVfk Ulli ia žifro ali dajanje naslova ' Din Najmanjši znesek 17 Din Trgovec z lepo trgovino v mestu želi znanje radi ženidbe. Disk reci ja zajamčena. Dopise na ogl. odd. Jutra podruž. Maribor pod >No-va sreča«. 1166-19 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1, Din, davek 3 Din t. vfro Uj lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din • Dvosob. stanovanje | takoj poceni oddam. Sta-ničeva 8. 1004-31 Oddamo: Enosob. samsko stanovanje s kopainioo, centr. kurjavo jn toplo vodo s 1. februarjem Gajeva ul. 3. Tri&ob. stanovanje H. nad. stroipje, Miklošičeva e. s 'L febr. Dvosob. stanovanje v pritličju s parcelo vrta na I Tyiševi cesti 1S5 s : fe-j bruarjem. j Trisob. stanovanj« v novi j h® Kotnikova ul. 17. (poleg elektrarne) za takoj. ii98-ai Stanovanja r.a Sidro dajanj«- oasiov. ? CKn NajmanjS' ea«««!' 17 Din Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami Išče državna uradnioa za me sec maj a.i pozneje v neposredni bližini me.-ta Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stanovanje dr i ža/ni uradnici«. 1019 21a Enosob. stanovanje suho in zračn- iščem v Celju ali predmestju Celja za 1. februar. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd._ podruž. Jutra v O lju pod »Snažno« U215-31a 'V1 a Din lavek 3 Din za šifro al1, is Jan j« o*s)ora i Din. Najmanjši ueeek '7 Dic Enosob. stanovanje s pritikliinamii oddam solidni stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 1C&4-33 Opremljeno sobo oddam, l-evo. Dvorakova nI. 3/8. 10116-33 Sobo opremljeno, oddam v centru eni ali dvean osebam. Kri-ženmSka ul. 5./I. iei3-23 Lepo prazno sobo s kuhinjo ali brez oddam. Isto tam naprodaj mali v